<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-862/19 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0862</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:877">EU:C:2020:877</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>18</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>18</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez‑Bordone – Zadeva C‑862/19 P</HT></P><P><HT TYPE="SC">Češka republika/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sanchez‑Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20201029">29. oktobra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑862/19 P</HT></P><P>Češka republika</P><P>proti</P><P>Evropski komisiji</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Evropski socialni sklad (ESS)</KEYWORD><KEYWORD>Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)</KEYWORD><KEYWORD>Delna razveljavitev pomoči za operativne programe v Češki republiki</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/18/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 16(b)</KEYWORD><KEYWORD>Posebna izključitev</KEYWORD><KEYWORD>Javna naročila storitev v zvezi s programi, namenjenimi radiodifuziji</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pritožba se nanaša na razlago člena 16(b) Direktive 2004/18/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).</P></NOTE> v skladu s katerim se ta direktiva ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>[n]akupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala[, namenjenega radiodifuznemu oddajanju, s strani] radijskih ali televizijskih postaj<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Organi Češke republike so nekatera naročila, ki so bila sofinancirana s sredstvi ESRR in ESS,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.</P></NOTE> neposredno dodelili za produkcijo televizijskih oglasov, ki oglašujejo uporabo evropskih sredstev. Komisija je menila, da teh naročil ni mogoče uvrstiti v člen 16(b) Direktive 2004/18, zaradi česar je izvedla ustrezni finančni popravek, to odločitev pa je Češka republika izpodbijala pred Splošnim sodiščem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20190912">12. septembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zadeva T‑629/17, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Češka republika/Komisija</NAME.CASE> (neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:596">EU:T:2019:596</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: izpodbijana sodba).</P></NOTE> zavrnilo tožbo Češke republike, ki je pri Sodišču vložila pritožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Razpravlja se o dveh nasprotnih stališčih: (a) po mnenju Češke republike lahko vsak naročnik uporabi sporno izključitev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Da bi se izognil ponavljanju, bom v nadaljevanju to poimenoval kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>izključitev<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> brez dodanih pridevnikov.</P></NOTE> če spoštuje predmet javnih naročil; (b) po mnenju Komisije se izključijo samo javna naročila, ki jih oddajo radiodifuzne organizacije, kar pa se v tej zadevi ni zgodilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ker je interes, da se razjasni, katera od teh dveh razlag naj prevlada, nesporen, je bila splošna pomembnost težave (in njene rešitve) presežena, saj je bilo po mojem mnenju v novi Direktivi 2014/24/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="094" PAGE.FIRST="65" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 94, str. 65</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> izbrano stališče Komisije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej točko 53 spodaj in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 92/50/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 322).</P></NOTE></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 1 je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Javna naročila storitev pomenijo pogodbe z denarnim interesom, sklenjene pisno med ponudnikom storitve in naročnikom, z izjemo:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>naročil za pridobitev, razvoj, produkcijo ali ko‑produkcijo radijskega in televizijskega programa in naročil za čas njihovega oddajanja,</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2004/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 25 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Oddaja javnih naročil za nekatere avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije bi morala omogočati upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. Zaradi tega je treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj in drugih pripravljalnih storitev – kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje – ter za naročila v zvezi s časom oddajanja. Vendar ta izjema naj ne bi veljala za nabavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj. Oddajanje naj ne bi bilo opredeljeno kot prenos in distribucija ob uporabi katere koli oblike elektronskega omrežja.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 16 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev v zvezi s:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>nakupom, razvojem, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala[, namenjenega radiodifuznemu oddajanju, s strani] radijskih ali televizijskih postaj in naročil[…] o zakupu časa oddajanja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</P></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2014/24</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 23 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Pri oddaji javnih naročil za nekatere avdiovizualne in radijske medijske storitve, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev, bi moralo biti dopuščeno, da se upoštevajo vidiki kulturnega ali družbenega pomena, zaradi katerih je uporaba pravil o javnem naročanju neustrezna. Zato bi bilo treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev, ki jih oddajo sami ponudniki medijskih storitev, pri nakupu, pripravi, produkciji ali koprodukciji standardnih programov in drugih pripravljalnih storitev, kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi uprizoritvami, ki so potrebne za pripravo programa. Treba bi bilo tudi pojasniti, da bi se morala ta izjema uporabljati tako za radiodifuzijske medijske storitve kot za storitve na zahtevo (nelinearne storitve). Vendar se ta izjema ne bi smela uporabljati za dobavo tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh programov.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 10 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih oddajo ponudniki avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali javna naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev.</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ozadje spora</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Dejansko stanje spora je navedeno v točkah od 1 do 6 izpodbijane sodbe in ga je mogoče povzeti tako:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Komisija je z odločbami C(2007) 5113 z dne <DATE ISO="20071012">12. oktobra 2007</DATE>, C(2007) 6920 z dne <DATE ISO="20071227">27. decembra 2007</DATE> in C(2008) 5344 z dne <DATE ISO="20080925">25. septembra 2008</DATE> sprejela operativne programe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Izobraževanje na področju konkurenčnosti<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Raziskave in razvoj za inovacije<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Tehnična pomoč<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, ki jih je Češka republika predlagala v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1083/2006.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20060711">11. julija 2006</DATE> o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="210" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 210, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></P></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><P>Aprila 2014 je Komisija v okviru navedenih operativnih programov izvedla revizije v zvezi javnimi naročili, ki so se nanašala na storitve radiodifuzije, ki jih je sofinancirala Češka republika s sredstvi ESRR in ESS. Komisija je ugotovila, da sta štiri od teh javnih naročil dodelili ministrstvi za regionalni razvoj ter izobraževanje, mlade in šport neposredno, brez javne objave.</P></ITEM><ITEM><P>Po mnenju Komisije neposredna dodelitev ni bila sprejemljiva, ker za ta naročila ni bilo mogoče uporabiti izključitve, določene v členu 16(b) Direktive 2004/18, ki je veljal samo za javne naročnike, ki so radiodifuzne organizacije.</P></ITEM><ITEM><P>Med postopkom finančnega popravka, ki ga je Komisija začela <DATE ISO="20160617">17. junija 2016</DATE>, je Češka republika trdila, da je bilo izključitev mogoče uporabiti za vsakega javnega naročnika.</P></ITEM><ITEM><P>Na koncu je Komisija v Izvedbenem sklepu C(2017) 4682 final z dne <DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE> razveljavila del pomoči iz ESS, namenjene za operativni program <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Izobraževanje na področju konkurenčnosti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, in del pomoči iz ESRR, namenjene operativnima programoma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Raziskave in razvoj za inovacije<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> ter <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Tehnična pomoč<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, hkrati pa je sprejela ustrezne finančne popravke proti Češki republiki.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Češka republika je pred Splošnim sodiščem izpodbijala sklep Komisije, pri tem pa ponovno predstavila svojo razlago člena 16(b) Direktive 2004/18. Republika Poljska je intervenirala v njeno podporo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tožba je bila z izpodbijano sodbo zavrnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je poudarilo, da je bila izključitev, ki jo je treba razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Točki 29 in 30 izpodbijane sodbe.</P></NOTE> že obravnavana v členu 1(a)(iv) Direktive 92/50, ki ga je Sodišče razlagalo v sodbi Bayerischer Rundfunk in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071213">13. decembra 2007</DATE> (<NO.CASE>C‑337/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:786">EU:C:2007:786</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Bayerischer Rundfunk).</P></NOTE> v smislu, ki podpira tezo Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>In sicer Splošno sodišče glede na to sodbo meni, da izključitev temelji na nalogi javne službe, ki jo izvajajo radiodifuzne organizacije, ne da bi torej vplivala na javne naročnike, ki ne izvajajo te posebne naloge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Točka 39 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Splošno sodišče meni, da argumenti Češke republike te ugotovitve ne morejo ovreči. Ta je poleg tega, da je štela sodbo Bayerischer Rundfunk za nepomembno za to zadevo, trdila, da ob upoštevanju meril jezikovne, sistematične in teleološke razlage na podlagi določbe ni bilo mogoče omejiti obsega izključitve na javne radiodifuzne organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V zvezi s pomembnostjo sodbe Bayerischer Rundfunk Splošno sodišče utemeljuje, da je Sodišče, čeprav se je v navedeni sodbi izreklo o vprašanjih, ki se razlikujejo od tu zastavljenega, pojasnilo, da za javna naročila velja pravo Unije. Pojasnilo Sodišča, da izključitev velja samo, če gre za naročila javnega naročnika v smislu Direktive 92/50, ne pomeni, da velja za vse javne naročnike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Točki 46 in 47 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Splošno sodišče poleg tega spomni, da se je v navedeni sodbi poudarjalo, da je člen 1(a)(iv) Direktive 92/50 podoben členu 16(b) Direktive 2004/18, zaradi česar je zanj treba uporabiti sodno prakso, ki je bila vzpostavljena v zvezi s prvim.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Točka 48 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Splošno sodišče poudarja, da je res, da izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> v členu 1(a)(iv) Direktive 92/50 ni. Vendar je iz preučitve zakonodajnega gradiva mogoče izpeljati, da je bil ta dodatek v skladu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>z voljo zakonodajalca, da se izrecno sklicuje na javna naročila storitev, ki jih oddajo radiodifuzne organizacije v zvezi s programskim materialom, namenjenim radiodifuznemu oddajanju, v katerem koli elektronskem komunikacijskem omrežju, vključno z internetom, kar odraža duha zadnjega stavka uvodne izjave 25 navedene direktive<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Točka 49 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Splošno sodišče navaja, da se storitve, ki so predmet naročil, na katere se nanaša določba, ujemajo s tistimi, navedenimi v izjemi iz opombe št. 3 Priloge II B k Direktivi 2004/18, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 213/2008,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20071128">28. novembra 2007</DATE> o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="074" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 74, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ki ne vsebuje izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>je treba zaradi notranje skladnosti Direktive šteti, da imata izključitev iz člena 16(b) Direktive 2004/18 in izjema, omenjena v opombi št. 3 Priloge II B k isti direktivi, enak obseg, [zato] omenjenega izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/> ni mogoče razlagati tako, da je njegov cilj razširiti obseg uporabe sporne izključitve<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Točka 50 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Splošno sodišče priznava, da na podlagi izrazov iz člena 16(b) Direktive 2004/18 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>ni mogoče doseči nedvoumne razlage navedene določbe in da obstaja več mogočih jezikovnih razlag te določbe<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Točka 54 izpodbijane sodbe.</P></NOTE> Razlike v jezikovnih različicah določbe odvzamejo vrednost argumentom, ki temeljijo na jezikovni razlagi pravila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Točka 56 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V zvezi s sistematično razlago Splošno sodišče izključi, da bi bilo edino merilo, ki ga je zakonodajalec uporabil, ko je določal izjeme iz člena 16 Direktive, merilo vsebine naročila: prav tako se uvajajo subjektivne omejitve, kot je v primeru sporne izključitve in izključitve iz točke (d).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Točka 59 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Splošno sodišče zavrača, da je treba zaradi sistematike določbe vsa naročila, navedena v isti točki člena 16 Direktive 2004/18, opredeliti enako glede na njihov predmet, javnega naročnika ali ponudnika. Tako javni naročniki, ki niso radiodifuzne organizacije, lahko neposredno oddajo naročila v zvezi s časom oddajanja, v nasprotju s tem, kar se zgodi s tu spornimi naročili.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Točka 61 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V zvezi s teleološko razlago Splošno sodišče navede, da izključitev zajema samo javna naročila, ki jih sklenejo radiodifuzne organizacije, saj je njihov namen zgolj zagotavljati konkretno izvajanje naloge javne službe teh organizacij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Točka 63 izpodbijane sodbe.</P></NOTE> Ostali javni subjekti, ki opravljajo druge naloge javne službe na kulturnem ali socialnem področju, je ne morejo uporabiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Točka 66 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Glede tega zadnjega primera Splošno sodišče meni, da ta razlaga sporni določbi ne odvzame polnega učinka, saj se ne izključijo vsa javna naročila programov, namenjenih radiodifuznemu oddajanju, temveč samo storitve, ki se nanašajo na samo delovanje radiodifuznih organizacij. Izključitev mora učinkovati samo na ta zadnja naročila, prav tako pa jo je treba razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Točka 68 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V obsegu, v katerem se cilj izključitve nanaša na nalogo javne službe, značilne za radiodifuzne organizacije, javni naročniki, ki niso radiodifuzne organizacije, niso v istem položaju kot te, zaradi česar ni mogoče presojati kršitve načela enakega obravnavanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Točka 70 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Direktiva 2014/24, ki se <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> ne uporabi, naj ne bi sprejela druge razlage sporne določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Točka 73 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Češka republika je <DATE ISO="20191126">26. novembra 2019</DATE> vložila pritožbo, v kateri je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in Sklepa Komisije ter da se plačilo stroškov naloži Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Komisija predlaga, naj se pritožba zavrne in se Češki republiki naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Češka republika navaja en sam pritožbeni razlog, v katerem Splošnemu sodišču očita, da je pri razlagi člena 16(b) Direktive 2004/18 napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pritožbeni razlog se deli na štiri točke, ki se zaporedoma nanašajo na zgodovino nastanka sporne določbe ter njeno jezikovno, teleološko in sistematično razlago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Stranki se glede dejanskih okoliščin spora strinjata. Vendar Češka republika pripomni, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>je bila v vseh javnih naročilih […] kot ponudnik programov radiodifuzna organizacija [Ceská televize]. Ta okoliščina med Češko republiko in Komisijo ni bila nikoli sporna<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> (točka 8 pritožbe). Komisija zanika, da gre za nesporno okoliščino, in trdi, da je bila prvič izrecno omenjena v pritožbi, zaradi česar ni mogla biti predmet razprave na prvi stopnji niti je Splošno sodišče ni preučilo (točka 6 vloge Komisije) in torej njena presoja ne bi smela biti predmet tega postopka. Komisija vsekakor trdi, da tudi če bi bila radiodifuzna organizacija stranka v nekaterih naročilih, skupaj z zasebnimi produkcijskimi družbami, je bilo vsako naročilo za produkcijo programov dodeljeno neposredno družbi, ki ni bila radiodifuzna organizacija (točka 8 odgovora Komisije na pritožbo).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Kot je bilo že razloženo, se je spor pred Splošnim sodiščem osredotočil na vprašanje, ali izključitev učinkuje samo na javne naročnike, ki so radiodifuzne organizacije – kot predlaga Komisija – ali pa je zajemala vse druge javne naročnike – kakor zagovarja Češka republika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Obravnavano vprašanje ne more biti jasnejše, pa tudi navedbe strank, ki v svoj prid navajata solidne razloge v podporo svojih stališč, se ne bi mogle bolj razhajati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Sodišče se torej sooča s težkim vprašanjem razlage v normativnem okviru, ki je preveč odprt in nenatančen – in celo protisloven zaradi razlik med več jezikovnimi različicami – da bi lahko dalo nedvoumen odgovor.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi del edinega pritožbenega razloga: zgodovina nastanka člena 16(b) Direktive 2004/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Stališča strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Češka republika trdi, prvič, da je predlog Komisije, na podlagi katerega je nastala Direktiva 92/50, omejil izključitev na <HT TYPE="ITALIC">nakup</HT> programov, ki ga opravijo radiodifuzne organizacije. Zakonodajni postopek je ta primer razširil in je vanj zajel tudi <HT TYPE="ITALIC">razvoj, produkcijo</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">koprodukcijo</HT> programov, ki jih izvedejo radiodifuzne organizacije. Zato je v skladu s členom 1(a)(iv) Direktive 92/50 radiodifuzna organizacija tista organizacija, ki opravlja storitev <HT TYPE="ITALIC">razvoja, produkcije</HT> ali <HT TYPE="ITALIC">koprodukcije</HT> programov, in torej ne more biti javni naročnik, tako da se je izključitev razširila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Točke od 14 do 16 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Drugič, Češka republika navaja, da so pripravljalna gradiva za Direktivo 2004/18 potrdila, da je zakonodajalec želel poudariti cilj in uporabo javnega naročila, ne pa osebo javnega naročnika ali ponudnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Točke od 17 do 19 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nazadnje, Češka republika trdi, da predlog Komisije (izrecno omejiti izključitev na javne naročnike, ki so radiodifuzne organizacije) ni bil uspešen niti pri pripravi Direktive 2014/24, saj je v njenem členu 10(b) določena izključitev, ki je vezana na osebo javnega naročnika. Nazadnje Češka republika meni, da zakonodajalec ni samo ponovno zavrnil poskuse Komisije, da omeji izključitev, temveč se je odločil, da bo izključitev razširil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Točke od 20 do 22 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da so spremembe v zaporednih različicah odgovor na potrebo, da se upoštevata tehnični (razširitev na oddajanje po internetu) in zakonodajni razvoj (izvajati evropsko ureditev za ponudnike komunikacijskih storitev v praksi), ne da bi to pomenilo bistveno spremembo njene vsebine. Ta naj bi se poleg tega načeloma prilagodila prvotnemu predlogu Komisije v zvezi s krogom javnih naročnikov, ki so lahko upravičeni do izključitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Točke od 16 do 28 pisnega stališča Komisije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V tem delu pritožbenega razloga Češka republika predstavi svoja razmišljanja o zakonodajnem ozadju določbe, vendar ne navede, katere točke izpodbijane sodbe konkretno šteje za vredne graje. Ta del razloga bi torej bilo mogoče opredeliti kot nedopusten, saj ne spoštuje zahteve, da se natančno navedejo primeri iz izpodbijane sodbe, v katerih naj bi se pravo napačno uporabilo. Če se ta del razloga ne bo opredelil tako, bom analiziral njegovo vsebino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Neposredni predhodnik člena 16(b) Direktive 2004/18 je člen 1(a)(iv) Direktive 92/50, v skladu s katerim se iz pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>javna naročila storitev<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, za katere velja ta direktiva, izključijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>naročil[a] za pridobitev, razvoj, produkcijo ali ko-produkcijo radijskega in televizijskega programa in naročil[a] za čas njihovega oddajanja<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Prvotni predlog Komisije se je nanašal samo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>nakup programov<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, ne da bi bil omenjen razvoj, produkcija ali koprodukcija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Izključena so bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>naročila za nakup programov s strani radiodifuznih organizacij […] in naročila za čas oddajanja v javnem interesu […]<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> (COM(1990) 372 final, člen 1(a)(iii)).</P></NOTE> Namen je bil, da se Direktiva uporabi samo za radiodifuzne organizacije, ko opravljajo dejavnosti, ki niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>značilne za radiodifuzijo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>V točki 32 obrazložitve predloga Komisije je bilo navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>bi moralo biti javno naročanje avdiovizualne produkcije, na primer, v informativne, izobraževalne ali oglaševalske namene, na splošno urejeno z direktivo. Vendar je treba dejavnosti radiodifuznih organizacij posvetiti posebno pozornost, direktiva pa mora urejati samo dejavnosti, <HT TYPE="ITALIC">če niso značilne za radiodifuzijo</HT>. Dejstvo, da imajo svobodo, da pridobivajo programe od kogar želijo in po postopkih, ki jih same določijo, ima velik kulturni in družbeni pomen. Poleg tega bodo v direktivo vključene samo radiodifuzne organizacije, ki bodo – ker so pravne osebe javnega prava – javni naročniki v skladu z njihovo opredelitvijo v direktivi. Iz opisanih razlogov <HT TYPE="ITALIC">bi moral nakup programov s strani radiodifuznih organizacij biti izključen iz direktive</HT> […]. Iz tega istega razloga se podelitev pravic za opravljanje dejavnosti radiodifuzije izrecno izključi iz opredelitve koncesije za izvajanje javne službe<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Menim, da naknadna vključitev besed <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>razvoj, produkcija ali koprodukcija<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> izvira iz ideje, da se čim jasneje določijo <HT TYPE="ITALIC">dejavnosti, ki so značilne za radiodifuzijo</HT>. Enako kot Komisija menim, da zakonodajalec ni razširil sporne izključitve s subjektivnega vidika, temveč je od javnih naročnikov, ki želijo oddati naročilo nakupa programov ali njihovega razvoja, produkcije ali koprodukcije, zgolj zahteval, da imajo status radiodifuzne organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V zvezi z Direktivo 2004/18 je Komisija v svojem predlogu izključila naročila, katerih predmet je bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>nakup, razvoj, produkcija ali koprodukcija programov s strani radiodifuznih organizacij, ter naročila o zakupu časa oddajanja<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>COM(2000) 275 final, člen 18(b).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Navedeno besedilo – ki je bilo praktično enako besedilu člena 1(a)(iv) Direktive 92/50 – je bilo prevzeto v končno različico člena 16(b) Direktive 2004/18 z dodatkom izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> takoj za izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>programskega materiala<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ta dodatek je sprožil hermenevtične težave v zvezi s to določbo. Mogoče jo je razumeti tako, da se sklicuje na radiodifuzne organizacije (nemška različica), ali zgolj tako, da opredeli programe, katerih nakup, razvoj, produkcija ali koprodukcija se naroča (španska različica in seveda različice, v katerih ni tega dodatka).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej točke od 70 do 77 spodaj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Menim, da uvedba besed <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> ni utemeljena le v smislu, kakor to stori Splošno sodišče,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>V skladu s točko 49 izpodbijane sodbe je volja zakonodajalca, da se sklicuje na programe, namenjene oddajanju prek vseh radiodifuznih sredstev, vključno z internetom.</P></NOTE> temveč tako, da odraža uvodno izjavo 25 Direktive 2004/18, ko omenja, da je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>uveljaviti izjemo za javna naročila storitev v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo <HT TYPE="ITALIC">vsakodnevnih oddaj</HT><QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>avdiovizualne storitve na področju radiodifuzije<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, kakor se začne pojasnilo v navedeni uvodni izjavi, zato so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/><HT TYPE="ITALIC">vsakodnevne oddaje</HT><QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/><HT TYPE="ITALIC">oddaje, pripravljene za njihovo radiodifuzno oddajanje</HT><QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, torej za uresničitev namena, ki je v njihovi naravi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Natančnost se pojasni, ker uvodna izjava omeji izključitev na oddaje in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>drug[e] pripravljaln[e] storit[ve] – kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi dejavnostmi, ki so potrebne za proizvodnjo oddaje – ter [na] naročila v zvezi s časom oddajanja<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, vanjo pa ne zajame <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>nabav[e] tehnične opreme, potrebne za produkcijo, koprodukcijo in oddajanje teh oddaj<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Gre torej za omejitev izključitve na programe in na pripravljalne <HT TYPE="ITALIC">dejavnosti</HT>, ne pa na <HT TYPE="ITALIC">materiale</HT>, ki so nujni za njihovo realizacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Nazadnje naj bi bili <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>programsko gradivo, namenjeno radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, iz člena 16(b) Direktive 2004/18 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>vsakodnevni programi<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> iz uvodne izjave 25. V tem smislu bi bilo treba dodatek k prvotnemu predlogu Komisije razlagati kot opredelitev programov radiodifuzije, ne pa kot opredelitev ustanov, ki jih oddajajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Preučitev zakonodajne zgodovine nastanka izključitve tako ne daje jasnih rezultatov, čeprav se nagibam k stališču Komisije. Če je moja razlaga pomena člena 1(a)(iv) Direktive 92/50 pravilna, se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> nanaša bolj na <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT> izključenih javnih naročil kot na <HT TYPE="ITALIC">subjekte</HT>, ki oddajo javno naročilo (ti zadnji bi bili strogo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>radiodifuzne organizacije<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Direktiva 2014/24 pozneje to razlago potrdi. Čeprav je ni mogoče uporabiti <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT>, lahko koristi, če se upošteva njena vsebina, saj je zadnja v zaporedju <HT TYPE="ITALIC">razvoja</HT> izključitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V skladu s predlogom Komisije so bila izključena naročila, katerih predmet je bil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>nakup, razvoj, produkcij[a] ali koprodukcij[a] programskega gradiva za avdiovizualne medijske storitve, ki jih oddajo radiodifuzne organizacije<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, kot tudi naročila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>za oddajni čas, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>COM(2011) 896 final, člen 10(b).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Komisija ni menila, da je nujno treba razširiti razloge, ki utemeljujejo njen predlog, kar ne bi bilo opravičljivo, če bi nameravala bistveno spremeniti ureditev izključitev, ki je veljala v okviru Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V skladu z določbo, ki jo je zakonodajalec nazadnje sprejel (člen 10(b) Direktive 2014/24), se ta direktiva ne uporablja za javna naročila storitev za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>[p]ridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, <HT TYPE="ITALIC">ki jih oddajo ponudniki avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev</HT>, ali javna naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Drugače od predhodnega besedila (Direktiva 2004/18) nova določba po mojem mnenju razprši prejšnje dvome, saj omeji izključitev na naročila, ki jih oddajo javni naročniki, ki imajo status ponudnikov avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Dvom se ne dopusti niti v nemški različici, ki izključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/><HT TYPE="ITALIC">von Anbietern von audiovisuellen oder Hörfunkmediendiensten vergebene Aufträge</HT> über den Erwerb, die Entwicklung, Produktion oder Koproduktion von Sendematerial, das für audiovisuelle Mediendienste oder Hörfunkmediendienste bestimmt ist […]<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Če bi zakonodajalec mislil, da je z novo določbo uvedel temeljito spremembo glede na prejšnjo, bi to naznanil v uvodni izjavi 23, v kateri so navedeni razlogi izključitve. Vendar ni sporno, da ta uvodna izjava praktično ponovi vsebino uvodne izjave 25 Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Obstaja pa izjema: medtem ko se je uvodna izjava 25 Direktive 2004/18 nanašala na nujnost, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>uveljavi[…] izjem[a] za javna naročila […] v zvezi z nakupom, pripravo, produkcijo ali koprodukcijo vsakodnevnih oddaj<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ne da bi omenila morebitne javne naročnike, je v uvodni izjavi 23 Direktive 2014/24 govora o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/><HT TYPE="ITALIC">oddaji</HT> javnih naročil za nekatere avdiovizualne in radijske<?PAGE NO="10"?> medijske storitve, <HT TYPE="ITALIC">ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev</HT><QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, in je dodano, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>bi bilo treba uveljaviti izjemo za javna naročila storitev, ki jih oddajo sami ponudniki medijskih storitev, pri nakupu, pripravi, produkciji ali koprodukciji […] programov […]<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Torej je prišlo do zamenjave besedila, ki je po mojem mnenju ni mogoče razlagati kot spremembe merila, temveč bolj kot pojasnilo glede pomena, ki ga je izključitev v Direktivi 2004/18 že imela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Če povzamem, na podlagi analize, kako se je izključitev razvijala od Direktive 92/50 do danes veljavne Direktive 2014/24 prek Direktive 2004/18, ki se uporabi v tej pritožbi, je mogoče izbrati stališče, ki ga zagovarja Komisija in je bilo prevzeto v izpodbijani sodbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Tako prvega dela pritožbenega razloga, v katerem Češka republika zgolj trdi, da je razlaga Splošnega sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>v nasprotju z rezultatom zakonodajnega postopka in očitnim namenom zakonodajalca<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Točka 22 pritožbe.</P></NOTE> ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi del edinega pritožbenega razloga: jezikovna razlaga člena 16(b) Direktive 2004/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Stališča strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Češka republika dodaja, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>obstaja povezava med besedami <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>radiodifuzne organizacije<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="2018" ID="QE0051"/> in besedami <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>programsko gradivo, namenjeno radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="2018" ID="QE0052"/> v nemski različici, vendar ne samo v njej<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, kar je v nasprotju s tem, kar trdi Splošno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Točke od 24 do 27 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Češka republika vsekakor trdi, da tudi če bi Splošno sodišče imelo prav, se izključitev ne nanaša samo na radiodifuzne organizacije, ki imajo status javnega naročnika, saj če je tisti, ki razvija, producira ali koproducira programe, radiodifuzna organizacija, navedena organizacija ne more biti naročnik javnega naročila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Točke od 28 do 30 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Nazadnje Češka republika pred Splošnim sodiščem razpravlja o razlagi člena 10(b) Direktive 2014/24, ki jo je podalo Splošno sodišče v izpodbijani sodbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Točki 31 in 32 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Komisija trdi, prvič, da je vstavitev izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> povzročila, da je večina jezikovnih različic člena 16(b) Direktive 2004/18 z jezikovnega vidika dvoumnih. Zato naj bi jezikovne razlike utemeljile relativizacijo vrednosti jezikovne razlage določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Točke od 30 do 38 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Drugič, Komisija zavrača, da izključitev velja za primere, v katerih radiodifuzna organizacija opravlja eno od svojih značilnih storitev in zato ne bi smela prevzeti vloge naročnika. Po mnenju Komisije gre za neutemeljeno trditev, ki naj bi poleg tega pripeljala do nesmiselnih rezultatov, ki bi bili v nasprotju z delovanjem trga avdiovizualnih storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Točka 39 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Po navedbah Komisije, če bi zakonodajalec želel uporabiti izključitev tako, kot zatrjuje Češka republika, izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>s strani radiodifuznih organizacij<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> ne bi bilo treba dodati. Poleg tega, če bi se navedeni izraz nanašal na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>programski material, namenjen radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, bi nastala nelogična situacija v primeru oddajanja po internetu: naročnik, ki ne bi bil radiodifuzna organizacija, bi lahko naročilo za produkcijo programskega materiala, namenjenega razširjanju s strani radiodifuzne organizacije (televizija ali radio), dodelil neposredno, tega pa ne bi mogel storiti, če bi želel producirati enak program za oddajanje po internetu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Točki 43 in 44 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Drugače kot v prvem delu pritožbenega razloga, Češka republika v drugem pojasnjuje, katere točke izpodbijane sodbe šteje za vredne graje. Vendar – kot bom v nadaljevanju pojasnil – njeni očitki ne zadostujejo za to, da bi se razlog sprejel, saj je ugotovitev, do katere je na koncu prišlo Splošno sodišče v tem primeru, pravilna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Ni preprosto najti določbe prava Unije, ki ima lahko tako radikalno različne pomene glede na jezik, v katerem je napisana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V skladu s špansko različico člena 16(b) Direktive 2004/18 je mogoče glede na sintaktično sestavo povedi sklepati: (a) da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>[n]akup[…], razvoj[…], produkcij[a] ali koprodukcij[a] programskega materiala[, namenjenega radiodifuznemu oddajanju]<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> v celoti nanaša na <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT> izključenih naročil; in (b) da navedeni <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT> sestavljajo tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>naročil[a] o zakupu časa oddajanja<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Predmet</HT> izključenih naročil je torej dvojni: na eni strani so nakup, razvoj, produkcija ali koprodukcija programskega materiala, namenjenega radiodifuznemu oddajanju, in na drugi strani zakup časa oddajanja;</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Tudi <HT TYPE="ITALIC">subjekt</HT> dejanj, ki pomenijo <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT> izključenih naročil, je prav tako dvoj: na eni strani so <HT TYPE="ITALIC">radiodifuzne organizacije</HT>, katerih omemba se konkretno v celoti nanaša na nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega materiala, namenjenega radiodifuznemu oddajanju, in na drugi strani vse <HT TYPE="ITALIC">druge organizacije</HT>, vendar samo v zvezi z naročili, katerih predmet je zakup časa oddajanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Besedilo določbe v španščini bi torej potrdilo razlago, ki jo zagovarja Komisija in jo je prevzelo Splošno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Če pa bi se bilo treba opreti na nemško različico, bi prevladala nasprotna razlaga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glede na to različico se izključitev uporabi za javna naročila storitev, katerih predmet je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/><HT TYPE="ITALIC">Kauf, Entwicklung, Produktion oder Koproduktion von Programmen, die zur Ausstrahlung durch Rundfunk- oder Fernsehanstalten bestimmt sind, sowie die Ausstrahlung von Sendungen</HT><QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.</P></NOTE> V tej različici se radiodifuzne organizacije (<HT TYPE="ITALIC">Rundfunk‑ oder Fernsehanstalten</HT>) ne pojavijo kot <HT TYPE="ITALIC">subjekti</HT>, ki kupujejo, razvijajo, producirajo ali koproducirajo programe, namenjene radiodifuznemu oddajanju, temveč kot tisti, ki oddajajo te programe. <HT TYPE="ITALIC">Predmet</HT> izključenih naročil je še naprej dvoj (torej nakupu, razvoju, produkciji ali koprodukciji programskega materiala se pridruži tudi čas oddajanja), vendar je <HT TYPE="ITALIC">subjekt</HT> v obeh primerih en sam, saj je lahko katera koli organizacija. Izključitev bi bila opredeljena samo glede na <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT>, kar je ravno to, kar zagovarja Češka republika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Francoska,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>[C]oncernant l’achat, le développement, la production ou la coproduction des programmes destinés à la diffusion par des organismes de radiodiffusion et concernant les temps de diffusion<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>.</P></NOTE> angleška,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>[T]he acquisition, development, production or co‑production of programme material intended for broadcasting by broadcasters and contracts for broadcasting time<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>.</P></NOTE> italijanska,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>[A]venti per oggetto l’acquisto, lo sviluppo, la produzione o coproduzione di programmi destinati alla trasmissione da parte di emittenti radiotelevisive e appalti concernenti il tempo di trasmissione<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>.</P></NOTE> in portugalska<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>À aquisição, desenvolvimento, produção ou co‑produção de programas destinados a emissão por parte de organismos de radiodifusão e a tempos de antena<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</P></NOTE> različica gredo po mojem mnenju v smeri nemške različice, čeprav Splošno sodišče meni, da je mogoče zlasti angleško in francosko razumeti v smislu, ki ga zagovarja Komisija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Točka 41 izpodbijane sodbe, v kateri se opozarja na to dvojnost tudi v češki, slovaški, grški, madžarski, litovski, poljski in romunski različici. Vendar Češka republika v točki 25 svoje pritožbe navaja, da nekatere od teh različic (slovaška, francoska, grška, madžarska, angleška, litovska, poljska in romunska) samo dopuščajo razlago, ki jo zagovarja, hkrati pa na seznam doda češko, hrvaško in nizozemsko različico.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>K temu se pridruži še to – kot je poudarilo Splošno sodišče –<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Točka 41 izpodbijane sodbe.</P></NOTE> da bolgarska in slovenska različica sploh ne vsebujeta izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Češka republika v točki 27 svoje pritožbe Splošnemu sodišču očita, da se je oprlo na ta podatek, da bi utemeljilo zavrnitev njene razlage. Splošno sodišče v točki 41 izpodbijane sodbe dejansko priznava, da gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>obžalovanja vredno<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> opustitev, kot je izjavila sama Češka republika na obravnavi. Vendar ni res, da je Splošno sodišče svojo zavrnitev jezikovne razlage, ki jo je zagovarjala Češka republika, oprlo na to, da jo ta opredeli kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>očitno napako<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>. Splošno sodišče sprejme, da gre za napako, vendar njegova zavrnitev temelji na tem, da po njegovem mnenju večina jezikovnih različic podpira ambivalentno razlago, zaradi česar jezikovno merilo ne sme biti odločilno. <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>Napake<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> bolgarske in slovenske različice samo potrjujejo omejeno hermenevtično koristnost jezikovne razlage.</P></NOTE> Zaradi te opustitve je odstopanj v besedilih še več in po potrebi prispeva k razvrednotenju koristnosti jezikovne razlage določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Če to ne zadostuje, je Komisija opozorila na to, kako je bila izključitev prenesena v češko pravo. Glede na navedbe v točki 83 svojega odgovora na pritožbo člen 18(2)(d) češkega zakona št. 137/2006 o javnih naročilih določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>[r]azen javnih naročil na področju obrambe ali varnosti, javni naročnik prav tako ne sme skleniti javnih naročil v skladu s tem zakonom, če […] je predmet javnih naročil, <HT TYPE="ITALIC">ki jih sklene javni naročnik</HT>, nakup, priprava, produkcija ali koprodukcija <HT TYPE="ITALIC">programov, namenjenih radiodifuznemu oddajanju</HT>, ali distribuciji, ali javnih naročil v zvezi s časom oddajanja<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> (poudarek Komisije). To, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>radiodifuzne organizacije<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> niso omenjene, namesto tega pa se je vstavil izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>javna naročila, ki jih sklene javni naročnik<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, po mnenju Komisije omogoča širšo razlago, kot jo dopušča izključitev. Navedena razlaga pa ne bi bila mogoča v okviru predpisov za prenos, sprejetih v državah članicah, ki so se, tako kot Slovaška republika, oprle na jezikovno različico Direktive 2004/18, ki po navedbah Češke republike samo dopušča razlago, ki jo ta zagovarja (točki 85 in 86 odgovora Komisije na pritožbo).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Različnost jezikovnih različic je namreč tako radikalna, da je kakršen koli poskus uporabe besedila ene od teh različic določbe kot merila za <HT TYPE="ITALIC">dešifriranje</HT> njenega resničnega pomena brezploden.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da povsem dobesedna razlaga ene ali več jezikovnih različic večjezikovnega besedila prava Unije ne more kar tako prevladati nad drugimi, saj je treba pravne predpise Unije zaradi njihove enotne uporabe med drugim razlagati ob upoštevanju različic v vseh jezikih. Tako med drugimi sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130926">26. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑189/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:587">EU:C:2013:587</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Tako je pravilno razumelo Splošno sodišče, ki ne uporabi napačno prava, ko opozori, da se glede na nejasno naravo (lahko bi se celo reklo protislovno) različnih jezikovnih različic, ne sme dati prednosti tisti, ki jo je predlagala Češka republika, in je pravilno uporabilo ostala razlagalna merila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba zakonodajno besedilo Unije v primeru razlike med jezikovnimi različicami tega besedila razlagati glede na splošno sistematiko in namen pravil, katerih del je. Med drugim sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Drozdovs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:685">EU:C:2013:685</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Drugi del pritožbenega razloga je torej treba zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretji del edinega pritožbenega razloga: teleološka razlaga člena 16(b) Direktive 2004/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Stališča strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Češka republika trdi, prvič, da je cilj izključitve naveden v uvodni izjavi 25 Direktive 2004/18, ki ne omenja radiodifuznih organizacij, kar bi morala, če so lahko samo te organizacije javni naročniki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Točka 35 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Drugič, Češka republika oporeka stališču Splošnega sodišča v zvezi s tem, da izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> ustreza namenu, da se izrecno omenijo javna naročila storitev, ki jih sklenejo radiodifuzne organizacije, v zvezi s programskim materialom, namenjenim oddajanju po katerem koli omrežju elektronskih komunikacij, vključno z internetom. Po mnenju Češke republike je ta rezultat mogoče doseči, ne da bi bilo treba dodati ta izraz.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Točki 38 in 39 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Tretjič, Češka republika navaja, da je Splošno sodišče cilj izključitve izpeljalo iz razlage, v kateri se ni upošteval kontekst sodbe Bayerischer Rundfunk.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Točke od 40 do 53 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da je v skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 2014/18 predmet izključitve upoštevati določene kulturne in družbene razloge, iz katerih uporaba pravil o javnih naročilih ni ustrezna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Po njenem mnenju radiodifuzne organizacije, ki so naročniki – torej javni mediji – naročijo posebno storitev v splošnem interesu, katere izvajanje mora biti v skladu z načeli objektivnosti, neodvisnosti, nepristranosti in nevtralnosti. So torej v zelo posebnem položaju, brez primerjave z drugimi javnimi naročniki, ki – ker niso radiodifuzne organizacije – predstavljajo ali producirajo programe bolj ali manj priložnostno in ni nujno, da strogo upoštevajo (kot se zgodi v primeru javnih medijev) socialne, kulturne, politične, izobraževalne, umetniške in druge razloge. Za te ostale javne naročnike je dovolj varstvo objektivnosti in pluralizma, ki ga zagotavljajo predpisi javnega naročanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Točke od 46 do 54 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Glede izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> Komisija Češki republiki očita, da je njena trditev v nasprotju z zgodovino nastanka določbe. Kot je potrjeno v izpodbijani sodbi, je bil izraz vključen zaradi zagotavljanja pravne varnosti v zvezi z oddajanjem po internetu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Točke od 57 do 59 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Nazadnje Komisija trdi, da je sklicevanje Splošnega sodišča na sodbo Bayerischer Rundfunk umeščeno v okvir analize več vidikov, ne da bi se izrek opiral zgolj na to sodbo. Poleg tega Komisija sprejema razlago Splošnega sodišča v navedeni sodbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Točke od 60 do 66 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Splošno sodišče se je po tem, ko je poudarilo, da je treba v skladu s sodno prakso Sodišča izjeme na področju stvarne veljavnosti prava Unije na področju javnih naročil razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Točka 29 izpodbijane sodbe z navedbo sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171206">6. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Compania Naţională de Administrare a Infrastructurii Rutiere</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑408/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:940">EU:C:2017:940</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> oprlo na sodbo Bayerischer Rundfunk ter sklenilo, da je cilj izključitve zagotavljati izpolnjevanje naloge javne službe javnih radiodifuznih organizacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Menim, da je ta presoja v bistvu pravilna, celo če se (kot vztraja Češka republika) uvodna izjava 25 Direktive 2004/18 ne sklicuje izrecno na radiodifuzne organizacije. Glede sodbe Bayerischer Rundfunk, čeprav ni <HT TYPE="ITALIC">popolnoma</HT> odločilna za rešitev te pritožbe, saj je bila izrečena v drugačnem okviru, pa ponuja določene informacije za razumevanje izključitve, ki jih bom v nadaljevanju obravnaval.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej spodaj točki 117 in 118.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>V obsegu, v katerem je treba izjeme na področju uporabe prava Unije razlagati ozko, se zdi razumno sklepati, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>upoštevanje vidikov kulturnega in družbenega pomena<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, ki v skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 2004/18 upravičujejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>določitev izjeme<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> za javna naročila, katerih predmet je določena dejavnost, pomembno samo v zvezi s subjekti, za katere je značilno, da v glavnem ali običajno izvajajo navedeno dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Res je, da <HT TYPE="ITALIC">de lege ferenda</HT> nič ne bi preprečevalo, da se izključitev uporabi za druge javne institucije (javne naročnike) poleg radiodifuznih organizacij, ki občasno oddajo javno naročilo storitev nakupa, razvoja, produkcije ali koprodukcije programskega materiala, namenjenega radiodifuznemu oddajanju. Te javne institucije so lahko legitimno zainteresirane, da javno oddajajo ali komunicirajo določene programe, za katere menijo, da so iz kulturnih ali socialnih razlogov potrebni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Vendar je treba zaradi zapovedi ozke razlage izjem od uporabe prava Unije presoditi, da izključitev ne poskuša dati prednosti javnim naročilom, ki so značilna za katero koli nalogo javne službe, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>temveč zlasti nalogo javne službe, ki je lastna javnim radiodifuznim organizacijam<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Točka 66 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Menim, da je subjektivni vidik tisti – in ne objektivni – ki je prevladal pri izbiri cilja, ki se poskuša doseči z izključitvijo. Štelo se je za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>neustrezno<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> uporabiti skupna pravila Direktive 2004/18 za naročila, ki so bolj značilna za tiste javne naročnike, ki so običajno dejavni na področju radiodifuzije, s čimer se jim da večja prožnost na tem področju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Menim, da se ta cilj ne razširja na ostale javne subjekte, ki morajo veliko redkeje oddati naročila storitev za nakup (ali razvoj, produkcijo in koprodukcijo) avdiovizualnih programov z namenom njihovega radiodifuznega oddajanja. V zvezi z njimi ne obstajajo isti razlogi <HT TYPE="ITALIC">neustreznosti</HT>, zato da se izvzamejo iz ureditve Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Poleg tega, in kot trdi Komisija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Točka 72 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE> imajo splošne javne institucije vedno možnost, ki jim jo daje člen 31(1)(b) Direktive 2004/18: lahko oddajo javno naročilo v postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>[k]adar se iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, lahko javno naročilo odda samo določenemu gospodarskemu subjektu<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Češka republika prav tako trdi, da tudi če bi se sprejela razlaga Splošnega sodišča, nič ne upravičuje, da izključitev ne zajema tudi primerov, v katerih radiodifuzne organizacije niso naročniki, temveč ponudniki programov, namenjenih radiodifuznemu oddajanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se strinjam s Komisijo, da možnost radiodifuznih organizacij, da prevzamejo vlogo ponudnikov, ne vpliva na ugotovitev, da se izključitev v delu, v katerem se sklicuje na javne naročnike, uporabi samo za radiodifuzne organizacije, in ne za katere koli druge javne naročnike,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Točka 68 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE> o čemer se v tej pritožbi razpravlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Tako torej menim, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, ko je teleološko razlagalo izključitev. Tretji del pritožbenega razloga je torej treba zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">E.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrti del edinega pritožbenega razloga: sistematična razlaga člena 16(b) Direktive 2004/18</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Stališča strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Po navedbah Češke republike se nepravilnost razlage Splošnega sodišča kaže v tem, da določba prav tako vsebuje izključitev za naročila v zvezi z zakupom časa oddajanja: v zvezi s temi naročili <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>ni dvoma, da ni nujno, da ima radiodifuzna organizacija status naročnika, temveč status ponudnika običajne storitve, torej svojega časa za oddajanje<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Točka 54 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Zato cilja člena 16(b) Direktive 2004/18 kot celote ni mogoče omejiti na radiodifuzne organizacije, ki so javni naročniki, saj vsaj en del te določbe take omejitve ne dopušča. Ta okoliščina naj bi potrjevala, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>mora biti dejavnost radiodifuznih organizacij prav tako pokrita z izključitvijo, če radiodifuzna organizacija sama ponuja običajno storitev in v okviru razpisa ne bi imela statusa javnega naročnika, temveč kandidata<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Točka 55 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Komisija odgovarja, da je treba argumente Češke republike zavrniti iz razlogov, pojasnjenih v izpodbijani sodbi. Poleg tega poudarja, da Češka republika v pritožbi ne oporeka pomenu opombe št. 3 Priloge II B k Direktivi 2004/18, ki podpira trditev Splošnega sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Točki 78 in 79 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Za Komisijo splošni normativni okvir to trditev potrjuje. Tako Direktiva 2004/17/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19).</P></NOTE> ne obravnava izključitve, čeprav bi bili javni naročniki v sektorjih, na katere se nanaša ta direktiva, prav tako lahko zainteresirani za pridobitev javnih naročil produkcije programov: na primer, oglasi javnih ali javno‑zasebnih družb, ki predstavljajo energetske proizvode in storitve, niso nenavadni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Točki 80 in 81 odgovora Komisije na pritožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Enako kot v prvem delu edinega pritožbenega razloga Češka republika tudi v tem ne navede natančno primerov iz izpodbijane sodbe, v katerih naj bi se pravo napačno uporabilo. Poleg tega omeni samo točko 61 navedene sodbe, ko trdi, da Splošno sodišče ne razpravlja o določeni presoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče menilo, da ta zadnji del razloga ni nedopusten zaradi te napake, bom obravnaval njegovo vsebino z dvojnega vidika: (a) glede na navedbo, da je bila v izpodbijani sodbi sprejeta razlaga, ki ni v skladu s členom 16(b) Direktive 2004/18; in (b) glede na razlago izključitve v okviru celotne Direktive 2004/18.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izključitev v okviru člena 16(b) Direktive 2004/18</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Po mnenju Splošnega sodišča (točka 61 izpodbijane sodbe) nič ne preprečuje, da se različna naročila, navedena v vsaki od več točk člena 16 Direktive 2004/18, opredelijo glede na njihov predmet, njihovega naročnika ali njihovega ponudnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>V istem smislu Splošno sodišče pojasnjuje (točka 59 izpodbijane sodbe), da gre za to v vseh točkah te določbe, saj so nekatera naročila opredeljena samo glede na njihov predmet,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Točka (c): javno naročilo, katerega predmet so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>storitv[e] na področju arbitraže in pomirit[ve]<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>.</P></NOTE> druga glede na njihovega ponudnika<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Točka (d): javna naročila v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>[f]inančnimi storitvami glede izdaje, prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti glede transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala, ter storitvami centralne banke<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>.</P></NOTE> in nazadnje nekatera tako glede na predmet kot tudi glede na pogoje, povezane z naročnikom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Točka (f): naročila v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>[r]aziskovalnimi in razvojnimi storitvami, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik za svoje potrebe in uporabo, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Menim, da je odgovor Splošnega sodišča pravilen in da razjasni vsakršno neskladnost v normativni strukturi člena 16 Direktive 2004/18 na splošno in še posebej v njegovi točki (b).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Jasno je, da v skladu s to sistematiko izključitev ne zajema primerov, v katerih radiodifuzne organizacije ne sodelujejo kot naročniki, temveč kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>kandidati<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>. To je dejansko jedro pritožbe Češke republike, ko omenja škodo, ki izhaja iz rešitve Splošnega sodišča z vidika sistematične razlage.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Točki 54 in 55 pritožbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Vendar se mi zdi, da mora ta ugovor upoštevati predvsem teleološko logičnost razlage, ki jo je podalo Splošno sodišče in ki sem jo že analiziral.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Kolikor je v tem primeru pomembno, menim, da izpodbijana sodba ne postavi na glavo notranje sistematičnosti člena 16 Direktive 2004/18, torej njene notranje skladnosti. Zato bom preučil, ali njegova rešitev prav tako upošteva Direktivo kot celoto.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izključitev v splošnem okviru Direktive 2004/18</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Razvoja člena 16(b) Direktive 2004/18 ni mogoče ločiti od ostale normativne vsebine te direktive. In sicer je treba upoštevati:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>na eni strani, uvodno izjavo 25, o kateri sem že govoril;</P></ITEM><?PAGE NO="17"?><ITEM><P>na drugi strani, opombo št. 3 Priloge II B k Direktivi 2004/18, v skladu s katero se iz pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>javno naročilo storitev<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> v smislu člena 1(2)(d) te direktive izključijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>pogodb[e] za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programov s strani radijskih ali televizijskih ustanov ter pogodb za oddajanje programov<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>V tej <HT TYPE="ITALIC">opombi</HT> ni izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>namenjenega radiodifuznemu oddajanju<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>, tako da njeno besedilo spominja na pomen iz člena 1(a)(iv) Direktive 92/50. Obseg izključitve se zato omeji na javna naročila, <HT TYPE="ITALIC">ki jih oddajo</HT> radiodifuzne organizacije, kot trdi Komisija in kot je sprejelo Splošno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Če je treba zaradi razlik med različnimi jezikovnimi različicami člena 16(b) Direktive 2004/18, ki jih ni mogoče preseči, relativizirati njeno besedilo, zato da se določi obseg izključitve, je treba uvodno izjavo 25 in opombo št. 3 k Prilogi II B razlagati skladno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Menim, da se z opombo (katere normativna vrednost je enaka normativni vrednosti ostale Direktive 2004/18) ne more o ničemer podvomiti: izključena so samo javna naročila, <HT TYPE="ITALIC">ki jih oddajo</HT> radiodifuzne organizacije. Ali opomba ni združljiva z uvodno izjavo 25 ali pa je mogoče najti skladno rešitev za obe? Če je tako, bi sistematična razlaga ene in druge pripeljala do pomena, ki si ga obe delita.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Češka republika ima prav, ko trdi, da je v uvodni izjavi 25 Direktive 2004/18 v bistvu poudarjen predmet, ne pa subjekt izključenih naročil. Vendar se ta predmet, kot sem že poudaril,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Točka 90 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> nanaša na dejavnosti, ki so značilne in lastne radiodifuznim organizacijam. Zato bi uvodna izjava 25 posredno omejila obseg izključitve konkretno na te organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Tako je razumelo Splošno sodišče v točki 39 izpodbijane sodbe, pri tem pa se je oprlo na sodbo Bayerischer Rundfunk.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Čeprav se ta sodba ni nanašala na razlago zdaj sporne izključitve,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Konkretno je šlo za vprašanje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>ali so nemški javni izdajatelji radijskih in televizijskih programov […] naročniki glede na pravila Skupnosti na področju oddaje javnih naročil<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/>. Sodba Bayerischer Rundfunk (točka 2).</P></NOTE> je obravnavala obseg izključitve iz člena 1(a)(iv) Direktive 92/50. V njej je bilo ugotovljeno, da se navedena direktiva ne uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>za javna naročila storitev v zvezi z <HT TYPE="ITALIC">značilno nalogo izdajateljev programov, to je ustvarjanje in izvedba programov</HT>, zaradi kulturnih in družbenih razlogov, ki so navedeni v enajsti uvodni izjavi Direktive 92/50 in izrecneje v uvodni izjavi 25 Direktive 2004/18 ter zaradi katerih taka uporaba ni ustrezna<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Prav tam (točka 62). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča ta izključitev ustreza nameri, da se da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>jamstvo za popolnoma neodvisno in nepristransko izvrševanje naloge javne službe javnih izdajateljev programov<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Prav tam (točka 63).</P></NOTE> Zato je zakonodajalec upošteval naloge, ki so značilne za te organizacije, kot merilo za razmejitev obsega izključitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Ta razlaga uvodne izjave 25 Direktive 2004/18 omogoča, da se zagotovi skladnost njene vsebine in vsebine opombe št. 3 Priloge II B ter vsebine jezikovnih različic, ki omejujejo obseg izključitve glede na <HT TYPE="ITALIC">subjekt</HT> javnega naročanja, in ne glede na njegov <HT TYPE="ITALIC">predmet</HT>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Jasno je, da bi bila mogoča tudi teoretična in ločena razlaga uvodne izjave 25, ki jo zagovarja Češka republika. Vendar teza, ki jo predlaga Komisija in jo je sprejelo Splošno sodišče, najbolje prepreči protislovje med to uvodno izjavo in opombo št. 3 Priloge II B. Z vidika sistematične razlage Direktive 2004/18 je torej treba zavrniti četrti del edinega pritožbenega razloga in torej pritožbo v celoti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) istega poslovnika uporablja za pritožbo, Sodišču predlagam, naj se Češki republiki naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev Sodišču predlagam, naj odloči tako:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Pritožba se zavrne.</P></ITEM><ITEM><P>Češki republiki se naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>