<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑156/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0156</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:586">EU:C:2016:586</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZADEVA C‑156/15</P><P>PRIVATE EQUITY INSURANCE GROUP</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160721">21. julija 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑156/15</P><P>Private Equity Insurance Group SIA</P><P>proti</P><P>Swedbank AS</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Približevanje zakonodaj</KEYWORD><KEYWORD>Povezovanje finančnih trgov</KEYWORD><KEYWORD>Dogovori o finančnem zavarovanju</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2002/47/ES</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Pojma <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>dogovor o finančnem zavarovanju<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> in <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>ustrezne finančne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Člen 2(1)(a) in (f)</KEYWORD><KEYWORD>Zagotovitev finančnega zavarovanja</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>posest ali […] nadzor<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> finančnega zavarovanja</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2(2)</KEYWORD><KEYWORD>Neuporaba nekaterih določb s področja insolventnosti</KEYWORD><KEYWORD>Člena 4 in 8</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba o bančnem tekočem računu, ki vsebuje klavzulo o finančnem zavarovanju z zastavno pravico, ki jo ima banka</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe Sodišču omogoča, da se prvič izreče o usklajeni ureditvi, ki se uporablja za dogovore o finančnem zavarovanju in je bila uvedena z Direktivo 2002/47/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020606">6. junija 2002</DATE> o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 10, zvezek 3, str. 89).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zagotovitev finančnih zavarovanj – v obliki gotovine ali finančnih instrumentov – spodbuja stabilnost finančnih trgov, s tem ko omogoča omejevanje tveganja pri transakcijah. Direktiva 2002/47 je tako pomemben instrument za povezovanje teh trgov, saj poenostavlja sklepanje dogovorov o finančnem zavarovanju, omejuje s tem povezane formalnosti in te dogovore varuje pred nekaterimi določbami nacionalnega prava držav članic na področju insolventnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej uvodne izjave 7 in od 9 do 12 Direktive 2002/47.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>S tem sporom, s katerim se predvsem izpodbija veljavnost pogodbene klavzule, ki določa zastavno pravico banke na sredstvih na tekočem računu, ima Sodišče priložnost, da natančno opredeli področje uporabe Direktive 2002/47 in splošneje preuči ravnotežje, ki ga ta direktiva vzpostavlja med preudarki v zvezi z učinkovitostjo trga in tistimi v zvezi s pravno varnostjo strank dogovora in tretjih strank.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 1(4) in (5) Direktive 2002/47<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Določbe Direktive 2002/47, ki so se uporabljale v obdobju dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, so tiste pred spremembami, uvedenimi z Direktivo 2009/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090506">6. maja 2009</DATE> o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="146" PAGE.FIRST="37" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 146, str. 37</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Vsebina in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>4.</NO.PARAG><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Za finančno zavarovanje se mora uporabljati gotovina ali finančni instrumenti.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se nanaša na finančno zavarovanje, potem ko je bilo izdano in pod pogojem, da se to lahko dokaže v pisni obliki.</ALINEA><ALINEA>Dokazovanje zagotovitve finančnega zavarovanja mora omogočati identifikacijo finančnega zavarovanja, na katerega se nanaša. Za ta namen je dovolj, da se dokaže, da so bili nematerializirani vrednostni papirji knjiženi v dobro imenovanega računa, ali da tvorijo dobropis na tem računu [ter da je bilo gotovinsko zavarovanje knjiženo v dobro določenega računa ali tvori dobropis na tem računu]. […]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Opredelitve pojmov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>dogovor o finančnem zavarovanju<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> pomeni dogovor o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju ali dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, ne glede na to, ali so le-ti kriti [sta krita] s krovnim dogovorom ali splošnimi pogoji in določili;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>dogovor o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> pomeni dogovor, po katerem dajalec zavarovanja izda finančno zavarovanje v obliki vrednostnega papirja v dobro ali za uporabnika zavarovanja, in po katerem popolno lastništvo finančnega zavarovanja ostane pri dajalcu zavarovanja, ko se določi pravica do vrednostnega papirja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>gotovina<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> pomeni denar, nakazan na račun v kateri koli valuti, ali podobne zahtevke za izplačilo denarja, kot so depoziti na denarnem trgu;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>ustrezne finančne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> pomeni obveznosti, ki so zavarovane z dogovorom o finančnem zavarovanju in dajejo pravico do gotovinske poravnave in/ali prenosa finančnih instrumentov.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Finančno zavarovanje v tej direktivi, v smislu <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>zagotovitve<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> ali <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>zagotavljanja<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/> finančnega zavarovanja, pomeni, da je finančno zavarovanje izročeno, preneseno, v lastništvu, registrirano ali drugače dodeljeno, in je torej v posesti ali pod nadzorom uporabnika zavarovanja ali osebe, ki deluje v imenu uporabnika zavarovanja. Katera koli pravica nadomestitve ali pravica do umika odvečnega finančnega zavarovanja v prid dajalca zavarovanja ne sme vplivati na dejstvo, da je bilo finančno zavarovanje zagotovljeno uporabniku zavarovanja, kot je navedeno v tej direktivi.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive 2002/47, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Izvrševanje dogovorov o finančnem zavarovanju<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ko nastopi dogodek izvršitve, morajo države članice zagotoviti, da ima uporabnik zavarovanja možnost na naslednji način realizirati vsa finančna zavarovanja, ki so bila izdana po dogovoru o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji in po dogovorjenih pogojih:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>gotovino, tako da se kompenzira vsota proti, ali se uveljavi pri izpolnitvi ustreznih finančnih obveznosti.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><P>Načini realizacije finančnega zavarovanja, omenjeni v odstavku 1, po pogojih, sprejetih z dogovorom o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, ne smejo biti pogojevani z nobenim od naslednjih zahtev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obvezna predhodna objava nameravane realizacije;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pogoje realizacije odobri sodišče, javni uradnik ali druga oseba;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>realizacija se izvede na javni dražbi ali na kateri koli drug predpisan način; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>obveznost preteka nekega dodatnega obdobja.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice morajo zagotoviti, da lahko dogovor o finančnem zavarovanju začne veljati v skladu s pogoji ne glede na začetek ali nadaljevanje postopka prenehanja ali ukrepov reorganizacije v zvezi z dajalcem ali uporabnikom zavarovanja.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive 2002/47 omejuje uporabo nekaterih določb nacionalnega prava držav članic iz področja insolventnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Tega člena ne navajam v celoti – kot tudi ne členov 1(2)(e) in 3 iste direktive – saj te določbe niso neposredno upoštevne za odgovor, ki ga predlagam na vprašanja za predhodno odločanje, čeprav se predložitveno sodišče sklicuje nanje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Latvijsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Direktiva 2002/47 je bila v latvijsko pravo prenesena s Finanšu nodrošinājuma likums (zakon o finančnih zavarovanjih).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Družba Izdevniecība Stilus SIA, katere pravna naslednica je družba Private Equity Insurance Group SIA, je <DATE ISO="20070414">14. aprila 2007</DATE> sklenila tipsko pogodbo o tekočem računu z družbo Swedbank AS.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V klavzuli 3.9 te pogodbe je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Sedanja ali prihodnja sredstva, ki so na računu stranke, so zaupana banki kot finančno zavarovanje z zastavno pravico in krijejo vse terjatve banke. Če stranka na račun ne prenese finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo plačil, in v kakršnem koli primeru, v katerem banka na podlagi pogodbe ali drugih pogodb, sklenjenih z banko, ali na podlagi katerega koli drugega pravnega temelja, pridobi terjatev nasproti stranki, ima banka pravico, da si to terjatev poplača z realizacijo finančnega zavarovanja z zastavno pravico, to je, banka ima pravico, da stranki brez predhodnega obvestila bremeni račun za (z računa prenese) znesek, ki ga je treba plačati. […]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V zvezi z družbo Izdevniecība Stilus je bil <DATE ISO="20101025">25. oktobra 2010</DATE> objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Nato je stečajni upravitelj sklenil novo pogodbo o tekočem računu z enako klavzulo o finančnem zavarovanju z zastavno pravico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Swedbank je <DATE ISO="20110608">8. junija 2011</DATE> tekoči račun družbe Izdevniecība Stilus bremenila za 192,30 latvijskega lata (približno 274 EUR) kot provizijo za vodenje računa v obdobju do objave oklica o začetku stečajnega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Pritožnica v postopku v glavni stvari, ki jo je zastopal stečajni upravitelj, je zoper družbo Swedbank vložila tožbo za povračilo tega zneska, pri čemer se je oprla na načela nacionalnega prava, ki zagotavljajo enako obravnavanje upnikov v postopkih zaradi insolventnosti, in na prepoved dejanj posameznih upnikov, zaradi katerih bi bili lahko oškodovani drugi upniki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Latvijsko prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče sta predlog zavrnili, pri čemer sta se sklicevali na nacionalne določbe za prenos člena 8 Direktive 2002/47, ki za finančna zavarovanja ne določajo uporabe insolventnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija), ki odloča v postopku s kasacijsko pritožbo, dvomi o obsegu teh nacionalnih določb in o njihovi skladnosti z načelom enakopravnosti, ki je določen v latvijski ustavi. Predložitveno sodišče meni, da je treba pred morebitno predložitvijo Satversmes tiesa (ustavno sodišče, Latvija) odpraviti dvome v zvezi z razlago Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da nacionalna zakonodaja o finančnih zavarovanjih določa absolutno prednost prejemnika finančnega zavarovanja pred drugimi upniki, tudi v primeru prednostnih terjatev, kot so terjatve države ali delavcev. Sprašuje se, ali je taka prednost upravičena s cilji Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se v zvezi s tem sprašuje, ali se Direktiva 2002/47 uporablja za zavarovanje, zagotovljeno v povezavi s tekočim računom, ki se ne uporablja v okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980519">19. maja 1998</DATE> o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 107).</P></NOTE>. Poleg tega dvomi o razlagi členov 3 in 8 Direktive 2002/47, saj se sprašuje, ali je prednost, ki jo ima finančno zavarovanje v razmerju do vseh drugih vrst zavarovanj – predvsem tistih, ki so v vpisana v register, kot je hipoteka – skladna s ciljem te direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Augstākā tiesa (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4 Direktive 2002/47 v zvezi z izvrševanjem dogovorov o finančnem zavarovanju v povezavi z uvodnima izjavama 1 in 4 te direktive razlagati tako, da se ta člen uporabi le za račune, ki se uporabljajo v okviru sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ali tako, da se uporabi tudi za kateri koli račun, odprt pri banki, vključno s tekočim računom, ki se ne uporablja za poravnave vrednostnih papirjev?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člena 3 in 8 Direktive 2002/47 v povezavi z uvodnima izjavama 3 in 5 te direktive razlagati tako, da je njen namen zagotoviti obravnavo, ki je posebej ugodna za kreditne institucije v primerih stečaja njihovih strank in zaradi katere imajo kreditne institucije prednost pred drugimi upniki teh strank, kot so delavci – kar zadeva njihove terjatve iz naslova plač – država – kar zadeva njene terjatve iz naslova davkov – in upniki, katerih terjatve so zavarovane z zavarovanji, ki zaradi vpisa v register uživajo javno zaupanje?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 1(2)(e) Direktive 2002/47 razumeti kot pravilo za minimalno uskladitev ali popolno uskladitev, torej, ali ga je treba razlagati tako, da državam članicam omogoča, da to določbo uporabijo za subjekte, ki so iz področja uporabe navedene direktive izrecno izključeni?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je člen 1(2)(e) Direktive 2002/47 določba, ki se uporabi neposredno?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali je mogoče – če sta namen in obseg Direktive 2002/47 ožja kot dejanski namen in obseg nacionalnega zakona, katerega sprejetje je bilo formalno utemeljeno z obveznostjo prenosa te direktive – na podlagi razlage navedene direktive razveljaviti na nacionalnem zakonu utemeljeno klavzulo o finančnem zavarovanju z zastavno pravico, kakršna je ta iz spora v glavni stvari?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba z dne <DATE ISO="20150311">11. marca 2015</DATE> je v sodno tajništvo Sodišča prispela <DATE ISO="20150401">1. aprila 2015</DATE>. Pisna stališča so predložile nasprotna stranka v postopku v glavni stvari, latvijska in španska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Te stranke in zadevne osebe ter pritožnica v postopku v glavni stvari so se udeležile tudi obravnave, ki je potekala <DATE ISO="20160511">11. maja 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Uvodne ugotovitve</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali Direktiva 2002/47 zajema zavarovanje, ki je zagotovljeno z gotovino, položeno na tekoči račun, in krije vse terjatve banke do imetnika računa, če ta račun ni namenjen uporabi v okviru plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Čeprav predložitveno sodišče navaja člen 4 Direktive 2002/47, je iz vsebine postavljenega vprašanja razvidno, da želi na splošno opredeliti, ali tako zavarovanje spada na področje uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pri tem vprašanju je treba razložiti določbe člena 1 in 2 Direktive 2002/47, ki določajo področje uporabe te direktive in opredeljujejo upoštevne pojme.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba, prvič, preučiti, ali je treba člena 1(4)(a) in 2(1)(d) in (f) Direktive 2002/47 razlagati tako, da se nanašata na zavarovanje, kakršno je v postopku v glavni stvari, kadar to ni povezano s plačilnimi sistemi in sistemi poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Drugič, treba je pojasniti pogoje v zvezi z zagotovitvijo finančnega zavarovanja iz člena 2(2) Direktive 2002/47, da se predložitvenemu sodišču omogoči opredelitev, ali je bilo zavarovanje iz obravnavane zadeve zagotovljeno v skladu s temi pogoji in je lahko tako zajeta z ureditvijo, ki jo uvaja ta direktiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da čeprav vprašanja predložitvenega sodišča ne vsebujejo navedenih določb Direktive 2002/47, ima Sodišče izrecno pravico razširiti obseg vprašanj za predhodno odločanje, da predložitvenemu sodišču zagotovi koristen odgovor, če se ohrani bistvo postavljenega vprašanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970320">20. marca 1997</DATE>, <NAME.CASE>Phytheron International</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:170">EU:C:1997:170</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je ta pogoj po mojem mnenju izpolnjen, saj je razlaga zadevnih določb členov 1 in 2 Direktive 2002/47 potrebna za to, da se predložitvenemu sodišču omogoči opredelitev, ali je sporna klavzula zajeta z ureditvijo, ki je bila uvedena s to direktivo. Poleg tega je bila razlaga navedenih določb predmet pisnega vprašanja, ki ga je Sodišče poslalo strankam v postopku v glavni stvari in drugim zadevnim osebam, ki so se o tem lahko torej ustrezno izrekle na obravnavi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Razlaga člena 1(4)(a) in člena 2(1)(d) in (f) Direktive 2002/47</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Za odgovor na vprašanja predložitvenega sodišča je treba preučiti obseg ureditve, uvedene z Direktivo 2002/47, v povezavi z dvema vidikoma, in sicer predmetom zavarovanja in ustreznimi obveznostmi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, kar zadeva predmet zavarovanja, mora biti zavarovanje iz Direktive 2002/47 v skladu s členom 1(4)(a) te direktive zagotovljeno v obliki finančnih instrumentov ali gotovine. Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>gotovina<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> je v členu 2(1)(d) Direktive 2002/47 opredeljen tako, da pomeni denar, nakazan na račun, in podobne zahtevke za izplačilo denarja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Kar torej izključuje bankovce. Glej tudi uvodno izjavo 18 Direktive 2002/47.</P></NOTE> Ta opredelitev je zasnovana široko in zajema gotovino, položeno na tekoči račun. Poleg tega nobena druga določba Direktive 2002/47 ne omejuje njene uporabe le na zavarovanja, zagotovljena v okviru plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Čeprav iz uvodnih izjav 1 in 4 Direktive 2002/47 izhaja, da se sprejetje te direktive umešča v pravni okvir, ki je bil vzpostavljen zlasti z Direktivo 98/26, in čeprav so izkušnje pokazale, da bi bilo koristno, da bi se za zavarovanja, zagotovljena v okviru sistemov iz zadnjenavedene direktive, uporabljala skupna ureditev, zgolj na podlagi tega preudarka namreč ni mogoče ugotoviti, da je področje uporabe Direktive 2002/47 omejeno na zavarovanja, zagotovljena v okviru navedenih sistemov. Taka ugotovitev ne izhaja iz nobene določbe Direktive 2002/47. Poleg tega ureditev iz Direktive 2002/47 v skladu z navedeno uvodno izjavo 4 dopolnjuje veljavne zakonodajne instrumente, ker ureja dodatno problematiko in jo presega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>To razlago potrjuje pripravljalno gradivo, iz katerega izhaja, da je predlog, ki je privedel do sprejetja Direktive 2002/47, temeljil na preudarku, da če bi Direktiva 98/26 urejala zavarovanja, zagotovljena v okviru finančnih transakcij, bi bili potrebni drugi ukrepi za spodbujanje učinkovite uporabe finančnih zavarovanj, ki bi presegali korake, dovoljene v Direktivi 98/26.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dogovorih o finančnem zavarovanju (COM(2001) 168 z dne <DATE ISO="20010327">27. marca 2001</DATE>, str. 1). V okviru prenosa Direktive 2002/47 v poljsko pravo glej tudi Pisuliński, J., Zabezpieczenia finansowe w systemie prawa cywilnego, <HT TYPE="ITALIC">Przegląd Prawa Handlowego</HT>, 6/2005, str. 27.</P></NOTE> Prav tako iz ocenjevalnega poročila, ki<?PAGE NO="7"?> ga je Komisija pripravila v okviru prenosa Direktive 2002/47, izhaja, da čeprav je bilo v Direktivi 98/26 že določeno nekakšno varstvo zavarovanj, izdanih v zvezi s sodelovanjem v sistemu iz te direktive, je sprejetje Direktive 2002/47 temeljilo na potrebi po splošnejšem pristopu, da se zagotovi učinkovitost finančnih zavarovanj, zlasti pri čezmejnih transakcijah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej ocenjevalno poročilo o Direktivi o dogovorih o finančnem zavarovanju (2002/47) (COM(2006) 833 final z dne <DATE ISO="20061220">20. decembra 2006</DATE>, str. 3). Ugotavljam, da področje uporabe Direktive 2002/47 ni omejeno na čezmejne transakcije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, kar zadeva pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>ustrezne finančne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, iz opredelitve v členu 2(1)(f) Direktive 2002/47 izhaja, da dajejo zadevne finančne obveznosti pravico do gotovinske poravnave in/ali prenosa finančnih instrumentov ter da lahko v celoti ali delno vključujejo sedanje ali bodoče obveznosti, obveznosti tretjih oseb ali obveznosti določenega razreda ali vrste, ki se pojavljajo občasno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ta opredelitev zajema položaj, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, v katerem zavarovanje krije vse terjatve prejemnika do dajalca. Iz <HT TYPE="ITALIC">pripravljalnega gradiva</HT> za Direktivo 2002/47 je namreč razvidno, da bi moral pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>ustrezne finančne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> vključevati uporabo klavzul vrste <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/><HT TYPE="ITALIC">all monies</HT><QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, ki zavarovanje razširjajo na vse sedanje ali bodoče obveznosti izdajatelja do prejemnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej COM(2001) 168 z dne <DATE ISO="20010327">27. marca 2001</DATE>, obrazložitveni memorandum v zvezi s členom 2. Komisija je v okviru prvega zakonodajnega predloga preučila, katere vrste kreditnih tveganj (<HT TYPE="ITALIC">exposure</HT>) bi bilo treba kriti, in ugotovila, da bi bilo težko in nekoristno poskušati uvesti razliko med različnimi transakcijami v zvezi s tem. Glej dokument Evropske komisije: Working Document on Collateral: First preliminary draft proposal for a Directive z dne <DATE ISO="20000615">15. junija 2000</DATE>, str. 6, in Yeowart, G., Purpose of the Financial Collateral Directive v: Yeowart, G., in Parsons, R., <HT TYPE="ITALIC">Yeowart and Parsons on the Law of Financial Collateral</HT>, Edward Elgar Publishing, 2016, str. 19.</P></NOTE> Vlada Združenega kraljestva je na obravnavi poleg tega opozorila, da se take klavzule v praksi pogosto uporabljajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da iz ocenjevalnega poročila o Direktivi 2002/47 izhaja, da so nekatere države članice omejile področje uporabe zavarovanj, kar zadeva nekatere finančne obveznosti, kadar dajalec zavarovanja ni oseba iz člena 1(2)(a) in (d) Direktive 2002/47.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Kot je razvidno iz tega ocenjevalnega poročila, ki ga je pripravila Komisija, je med drugim nemški zakonodajalec v primerih, kadar dajalec zavarovanja ni finančna institucija, ustrezna zavarovanja omejil na tista, s katerimi se varujejo natančno opredeljene finančne obveznosti, pri čemer so izključena predvsem dolgoročna gotovinska posojila podjetjem (glej COM(2006) 833 final z dne <DATE ISO="20061220">20. decembra 2006</DATE>, str. 9).</P></NOTE> V zvezi s tem imajo države članice na podlagi člena 1(3) te direktive možnost, da navedeno direktivo prenesejo tako, da uporabo usklajene ureditve omejijo le na javne organe in finančne institucije iz člena 1(2)(a) in (d) Direktive 2002/47. Vendar pa dejstvo, da so države članice uporabile to možnost, v obravnavani zadevi ni upoštevno za opredelitev področja uporabe te direktive, saj se Republika Latvija pri prenosu ni sklicevala na člen 1(3) Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Iz vseh teh razlogov menim, da Direktive 2002/47 ni mogoče razlagati tako, da zadeva izključno zavarovanja, zagotovljena v okviru plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev. Poleg tega, kot izhaja iz člena 2(1)(f) Direktive 2002/47, ustrezne obveznosti niso omejene na obveznosti v zvezi s plačilnimi sistemi in sistemi poravnave vrednostnih papirjev, temveč lahko med drugim vključujejo vse obveznosti, ki dajejo pravico do gotovinske poravnave. Stroški, ki so povezani z vodenjem tekočega računa, jasno spadajo v to kategorijo obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Nazadnje, vse stranke, ki so v tej zadevi predstavile stališča, se strinjajo o taki široki razlagi stvarnega področja uporabe Direktive 2002/47. Komisija je na obravnavi predvsem navedla, da je razlaga, v skladu s katero so vse obveznosti, ki dajejo pravico do gotovinske poravnave, ustrezne, potrebna za zagotovitev polnega učinka te direktive ob upoštevanju velike raznovrstnosti obveznosti, ki so upoštevne za delovanje finančnih trgov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je treba člena 1(4)(a) in 2(1)(d) in (f) Direktive 2002/47 razlagati tako, da se nanašata na zavarovanje, kakršno se obravnava v sporu o glavni stvari, ki je zagotovljeno z gotovino, položeno na bančni račun, in krije vse terjatve banke do imetnika računa. Vprašanje, ali se ta račun uporablja v okviru plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26, ni upoštevno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Razlaga člena 2(2) Direktive 2002/47</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(5) Direktive 2002/47 se ta nanaša na finančno zavarovanje, potem ko je bilo zagotovljeno in pod pogojem, da se to lahko dokaže v pisni obliki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Ta določba se razlaga ob upoštevanju uvodne izjave 10 Direktive 2002/47, v skladu s katero mora ta direktiva zagotoviti ravnotežje med učinkovitostjo trga in pravno varnostjo strank dogovora in tretjih strank, pri čemer za sklenitev dogovora o finančnem zavarovanju ne veljajo nekateri formalni pogoji iz nacionalnega prava<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej člen 3 Direktive 2002/47.</P></NOTE>. V skladu z isto uvodno izjavo se to ravnotežje zagotavlja s tem, da so v področje uporabe zajeti samo tisti dogovori o finančnem zavarovanju, ki dajejo možnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>določene oblike odtujitve<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, tj. zagotavljanje finančnega zavarovanja, in kjer se zagotavljanje finančnega zavarovanja lahko dokaže v pisni obliki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Zahteva za zagotovitev zavarovanja je tako <HT TYPE="ITALIC">quid pro quo</HT> za odstopanje od formalnih pogojev iz nacionalnega prava v interesu učinkovitosti trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej Parsons, R., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>Possession<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> or <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>Control<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> test to be satisfied when creating a security financial collateral arrangement v: Yeowart, G., in Parsons, R., <HT TYPE="ITALIC">Yeowart and Parsons on the Law of Financial Collateral</HT>, Edward Elgar Publishing 2016, str. 168.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(2) Direktive 2002/47 pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>zagotavljanje<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> zavarovanja pomeni, da je to izročeno, preneseno, v lastništvu, registrirano ali drugače dodeljeno in je torej v posesti ali pod nadzorom prejemnika zavarovanja ali osebe, ki deluje v imenu prejemnika zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta pogoj v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>posestjo ali […] nadzorom<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> je ključni element, na podlagi katerega je mogoče opredeliti, ali je dani dogovor o zavarovanju zajet s področjem uporabe Direktive 2002/47. Dogovor o zavarovanju je mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>dogovor o finančnem zavarovanju<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu Direktive 2002/47 le, če je zavarovanje zagotovljeno tako, da je v posesti ali pod nadzorom prejemnika zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Vendar pa je, poleg dogovorov o prenosu lastninske pravice na finančnem zavarovanju, ki pomenijo, vključno s pogodbo o začasnem odkupu, da se popolno lastništvo finančnega zavarovanja prenese na prejemnika tega zavarovanja, da se tako zavaruje izvedba določenih finančnih obveznosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Člen 2(1)(b) Direktive 2002/47.</P></NOTE> problematična tudi razlaga pojmov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>pridobitev posesti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>nadzora<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v okviru gotovine ali finančnih instrumentov. Nekateri avtorji trdijo, da gre verjetno za najspornejši vidik ureditve finančnih zavarovanj, ki je bila uvedena z Direktivo 2002/47.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej Parsons, R., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 167.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz stališč vlade Združenega kraljestva in Komisije izhaja, da je uporaba zadevnih zahtev v praksi povzročila težave, ki so razvidne predvsem iz dveh sodb sodišč Združenega kraljestva, ki med drugim razlagata izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>nadzor<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> v smislu člena 2(2) Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V zadevi <HT TYPE="ITALIC">Gray</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Gray in drugi v G-T-P Group Limited: Re F2G Realisations Limited (in liquidation) (2010) EWHC 1772 (Ch), točke od 60 do 62.</P></NOTE> v zvezi z zavarovanjem v obliki gotovine na bančnem računu se je razpravljalo o tem, ali je pogoj o nadzoru izpolnjen, če račun – čeprav ga upravlja prejemnik zavarovanja – ni blokiran. Sodišče Združenega kraljestva je menilo, da se pri zagotovitvi zavarovanja predpostavlja, da lahko prejemnik dajalcu prepreči razpolaganje z njim. Poleg tega mora imeti prejemnik <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>zakonski<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> nadzor nad predmetom zavarovanja, saj zgolj upravni ali praktični nadzor ni zadosten. Ti pogoji v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni, saj je lahko dajalec zavarovanja brez omejitve zahteval dvig sredstev, položenih na računu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Vprašanje razlage člena 2(2) Direktive 2002/47 se je ponovno pojavilo v zadevi <HT TYPE="ITALIC">Lehman Brothers International (Europe)</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Lehman Brothers International (Europe) (In Administration) (2012) EWHC 2997 (Ch), točke od 119 do 126 in od 131 do 137.</P></NOTE>. Britansko sodišče je ugotovilo, da se je sodbi <HT TYPE="ITALIC">Gray</HT> očitalo dejstvo, da bi bili zaradi stroge uporabe zahteve po <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>zakonskem<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> nadzoru iz ureditve Direktive 2002/47 lahko izvzeti nekateri dogovori, ki se uporabljajo v praksi in so bili pripravljeni z namenom, da bodo vključeni vanjo. V tej sodbi je bil ob upoštevanju teh očitkov v bistvu potrjen pristop iz zadeve <HT TYPE="ITALIC">Gray</HT>, kar zadeva merilo v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>zakonskim nadzorom<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zgolj upravni nadzor nad predmetom zavarovanja ne bi bil zadosten za izpolnitev merila iz člena 2(2) Direktive 2002/47, zlasti kadar ima dajalec zavarovanja pravico do neomejenega razpolaganja z zadevnimi sredstvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Komisija je v postopku v glavni stvari ugotovila, da zagotovitev finančnega zavarovanja pomeni, da ima prejemnik <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>zakonski nadzor<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> nad predmetom zavarovanja, ki se razume kot zmožnost, da dajalcu prepreči, da z njim razpolaga. Pravica dajalca zavarovanja, da z računa prosto dvigne gotovino, ki je predmet zavarovanja, bi bila v nasprotju s tem pogojem. Komisija je na obravnavi pojasnila, da tako v bistvu podpira enako stališče, kot sta ga v navedenih zadevah zavzeli sodišči Združenega kraljestva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da so preudarki, ki so sodišči Združenega kraljestva privedli do zavrnitve trditve, da bi bil zgolj upravni nadzor nad predmetom zavarovanja zadosten, ob upoštevanju razlage člena 2(2) Direktive 2002/47 upoštevni tudi v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kot pravilno navajata vlada Združenega kraljestva in Komisija, bi bil namreč zahtevi v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>posestjo ali […] nadzorom<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> zavarovanja s strani prejemnika, ki jo vsebuje člen 2(2) Direktive 2002/47,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Naj ugotovim, da čeprav to vprašanje v tej zadevi ni upoštevno, sta vlada Združenega kraljestva in Komisija zavzeli različni stališči, kar zadeva povezavo med tema pojmoma. Komisija meni, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>posest ali […] nadzor<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> en sam pogoj, z vidika sodne prakse, na katero se sklicuje vlada Združenega kraljestva, z vidika doktrine angleškega prava pa gre za alternativni merili. Glej tudi Parsons, R., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 185.</P></NOTE> odvzet ves polni učinek, če bi se razlagala tako, da zajema položaj, v katerem lahko dajalec zavarovanja z njim prosto razpolaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da člen 2(2), drugi stavek, Direktive 2002/47 potrjuje metode zavarovanja, ki dajalcu zavarovanja omogočajo, da nadomesti zavarovanje ali dvigne njegov presežek. Iz tega je <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> mogoče sklepati, da bi širše pravice, podeljene dajalcu, pomenile, da zahteva za zagotovitev zavarovanja ni izpolnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Menim, da kadar je zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine, položene na račun, posest ali nadzor s strani prejemnika zavarovanja nujno pomeni, da ta nima le praktičnega nadzora nad računom, ki je predmet zavarovanja, temveč ima tudi pravico, da dajalcu zavarovanja prepreči dvig gotovine v obsegu, ki je potreben za zavarovanje ustreznih obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče bi moralo v obravnavanem primeru torej preučiti, ali pogodba v zvezi s tekočim računom, ki je bila sklenjena med strankami v postopku v glavni stvari, vključuje klavzulo, na podlagi katere ima družba Swedbank pravico omejiti dvige sredstev, položenih na zadevni račun. Naj brez poseganja v to preučitev, pri kateri ima samostojno vlogo predložitveno sodišče, opozorim, da so se stranke iz postopka v glavni stvari na obravnavi strinjale, da sporna pogodba ne vsebuje klavzule, ki bi banki omogočala omejitev dvigov ali bi nalagala, da mora določen znesek ostati blokiran na računu. Če bi bila ta dejanska okoliščina ugotovljena, bi to privedlo do sklepa, da ni mogoče šteti, da je bilo sporno zavarovanje zagotovljeno v skladu z zahtevami iz Direktive 2002/47, in da ga te določbe torej ne zajemajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da je treba člen 2(2) Direktive 2002/47 razlagati tako, da zagotovitev finančnega zavarovanja v obliki gotovine, položene na bančni račun, predpostavlja pogodbeno klavzulo, v skladu s katero ima prejemnik zavarovanja pravico omejiti uporabo sredstev s tega računa v obsegu, ki je potreben za zavarovanje ustreznih obveznosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2002/47, zlasti njena člena 3 in 8, razlagati tako, da prejemniku zavarovanja zagotavlja pravico, da realizira vsa finančna zavarovanja, ne glede na začetek ali nadaljevanje postopka prenehanja ali ukrepov reorganizacije v zvezi z dajalcem. Poudarja, da bi bila taka prednost za prejemnika finančnega zavarovanja lahko v nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov v postopku zaradi insolventnosti (<HT TYPE="ITALIC">paritas creditorum</HT>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da čeprav se predložitveno sodišče sklicuje na člena 3 in 8 Direktive 2002/47, postavljeno vprašanje zadeva bolj člen 4 te direktive, ki se nanaša zlasti na pogoje za izvrševanje finančnega zavarovanja. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je v primeru stečaja dajalca mogoče omejiti pravico prejemnika zavarovanja do poplačila njegovih terjatev. Po njegovem mnenju se sistem, vzpostavljen z Direktivo 2002/47, brez takih implicitnih omejitev lahko zdi sporen z vidika navedenega načela enakega obravnavanja upnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da iz člena 4 Direktive 2002/47 v povezavi z uvodnimi izjavami 3, 5 in 10 te direktive izhaja, da je eden od ciljev ureditve, ki je uvedena s to direktivo, varovanje finančnih zavarovanj pred uporabo nekaterih določb nacionalnega prava s področja insolventnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej tudi COM(2001) 168 z dne <DATE ISO="20010327">27. marca 2001</DATE>, obrazložitveni memorandum v zvezi s členom 5.</P></NOTE> V zvezi s tem določa člen 4(1) Direktive 2002/47 pravico prejemnika zavarovanja do realizacije vseh finančnih zavarovanj, ki so izdana na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji. V odstavkih 4 in 5 istega člena je ta pravica zaščitena pred učinki nacionalnih določb s področja insolventnosti. Prvič, v tem odstavku 4 je omogočena hitra realizacija zavarovanja v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani dajalca, saj se ne uporabljajo zahteve iz točk od (a) do (d) navedenega odstavka. Drugič, v skladu z navedenim odstavkom 5 morajo države članice zagotoviti, da lahko dogovor o finančnem zavarovanju začne veljati ne glede na začetek ali nadaljevanje postopka prenehanja ali ukrepov reorganizacije v zvezi z dajalcem ali prejemnikom zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Teh določb po mojem mnenju ni mogoče razumeti tako, da prejemnik zavarovanja v primeru stečaja dajalca ne more realizirati zavarovanja, zato da ne bi ogrozil pravic drugih upnikov. Nasprotno, te določbe finančno zavarovanje izključujejo iz uporabe omejitev, ki jih na področju insolventnosti določa nacionalno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Menim, da temu preudarku ni mogoče nasprotovati s trditvijo, ki jo navajata pritožnica v postopku v glavni stvari in latvijska vlada ter se nanaša na položaj prednostnih upnikov, kot so država, delavci ali imetniki v register vpisanega jamstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Kot ugotavlja Komisija, se vprašanje razvrstitve upnika v stečajnem postopku z vidika sistema iz Direktive 2002/47 namreč ne postavlja, saj je s to direktivo zgolj zagotovljena pravica do realizacije zavarovanja v vseh primerih, ki privedejo do njegove izvršitve. Ta rešitev je upravičena s potrebo po okrepitvi pravne varnosti dogovorov o finančnem zavarovanju in po zagotovitvi njihove učinkovitosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V zvezi s tem je Direktiva 2002/47 del širšega sistema, in sicer insolvenčnega prava Unije, ki vključuje zlasti zakonodajne instrumente iz njene uvodne izjave 4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vendar pa Direktiva 2002/47 vsebuje določbe, ki omogočajo ohranjanje ravnotežja med preudarki v zvezi z učinkovitostjo trga in tistimi, povezanimi s pravno varnostjo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Prvič, kar zadeva področje uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione personae</HT>, člen 1(3) Direktive 2002/47 državam članicam daje možnost, da izključijo dogovore, v katerih ena od strank ni organ, državni organ, nadzorovana finančna institucija ali centralna nasprotna stranka, posrednik za poravnavo ali klirinška hiša v smislu Direktive 98/26.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Kot je razvidno iz ocenjevalnega poročila o Direktivi 2002/47, se je v praksi samo Republika Avstrija odločila za popolno uporabo tega odstopanja, pet drugih držav članic pa ga uporablja delno (Češka republika, Zvezna republika Nemčija, Francoska republika, Republika Slovenija, Kraljevina Švedska). Glej COM(2006) 833 final z dne <DATE ISO="20061220">20. decembra 2006</DATE>, str. 9.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič, ureditev iz Direktive 2002/47 se uporablja samo za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>zagotovitev<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> zavarovanj v smislu njenega člena 2(2), kar pomeni nekakšno obliko <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>odtujitve<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, kar zadeva dajalca zavarovanja. Ureditev iz Direktive 2002/47 se torej uporablja le, kadar je zavarovanje v <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>posesti ali pod nadzorom<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> prejemnika zavarovanja v smislu te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej točki 40 in 41 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tretjič, člen 8 Direktive 2002/47 določa nekatere omejitve pri uporabi nacionalnih določb s področja insolventnosti, kar zadeva zavarovanja, ki so zagotovljena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, vendar se za njih uporablja pravilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>polnoči<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, ki takemu postopku zagotavlja retroaktivni učinek (odstavka 1 in 3), in izjemoma kar zadeva zavarovanja, zagotovljena po začetku postopka zaradi insolventnosti, če prejemnik zavarovanja dokaže, da je deloval v dobri veri (odstavek 2).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej tudi COM(2001) 168 z dne <DATE ISO="20010327">27. marca 2001</DATE>, obrazložitveni memorandum v zvezi s členom 9.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Razen v primerih iz navedenega člena 8 pa ureditev iz Direktive 2002/47 ne zajema zavarovanj, zagotovljenih po začetku postopka zaradi insolventnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>S tem preudarkom je po mojem mnenju mogoče odgovoriti na pomisleke predložitvenega sodišča in latvijske vlade, ki se nanašajo na dejstvo, da bi posebno obravnavanje finančnih zavarovanj lahko ogrozilo varstvo hipotekarnih upnikov. Predložitveno sodišče navaja, da če bi se sredstva, ki se pridobijo s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, nakazala na bančni račun, ki je predmet finančnega zavarovanja, bi jih lahko prejemnik tega zavarovanja uporabil za poplačilo svojih terjatev. Menim, da ta pomislek ni utemeljen, saj zavarovanja, ki so zagotovljena po začetku postopka zaradi insolventnosti, niso vključena v ureditev iz Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Kar zadeva postopek v glavni stvari – kot je ugotovila vlada Združenega kraljestva, ki je ta vidik navedla na obravnavi – se Direktiva 2002/47 ne bi uporabljala, če bi bila gotovina, ki sestavlja zavarovanje, na zadevni bančni račun položena po začetku postopka zaradi insolventnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Čeprav ta vidik ni jasno razviden iz predložitvene odločbe, so stranke v postopku v glavni stvari na obravnavi kljub temu soglasno navedle, da so bila sredstva, ki jih je družba Swedbank dvignila s tekočega računa družbe Izdevniecība Stilus, na ta račun položena šele po začetku postopka zaradi insolventnosti. Če bi predložitveno sodišče ugotovilo tako zaporedje, bi bilo treba ugotoviti, da sporno zavarovanje ni bilo zagotovljeno pred začetkom takega postopka in da torej ni zajeto v določbah Direktive 2002/47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Menim torej, da je treba člen 4(1), (4) in (5) Direktive 2002/47 razlagati tako, da ima prejemnik zavarovanja pravico realizirati vsa finančna zavarovanja, ki so izdana na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, ne glede na začetek ali nadaljevanje postopka prenehanja ali ukrepov reorganizacije v zvezi z dajalcem zavarovanja. Ob upoštevanju določb člena 8 te direktive se ta pravica uporablja za zavarovanje, zagotovljeno pred začetkom takega postopka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče opozarja, da se latvijski zakon o finančnih zavarovanjih uporablja za fizične sebe, medtem ko so te v skladu s členom 1(2)(e) Direktive 2002/47 izrecno izključene z njenega osebnega področja uporabe. S tretjim in četrtim vprašanjem za predhodno odločanje se sprašuje tudi, ali je taka razširitev osebnega področja uporabe v skladu s to določbo Direktive 2002/47 in, po potrebi, ali ima navedena določba neposredni učinek. Čeprav predložitveno sodišče priznava, da sta ti vprašanji v okviru spora v glavni stvari hipotetični, meni, da sta pomembni za morebitno oceno ustavnosti zakona o finančnih zavarovanjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Naj ugotovim, da ni sporno, da spor o glavni stvari ne zadeva fizičnih oseb in da sta vprašanji v zvezi z možnostjo razširitve ureditve iz Direktive 2002/47 na te osebe torej hipotetični.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Čeprav bi se lahko isti vprašanji v prihodnosti pojavili pri morebitni preučitvi ustavnosti zakona o finančnih zavarovanjih s strani Satversmes tiesa (ustavno sodišče), v teh okoliščinah ti vprašanji v tej zadevi ostajata hipotetični. Razlog za obstoj predloga za sprejetje predhodne odločbe ni oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč dejanska potreba po dejanski rešitvi spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Pohotovosť</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:101">EU:C:2014:101</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če bi moralo predložitveno sodišče pri Satversmes tiesa (ustavno sodišče) vložiti zahtevo za oceno ustavnosti, zadnjenavedenemu sodišču nič ne bi preprečevalo, da Sodišču po potrebi predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje šteti za nedopustni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Peto vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poskuša s petim vprašanjem za predhodno odločanje opredeliti posledice, ki bi jih lahko izpeljalo v zvezi z veljavnostjo sporne klavzule, če bi se obseg Direktive 2002/47 izkazal za ožji kot obseg nacionalne zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da predložitveno sodišče ni natančno pojasnilo upoštevnosti tega vprašanja in njegove povezave z drugimi vprašanji za predhodno odločanje. Iz besedila tega vprašanja je kljub temu mogoče sklepati, da je namenjeno temu, da se opredeli učinek Direktive 2002/47 na spor o glavni stvari, če bi Sodišče v odgovoru na prvo vprašanje za predhodno odločanje menilo, da je področje uporabe te direktive omejeno na zavarovanja v zvezi s plačilnimi sistemi in sistemi poravnave vrednostnih papirjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Če bi iz odgovora Sodišča na prvo vprašanje za predhodno odločanje izhajalo, da sporna pogodbena klavzula ni zajeta v Direktivi 2002/47, bi moralo predložitveno sodišče namreč opredeliti posledice razlike med obsegom te direktive in obsegom nacionalnega zakona, kar zadeva veljavnost te klavzule.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Iz mojega odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje pa je razvidno, da ni mogoče šteti, da je področje uporabe Direktive 2002/47 omejeno na zavarovanja v zvezi s plačilnimi sistemi in sistemi poravnave vrednostnih papirjev. V teh okoliščinah menim, da na to vprašanje ne bo treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo l’Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člena 1(4)(a) in 2(1)(d) in (f) Direktive 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020606">6. junija 2002</DATE> o dogovorih o finančnem zavarovanju je treba razlagati tako, da se nanašata na zavarovanje, kakršno se obravnava v sporu o glavni stvari, ki je zagotovljeno z gotovino, položeno na bančni račun, in krije vse terjatve banke do imetnika računa. Vprašanje, ali se ta račun uporablja v okviru plačilnih sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980519">19. maja 1998</DATE> o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ni upoštevno.</TXT><P>Člen 2(2) Direktive 2002/47 je treba razlagati tako, da zagotovitev finančnega zavarovanja v obliki gotovine, položene na bančni račun, predpostavlja pogodbeno klavzulo, v skladu s katero ima prejemnik zavarovanja pravico omejiti uporabo sredstev s tega računa v obsegu, ki je potreben za zavarovanje ustreznih obveznosti.</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 4(1), (4) in (5) Direktive 2002/47 je treba razlagati tako, da ima prejemnik zavarovanja pravico realizirati vsa finančna zavarovanja, ki so izdana po dogovoru o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji, ne glede na začetek ali nadaljevanje postopka prenehanja ali ukrepov reorganizacije v zvezi z dajalcem zavarovanja. Ob upoštevanju določb člena 8 te direktive se ta pravica uporablja za zavarovanje, zagotovljeno pred začetkom takega postopka.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>