<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.21-20110601.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2010SLB.0800881101.case.xml"><NO.CASE>C-395/09</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62009CJ0395</NO.CELEX><NO.SEQ>0022.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>I-8813</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>I-8831</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE 30. 9. 2010 – ZADEVA C-395/09</LEFT><RIGHT>OASIS EAST</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (sedmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: poljščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C-395/09,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Poljska) z odločbo z dne <DATE ISO="20090806">6. avgusta 2009</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20091013">13. oktobra 2009</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Oasis East sp. z o.o.</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Minister Finansów</HT>,</P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (sedmi senat),</P><P>v sestavi R. Silva de Lapuerta (poročevalka), predsednica senata, J. Malenovský in T. von Danwitz, sodnika,</P><?PAGE NO="I-8814"?><P>generalni pravobranilec: P. Mengozzi,</P><P>sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20100707">7. julija 2010</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Oasis East sp. z o.o. M. Wojda in J. Martini,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado M. Szpunar in M. Jarosz, zastopnika,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Owsiany-Hornung, K. Herrmann in D. Triantafyllou, zastopnice,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><?PAGE NO="I-8815"?><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17(2) in (6) Šeste direktive Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="145" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1977">UL L 145, str. 1</REF.DOC.OJ>, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne <DATE ISO="19950410">10. aprila 1995</DATE>, <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="102" PAGE.FIRST="18" DATE.PUB="1995">UL L 102, str. 18</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Šesta direktiva), katerega določbe je v bistvu povzel člen 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Oasis East sp. z o.o. (v nadaljevanju: Oasis East) in Minister Finansów (poljski minister za finance).</TXT></NP><?PAGE NO="I-8816"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Ureditev Unije</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 17(2) in (6) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena 28(f), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>davek na dodano vrednost [(v nadaljevanju: DDV)], ki ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju države za blago ali storitve, ki mu jih je, ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA><P>Najkasneje pred potekom štirih let od datuma začetka veljavnosti te direktive Svet na predlog Komisije soglasno odloči, kateri izdatki niso upravičeni do odbitka [DDV]. [DDV] v nobenem primeru ni odbiten za izdatke, ki niso nedvomno poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo.</P><?PAGE NO="I-8817"?><P>Do začetka veljavnosti zgornjih pravil lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah ob začetku veljavnosti te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Šesto direktivo je razveljavila in nadomestila Direktiva št. 2006/112.</TXT></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 176 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Svet na predlog Komisije soglasno odloči, za katere izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. V nobenem primeru ni dana pravica do odbitka DDV za izdatke, ki niso nedvomno poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo ali zabavo.</P><P>Do začetka veljavnosti določb iz prvega odstavka lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah <DATE ISO="19790101">1. januarja 1979</DATE> oziroma, v primeru držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan njihovega pristopa.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-8818"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Nacionalna ureditev</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 25(1), točka 1a, zakona o davku na dodano vrednost (ustawa o podatku VAT z roku 1993) z dne <DATE ISO="19930108">8. januarja 1993</DATE> (v nadaljevanju: zakon iz leta 1993 o DDV) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Znižanje zneska dolgovanega davka ali vračilo razlike dolgovanega davka se ne uporabi, če davčni zavezanec kupi uvoz storitev, ki jih plača neposredno ali posredno subjektu s stalnim prebivališčem, sedežem ali sedežem uprave na enem od ozemelj ali držav, ki so navedeni v prilogi 9 k temu zakonu.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Priloga 9 k zakonu iz leta 1993 o DDV, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Seznam držav (ozemelj), pri katerih znesek DDV na uvoz storitev ne povzroči znižanja zneska dolgovanega davka ali ne pomeni pravice do vračila razlike dolgovanega DDV<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, vsebuje te navedbe:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>(1)</NO.P><TXT>Kneževina Andora;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>Angvila, samoupravno ozemlje, odvisno od Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Antigva in Barbuda;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-8819"?><ITEM><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Aruba, samoupravno ozemlje Kraljevine Nizozemske;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Bahami;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>Bahrajn;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>Barbados;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(8)</NO.P><TXT>Belize;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(9)</NO.P><TXT>Bermudi, odvisno ozemlje Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(10)</NO.P><TXT>Britanski Deviški otoki, odvisno ozemlje Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(11)</NO.P><TXT>Cookovo otočje, samoupravno ozemlje v prosti zvezi z Novo Zelandijo;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-8820"?><ITEM><NP><NO.P>(12)</NO.P><TXT>Dominika;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(13)</NO.P><TXT>Gibraltar, odvisno ozemlje Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(14)</NO.P><TXT>Grenada;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>Guernesey/Sark/Alderney, britansko kronsko ozemlje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Hongkong, posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(17)</NO.P><TXT>Jersey, britansko kronsko ozemlje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(18)</NO.P><TXT>Kajmanski otoki, odvisno ozemlje Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(19)</NO.P><TXT>Republika Liberija;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-8821"?><ITEM><NP><NO.P>(20)</NO.P><TXT>Kneževina Lihtenštajn;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(21)</NO.P><TXT>Macao, posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(22)</NO.P><TXT>Republika Maldivi;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(23)</NO.P><TXT>Otok Man, britansko kronsko ozemlje;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(24)</NO.P><TXT>Republika Marshallovi otoki;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(25)</NO.P><TXT>Republika Mauritius;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(26)</NO.P><TXT>Kneževina Monako;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(27)</NO.P><TXT>Montserrat, odvisno ozemlje Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-8822"?><ITEM><NP><NO.P>(28)</NO.P><TXT>Republika Nauru;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(29)</NO.P><TXT>Nizozemski Antili, samoupravno ozemlje Kraljevine Nizozemske;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(30)</NO.P><TXT>Niue, samoupravno ozemlje v prosti zvezi z Novo Zelandijo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(31)</NO.P><TXT>Republika Panama;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(32)</NO.P><TXT>Samoa;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(33)</NO.P><TXT>Republika Sejšeli;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(34)</NO.P><TXT>Saint Kitts in Nevis;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(35)</NO.P><TXT>Saint Lucia;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(36)</NO.P><TXT>Saint-Vincent in Grenadine;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-8823"?><ITEM><NP><NO.P>(37)</NO.P><TXT>Kraljevina Tonga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(38)</NO.P><TXT>Turks in Caikos, odvisno ozemlje Združenega Kraljestva Velika Britanija in Severna Irska;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(39)</NO.P><TXT>Ameriški Deviški otoki;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(40)</NO.P><TXT>Republika Vanuatu;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(41)</NO.P><TXT>Združeni arabski emirati.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Ta davčna ureditev je bila v bistvu ohranjena z določbami zakona o davku na dodano vrednost (ustawa o podatku VAT z roku 2004) z dne <DATE ISO="20040311">11. marca 2004</DATE> (zakon iz leta 2004 o DDV), in sicer s členom 88(1), točka 1, tega zakona, v povezavi s prilogo 5 k temu zakonu, pri čemer seznam v tej prilogi vsebuje 39 držav in ozemelj namesto 41. Te določbe so začele veljati <DATE ISO="20040501">1. maja 2004</DATE>.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Družba Oasis East proizvaja in prodaja naprave za hlajenje vode. V okviru svojih dejavnosti, ki vključujejo tudi storitve za kupce, koristi storitve podjetja s sedežem na ozemlju, navedenem v prilogi 9 k zakonu iz leta 1993 o DDV, ki jo je nadomestila priloga 5 zakona iz leta 2004 o DDV. To podjetje za družbo Oasis East opravlja storitve<?PAGE NO="I-8824"?> upravljanja in tehnične pomoči. Te storitve zajemajo zlasti izvajanje naslednjih dejavnosti: trženje, organizacijo in sodelovanje na mednarodnih panožnih sejmih, vodenje operacijskih opravil s področja načrtovanja proizvodnje, inženirske storitve, finančne in knjigovodske storitve, organizacijo prevozov, storitve v povezavi z uporabo informacijskih sistemov in koordinacijo v zvezi z nabavo in prodajo.</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Družba Oasis East je <DATE ISO="20071228">28. decembra 2007</DATE> direktorju davčnega urada v Katowicah postavila vprašanje, ali je bila od <DATE ISO="20040501">1. maja 2004</DATE> upravičena do odbitka vstopnega davka pri uvozu administrativnih storitev, ki jih je plačala podjetju s sedežem na ozemlju, navedenem v prilogi 5 k zakonu iz leta 2004 o DDV.</TXT></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Direktor davčnega urada v Katowicah je z odločbo z dne <DATE ISO="20080404">4. aprila 2008</DATE> negativno odgovoril na vprašanje družbe Oasis East. Menil je, da ni bila upravičena do odbitka vstopnega davka, ker so bile storitve plačane podjetju s sedežem v kraju njegovega prebivališča, sedeža ali sedeža uprave v državi ali na ozemlju, navedenem v prilogi 5 k zakonu iz leta 2004 o DDV.</TXT></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>Direktor davčnega urada v Katowicah je navedel, da nacionalna zakonodaja ni bila nezdružljiva s pravom Unije, ker imajo na podlagi člena 17(6) Šeste direktive države članice pravico, da ohranijo vse izključitve, določene v svojih nacionalnih zakonodajah ob začetku veljavnosti te direktive. Iz tega je sklepal, da je imela Republika Poljska pravico, da ohrani omejitve v zvezi z odbitkom DDV, ki so obstajale na dan njenega pristopa k Evropski uniji.</TXT></NP><?PAGE NO="I-8825"?><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>Družba Oasis East je <DATE ISO="20080618">18. junija 2008</DATE> pri Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gliwicach (vojvodsko upravno sodišče v Gliwicah) vložila tožbo zoper to odločbo z dne <DATE ISO="20080404">4. aprila 2008</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>To sodišče je z odločbo z dne <DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE> zavrnilo tožbo družbe Oasis East. Ugotovilo je, da ohranitev izključitev, določenih v členu 88(1), točka 1, zakona iz leta 2004 o DDV v nacionalnem pravnem redu ne pomeni kršitve člena 17(6) Šeste direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>Družba Oasis East je v kasacijski pritožbi z dne <DATE ISO="20090309">9. marca 2009</DATE> ponovila predhodno navedeni argument. Naczelny Sąd Administracyjny je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Ali ima po pravu Skupnosti, zlasti členu 17(6) Šeste direktive […] (ki je postal člen 176 Direktive 2006/112/ES […]), država članica pravico do uporabe nacionalnih predpisov, na podlagi katerih je izključena pravica davčnega zavezanca do znižanja zneska dolgovanega davka ali vračila razlike dolgovanega davka v primeru nakupa uvoza storitev, ki se plačajo neposredno ali posredno subjektu, ki ima stalno prebivališče, sedež ali sedež uprave na ozemlju ali v državi, ki se po nacionalni zakonodaji šteje za tako imenovano <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>davčno oazo<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/>, pri čemer je treba upoštevati, da se je taka izključitev v državi članici uporabljala pred njenim članstvom v Skupnosti?<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-8826"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje, ali se na podlagi člena 17(6) Šeste direktive, katerega določbe je v bistvu povzel člen 176 Direktive 2006/112, lahko v veljavi ohrani nacionalna zakonodaja, ki se uporablja ob začetku veljavnosti Šeste direktive v zadevni državi članici, ki na splošno izključuje pravico do odbitka vstopnega DDV, plačanega ob nakupu uvoženih storitev, plačanih neposredno ali posredno subjektu iz držav ali ozemelj, ki se po nacionalni zakonodaji štejejo za tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>davčno oazo<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Ker se besedilo postavljenega vprašanja nanaša tako na člen 17(6) Šeste direktive kot na člen 176 Direktive 2006/112, je treba najprej navesti, da sta ti dve določbi v bistvu enaki.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da pravica do odbitka DDV, določena v členu 17(2) Šeste direktive, kot sestavni del mehanizma DDV pomeni temeljno načelo skupnega sistema DDV in je načeloma ni mogoče omejiti (glej sodbe z dne <DATE ISO="20020108">8. januarja 2002</DATE> v zadevi Metropol in Stadler, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-409/99" PAGE.ECR="I-81" YEAR="2002">C-409/99, Recueil, str. I-81</REF.DOC.ECR>, točka 42; z dne <DATE ISO="20050526">26. maja 2005</DATE> v zadevi Kretztechnik, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-465/03" PAGE.ECR="I-4357" YEAR="2005">C-465/03, ZOdl., str. I-4357</REF.DOC.ECR>, točka 33, ter z dne <DATE ISO="20100415">15. aprila 2010</DATE> v združenih zadevah X Holding in Oracle Nederland, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-538/08+C-33/09" PAGE.ECR="I-3129" YEAR="2010">C-538/08 in C-33/09, ZOdl., str. I-3129</REF.DOC.ECR>, točka 37).</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Kljub temu pa je načelo pravice do odbitka DDV omiljeno z določbo o odstopanju, vsebovano v členu 17(6) Šeste direktive. Državam članicam je namreč dovoljeno ohraniti vse izključitve pravice do odbitka, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah ob začetku veljavnosti Šeste direktive, do takrat, ko Svet sprejme določbe, predvidene v tem členu (glej sodbo z dne <DATE ISO="20081211">11. decembra 2008</DATE> v zadevi Danfoss in AstraZeneca,<?PAGE NO="I-8827"?> <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-371/07" PAGE.ECR="I-9549" YEAR="2008">C-371/07, ZOdl., str. I-9549</REF.DOC.ECR>, točka 28, ter zgoraj navedeno sodbo X Holding in Oracle Nederland, točka 38).</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Ker Svet ni sprejel teh določb, lahko države članice ohranijo svojo zakonodajo, ki se nanaša na izključitev pravice do odbitka DDV. Pravo Unije torej trenutno ne vsebuje nobene določbe, ki bi naštevala izdatke, ki so izključeni iz pravice do odbitka DDV (glej sodbo z dne <DATE ISO="20051208">8. decembra 2005</DATE> v zadevi Jyske Finans, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-280/04" PAGE.ECR="I-10683" YEAR="2005">C-280/04, ZOdl., str. I-10683</REF.DOC.ECR>, točka 23, ter zgoraj navedeno sodbo Danfoss in AstraZeneca, točka 29).</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Vendar pa je Sodišče glede obsega odstopanja, določenega v členu 17(6) Šeste direktive, razsodilo, da ta določba predpostavlja, da so izključitve, ki jih države članice na podlagi te določbe lahko ohranijo, v skladu z Drugo direktivo Sveta 67/228/EGS z dne <DATE ISO="19670411">11. aprila 1967</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Strukture in postopki za uporabo skupnega sistema davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="071" PAGE.FIRST="1303" DATE.PUB="1967">UL 1967, 71, str. 1303</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Druga direktiva), ki je veljala pred Šesto direktivo (glej sodbo z dne <DATE ISO="19991005">5. oktobra 1999</DATE> v zadevi Royscot in drugi, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-305/97" PAGE.ECR="I-6671" YEAR="1999">C-305/97, Recueil, str. I-6671</REF.DOC.ECR>, točka 21, ter zgoraj navedeno sodbo X Holding in Oracle Nederland, točka 40).</TXT></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>V zvezi s tem prvi odstavek člena 11 Druge direktive določa pravico do odbitka, četrti pa, da lahko države članice iz sistema odbitka izključijo nekatero blago in storitve, zlasti tiste, ki jih davčni zavezanec ali njegovi zaposleni lahko izključno ali delno uporabijo za zasebne namene.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Zato pristojnost, ki jo imajo države članice na podlagi člena 17(6) Šeste direktive, ne pomeni neomejene diskrecijske pravice, da iz pravice do odbitka izključijo vse oziroma skoraj vse blago in storitve in tako odvzamejo bistvo sistemu, ki ga je uvedel<?PAGE NO="I-8828"?> člen 11(1) Druge direktive. Ta pristojnost se zato ne nanaša na splošne izključitve in držav članic ne oprosti obveznosti, da zadostno opredelijo vrsto in namen blaga in storitev, za katere je odbitek izključen (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Royscot in drugi, točki 22 in 24, ter sodbo z dne <DATE ISO="20050714">14. julija 2005</DATE> v zadevi Charles in Charles-Tijmens, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-434/03" PAGE.ECR="I-7037" YEAR="2005">C-434/03, ZOdl., str. I-7037</REF.DOC.ECR>, točki 33 in 35).</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Ker gre za ureditev, ki pomeni odstopanje od načela pravice do odbitka DDV, jo je treba razlagati ozko (glej zgoraj navedeno sodbo Metropol in Stadler, točka 59, ter sodbo z dne <DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE> v zadevi Magoora, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-414/07" PAGE.ECR="I-10921" YEAR="2008">C-414/07, ZOdl., str. I-10921</REF.DOC.ECR>, točka 28).</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Glede postopka v glavni stvari in morebitne uporabe odstopanja, določenega v členu 17(6) Šeste direktive, je treba ugotoviti, da je ta direktiva za Poljsko začela veljati na dan pristopa te države članice k Uniji, torej <DATE ISO="20040501">1. maja 2004</DATE>. Zato je ta datum upošteven glede uporabe zgoraj navedene določbe za to državo članico (glej zgoraj navedeno sodbo Magoora, točka 27).</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Glede sklicevanja poljske vlade na dejstvo, da besedilo člena 176 Direktive 2006/112 razlikuje med državami članicami, ki so pristopile k Uniji pred <DATE ISO="19790101">1. januarjem 1979</DATE>, in tistimi, ki so tako kot Republika Poljska pristopile po tem datumu, zadostuje ugotovitev, da naj bi se s tem razlikovanjem zgolj opredelil datum, pred katerim morajo biti izdatki, ki ne ustvarjajo pravice do odbitka vstopnega davka, določeni v nacionalni zakonodaji.</TXT></NP><?PAGE NO="I-8829"?><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Zato člen 176 Direktive 2006/112 ne more voditi do drugačne razlage v zvezi z obsegom zadevnih izključitev glede na to, ali je zadevna država članica pristopila k Uniji pred <DATE ISO="19790101">1. januarjem 1979</DATE> ali po tem datumu. V teh okoliščinah sprejetje tega člena 176 ni imelo nobenega učinka na sodno prakso glede razlage člena 17(6) Šeste direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>V okviru presoje zadevnih nacionalnih predpisov v postopku v glavni stvari je z vidika sistema izključitev, ki jih določajo, treba ugotoviti, da so ti predpisi, tako kot je navedlo tudi predložitveno sodišče, splošni ukrep, s katerim se omeji pravica do odbitka vstopnega DDV za vse nakupe uvoženih storitev, ki se neposredno ali posredno plačajo subjektu iz države oziroma z ozemlja, ki ga ta zakonodaja opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>davčno oazo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Vendar ti predpisi vsebujejo omejitev pravice do odbitka DDV, ki presega to, ki je dopustna na podlagi člena 17(6) Šeste direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Sodišče je namreč pojasnilo, da države članice niso pooblaščene, da ohranijo izključitve pravice do odbitka DDV, ki se na splošno uporabi za kateri koli izdatek, povezan s pridobitvijo blaga ali storitev (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20090423">23. aprila 2009</DATE> v zadevi PARAT Automotive Cabrio, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-74/08" PAGE.ECR="I-3459" YEAR="2009">C-74/08, ZOdl., str. I-3459</REF.DOC.ECR>, točki 28 in 29, ter zgoraj navedeno sodbo X Holding in Oracle Nederland, točka 44).</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Nazadnje, glede preudarka poljske vlade, da nacionalni predpisi ustrezajo zahtevi preprečevanja davčnih utaj, je treba poudariti, da je Sodišče v točki 70 sodbe z dne <DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE> v zadevi Halifax in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-255/02" PAGE.ECR="I-1609" YEAR="2006">C-255/02, ZOdl., str. I-1609</REF.DOC.ECR>) sicer priznalo, da se načelo prepovedi zlorabe uporablja na področju DDV, vendar ta prepoved državam članicam ne dovoljuje, da razširijo področje uporabe zadevnih odstopanj. Dalje, če bi<?PAGE NO="I-8830"?> bile, kot navaja predložitveno sodišče, v poljskem pravu določene omejitve utemeljene zaradi nujnosti preprečevanja davčnih utaj ali izogibanja plačila davkov, člen 27 Šeste direktive v tem primeru določa poseben postopek, v katerem lahko Svet vsako državo članico pooblasti, da uvede posebna odstopanja.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 17(6) Šeste direktive, katerega določbe je v bistvu povzel člen 176 Direktive 2006/112, razlagati tako, da ne dopušča, da se v veljavi ohrani nacionalna zakonodaja, ki se uporablja ob začetku veljavnosti Šeste direktive v zadevni državi članici, ki na splošno izključuje pravico do odbitka vstopnega DDV, plačanega ob nakupu uvoženih storitev, neposredno ali posredno subjektu iz države ali z ozemlja, ki ga ta zakonodaja opredeljuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>davčno oazo<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 17(6) Šeste direktive Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne <DATE ISO="19950410">10. aprila 1995</DATE>, katere določbe je v bistvu povzel člen 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka<?PAGE NO="I-8831"?> na dodano vrednost, je treba razlagati tako, da ne dopušča, da se v veljavi ohrani nacionalna zakonodaja, ki se uporablja ob začetku veljavnosti Šeste direktive 77/388 v zadevni državi članici, ki na splošno izključuje pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, plačanega ob nakupu uvoženih storitev, neposredno ali posredno subjektu iz države ali z ozemlja, ki ga ta zakonodaja opredeljuje kot</HT> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/><HT TYPE="BOLD">davčno oazo</HT><QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/><HT TYPE="BOLD">.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>