|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/3268 |
27.5.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.
(C/2024/3268)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Yecla“
PDO-ES-A0606-AM03
Datum obvestila: 1. marec 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
VKLJUČITEV SORTE VIOGNIER
Opis
Specifikacija proizvoda je bila spremenjena tako, da vključuje belo sorto vinske trte viognier.
Spremenjeni sta bili točka 6 Sorte vinske trte specifikacije proizvoda in točka 7 enotnega dokumenta.
Gre za standardno spremembo. To pomeni, da se proizvajajo iste vrste vina z enakimi lastnostmi in profilom, kot so določeni v točki 2 Opis vin specifikacije proizvoda. Zato ta sprememba ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o SUT).
Razlog
Izvedena je bila študija, ki je pokazala, da je sorta viognier popolnoma prilagojena naši regiji in kakovosti njenih vin. Študija je pokazala tudi, da se ohranijo lastnosti, določene v specifikaciji proizvoda za vina s to ZOP. Vključitev te sorte je upravičena tudi zaradi trenutnega povpraševanja na trgu.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Yecla
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
3. |
Likersko vino |
|
4. |
Peneče vino |
4. Opis vina
1. VINO – bela vina
KRATEK OPIS
|
— |
Videz: čist in sijoč, bledo rumeni do zlato rumeni odtenki, na robu lahko imajo zelenkaste odseve. |
|
— |
Vonj: čiste sadne in/ali cvetlične arome. Če vino zori v lesenem sodu, se te uravnotežijo z značilnimi aromami, ki jih daje sod. |
|
— |
Okus: dobra uravnoteženost kislin, saden okus. Če vino zori v lesenem sodu, so zaznavne klasične note, ki jih to daje vinu kot celoti. Polsladka in sladka vina so uravnotežena v alkoholu, kislinah in ostanku sladkorja. |
|
* |
Če je vsebnost sladkorja večja ali enaka kot 5 g/l, je največja vsebnost žvepla 250 mg/l. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 10,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,3 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 200 |
2. VINO – vina rosé
KRATEK OPIS
|
— |
Videz: čist in sijoč, od nežno lososovih do rožnatih odtenkov. |
|
— |
Vonj: sadne in/ali cvetlične arome. |
|
— |
Okus: dobra uravnoteženost kislin, saden okus. Polsladka in sladka vina so uravnotežena v alkoholu, kislinah in ostanku sladkorja. |
|
* |
Če je vsebnost sladkorja večja ali enaka kot 5 g/l, je največja vsebnost žvepla 250 mg/l. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 13,3 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 200 |
3. VINO – rdeča vina
KRATEK OPIS
|
— |
Videz: srednje do močno intenzivne barve. Češnjevo rdeča z vijoličnimi odtenki, vijolična, granatna barva lahko vsebuje vijolične odtenke ali češnjevo rdečo, rubinasto rdečo ali opečnato barvo. |
|
— |
Vonj: po svežem in/ali zrelem sadju, dobra intenzivnost. Če vino vre ali zori v lesenem sodu, so sadne in lesne note uravnotežene. Rahlo prezrelo, začimbno, z balzamičnimi notami in pridihom hrastovine. |
|
— |
Okus: širok z dobro obstojnostjo, telesom, toplino ter zrelimi in mehkimi tanini, zelo uravnotežen. Polsladka in sladka vina so uravnotežena v alkoholu, kislinah in ostanku sladkorja. |
|
* |
Če je vsebnost sladkorja večja ali enaka kot 5 g/l, je največja vsebnost žvepla 200 mg/l. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 12 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 20 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150 |
4. LIKERSKO VINO
KRATEK OPIS
|
— |
Videz: značilen za vrsto vina: belo, rosé ali rdeče. |
|
— |
Vonj: dobre intenzivnosti, povezane s staranjem, zelo intenzivna in značilna, če je pridelano iz grozdja sorte monastrell. |
|
— |
Okus: dobro uravnotežena sladkost in grenkost, polnega telesa, bogat in z dolgim pookusom. |
|
* |
Če je vsebnost sladkorja večja ali enaka kot 5 g/l, je največja vsebnost žvepla 200 mg/l. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 15 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 20 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 150 |
5. PENEČA VINA
KRATEK OPIS
|
— |
Videz: pri belem osnovnem vinu prevladujejo bledo rumeni do zlato rumeni odtenki; pri osnovnem vinu rosé so vina rožnatih odtenkov in imajo lahko odtenke malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa; pri rdečem osnovnem vinu imajo vina rdeče odtenke z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. |
|
— |
Vonj: s cvetličnimi ali sadnimi aromami, značilnimi za sorto. |
|
— |
Okus: uravnotežen v sladkorjih in kislinah. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 16,7 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 235 |
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
Posebni enološki postopek
Grozdje mora imeti najmanj 11 °Bé, če je rdeče, in 10 °Bé, če je belo; za likerska vina mora imeti grozdje najmanj 13 °Bé.
Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin
|
— |
Za stiskanje mošta iz svežega grozdja za pridelavo belega vina ali vina iz prevrete drozge za pridelavo rdečega vina so dovoljeni le mehanski sistemi, ki ne poškodujejo ali trgajo trdnih delov grozdov. Uporaba visokohitrostnih centrifugalnih drozgalnikov je prepovedana. |
|
— |
Uporaba kontinuiranih stiskalnic je prepovedana. |
|
— |
Pri stiskanju mošta ali vina in njegovem ločevanju od tropa donos ne sme presegati 74 litrov končnega vina na 100 kilogramov potrganega grozdja. V nobenem primeru se za proizvodnjo zaščitenih vin ne smejo uporabljati serije mošta ali vina, pridobljene z uporabo neprimernega tlaka. |
Pridelovalna praksa
V vinogradih se uporabljajo naslednje gojitvene oblike in rezi: tradicionalna kotlasta oblika in njene različice ter špalir in njegove različice.
5.2. Največji donosi
1. NENAMAKANI VINOGRADI BELIH SORT
|
|
4 500 kilogramov grozdja na hektar |
|
|
33,3 hektolitra na hektar |
2. NENAMAKANI VINOGRADI RDEČIH SORT
|
|
4 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
|
29,6 hektolitra na hektar |
3. NAMAKANI VINOGRADI BELIH SORT
|
|
9 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
|
66,6 hektolitra na hektar |
4. NAMAKANI VINOGRADI RDEČIH SORT
|
|
7 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
|
51,8 hektolitra na hektar |
6. RAZMEJENO GEOGRAFSKO OBMOČJE
Območje pridelave grozdja za vina z označbo porekla je sestavljeno iz površin, ki so vpisane v register vinogradov in ležijo v občini Yecla v regiji Murcia.
Območje proizvodnje vina se ujema z območjem pridelave grozdja in zorenja.
7. SORTE VINSKE TRTE
AIRÉN
CABERNET SAUVIGNON
CHARDONNAY
GARNACHA TINTA
GARNACHA TINTORERA
MACABEO – VIURA
MALVASIA AROMÁTICA - MALVASÍA SITGES
MERLOT
MERSEGUERA
MONASTRELL
MOSCATEL DE GRANO MENUDO
PETIT VERDOT
SAUVIGNON BLANC
SHIRAZ
TEMPRANILLO
VERDEJO
VIOGNIER
8. Opis povezav
Yecla ima suho celinsko podnebje z vročimi poletji in zelo hladnimi zimami. Povprečna letna količina padavin je 300 milimetrov. Letna osončenost presega 3 000 ur.
Najpomembnejša reliefna značilnost tega območja je velika nadmorska višina planote.
Za vodni sistem je značilna endoreična narava porečij na tem območju. Tla so med drugim apnenčasta in globoka, z dobro prepustnostjo in predvsem revna z organsko snovjo. Arheološki dokazi pričajo o gojenju vinske trte že v prvem stoletju pred našim štetjem.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)
Pravni okvir:
|
|
nacionalna zakonodaja |
Vrsta dodatnega pogoja:
|
|
dodatne določbe o označevanju |
Opis pogoja:
|
|
Na etiketah pakiranih vin mora biti navedeno naslednje: „Denominación de Origen Yecla“ (označba porekla Yecla) ali „Denominación de Origen Protegida Yecla“ (zaščitena označba porekla Yecla). Etikete pregleda nadzorni organ, ki preveri skladnost z zahtevami iz specifikacije proizvoda. |
|
|
Na embalaži, v kateri se vina odpošiljajo, morajo biti pritrjeni garancijski pečati ali certifikacijske oznake, ki so v obeh primerih oštevilčeni in ki jih izda nadzorni organ, ali pa se uporabljajo številke, ki jih določi nadzorni organ in se namestijo v sami kleti (z enkratno uporabo). |
POVEZAVA DO SPECIFIKACIJE PROIZVODA
Yecla_2022_06_14.docx (carm.es)
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3268/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)