<TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakon o nacionalnem sodnem svetu (v nadaljevanju: KRS)</HT></TXT></NP></TI>11.Člen 3 Ustawa o Krajowej Radzie Sądownictwa (zakon o nacionalnem sodnem svetu) z dne 12. maja 2011 (Dz. U. 2018, pozicije 389, 848 in 1045) (v nadaljevanju: zakon o KRS) določa:(2)Poleg tega [KRS] opravlja druge zakonsko določene naloge, zlasti:
- 4.izvoli rzecznik dyscyplinarny (vodja disciplinskega postopka) za sodnike splošnih sodišč in pomožne sodnike ter vodjo disciplinskega postopka za sodnike vojaških sodišč.
12.Člen 7 zakona o KRS določa:Prvi predsednik vrhovnega sodišča ter predsednik vrhovnega upravnega sodišča in minister za pravosodje so člani [KRS], dokler opravljajo svoje funkcije.
13.Člen 8 zakona o KRS določa:1.Oseba, ki jo imenuje predsednik Republike Poljske, opravlja svoje funkcije v [KRS], ne da bi bil njen mandat časovno omejen, in je lahko v vsakem trenutku odpoklicana.2.Mandat osebe, ki jo imenuje predsednik, se izteče najpozneje tri mesece po izteku mandata predsednika ali potem, ko se izprazni mesto predsednika Republike Poljske.
14.Člen 9 zakona o KRS določa:1.Sejm (spodnji dom poljskega parlamenta) izmed poslancev izvoli štiri člane [KRS] za štiriletno obdobje.2.Senat (zgornji dom poljskega parlamenta) izmed senatorjev izvoli dva člana [KRS] za štiriletno obdobje.3.Člani [KRS], ki sta jih izvolila Sejm in Senat, opravljajo svoje funkcije do izvolitve novih članov.
15.Člen 9a zakona o KRS določa:1.Sejm izmed sodnikov vrhovnega sodišča ter splošnih, upravnih in vojaških sodišč izvoli 15 članov [KRS] za skupni štiriletni mandat.2.Sejm na volitvah iz odstavka 1, kolikor je mogoče, upošteva potrebo, da so v [KRS] zastopani sodniki iz različnih vrst in z različnih ravni sodišč.3.Skupni mandat novih članov [KRS], izvoljenih izmed sodnikov, se začne dan po njihovi izvolitvi. Odhajajoči člani [KRS] opravljajo funkcije do dneva, ko se začne skupni mandat novih članov [KRS].
16.Člen 11a zakona o KRS določa:2.Kandidata za mesto člana [KRS] lahko predlagajo skupine, v katerih je najmanj: (1) 2000 državljanov Republike Poljske, ki so starejši od 18 let ter imajo polno poslovno sposobnost in polne državljanske pravice; (2) 25 sodnikov, razen upokojenih sodnikov.
17.Člen 11d zakona o KRS dalje določa:1.Predsednik Sejma povabi parlamentarne skupine, naj v sedmih dneh predstavijo kandidate za mesta članov [KRS].2.Parlamentarna skupina izmed sodnikov, katerih kandidature so bile vložene na podlagi člena 11a, določi največ devet kandidatov za mesta članov [KRS].3.Če je skupno število kandidatov, ki jih določijo parlamentarne skupine, manjše od 15, predsedstvo Sejma izmed kandidatov, predloženih na podlagi člena 11a, določi manjkajoče število kandidatov, da njihovo število doseže 15.4.Pristojni odbor Sejma sestavi seznam kandidatov, tako da izmed kandidatov, določenih v skladu z odstavkoma 2 in 3, izvoli 15 kandidatov za mesta članov [KRS], pri čemer mora seznam vsebovati najmanj enega kandidata, ki ga je določila vsaka parlamentarna skupina, aktivna v 60 dneh od prvega zasedanja Sejma v parlamentarnem sklicu, v katerem se opravi izbor, če je skupina tega kandidata določila v skladu s postopkom določitve iz odstavka 2.5.Sejm izvoli člane [KRS] za skupni štiriletni mandat na prvem naslednjem zasedanju s tripetinsko večino glasov ob prisotnosti najmanj polovice zakonsko predpisanega števila poslancev, tako da glasuje za seznam kandidatov iz odstavka 4.6.Če člani [KRS] niso izvoljeni po postopku iz odstavka 5, Sejm člane [KRS] izvoli z absolutno večino oddanih glasov ob prisotnosti najmanj polovice zakonsko predpisanega števila poslancev, tako da glasuje za seznam kandidatov iz odstavka 4. […]
<TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakon o splošnih sodiščih</HT></TXT></NP></TI>18.Člen 22a Ustawa – Prawo o ustroju sądów powszechnych (zakon o organizaciji splošnih sodišč) z dne 27. julija 2001 (Dz. U. 2018, pozicije 23, 3, 5, 106, 138, 771, 848, 1000, 1045 in 1443 (v nadaljevanju: zakon o splošnih sodiščih) določa:(5)Sodnik ali pomožni sodnik, katerih razdelitev nalog je bila spremenjena, tako da je bil spremenjen obseg njunih odgovornosti, zlasti zaradi premestitve v drugi oddelek zadevnega sodišča, lahko vloži pritožbo pri [KRS] v sedmih dneh od dodelitve novih odgovornosti. Pritožba ni mogoča v primeru:
- 1.premestitve v oddelek, pristojen za odločanje o zadevah, ki spadajo na isto področje;
- 2.dodelitve odgovornosti v istem oddelku na podlagi pravil, ki se uporabljajo za druge sodnike, in zlasti v primeru preklica premestitve v sektor ali drugo specializirano sestavo.
(6)Pritožba iz odstavka 5 se vloži prek predsednika zadevnega sodišča, ki je razdelil naloge, iz katerih je vložena pritožba. Predsednik navedenega sodišča pritožbo pošlje [KRS] v 14 dneh od njenega prejema in ji priloži svoje stališče v zadevi. [KRS] sprejme odločbo, s katero ugodi pritožbi sodnika ali jo zavrne, ob upoštevanju elementov iz odstavka 1. Odločbe [KRS] o pritožbi iz odstavka 5 ni treba obrazložiti. Zoper odločbo [KRS] se ni mogoče pritožiti. Zadevni sodnik ali pomožni sodnik do sprejetja navedene odločbe še naprej izpolnjuje svoje obstoječe odgovornosti.
19.Člen 82c zakona o splošnih sodiščih določa:Sodnik mora opravljati naloge, povezane z odgovornostmi, ki jih ima kot član disciplinskega sodišča pri višjem sodišču.
20.Člen 107 zakona o splošnih sodiščih določa:1.Sodnik disciplinsko odgovarja za neizpolnitve poklicnih obveznosti, vključno z očitno kršitvijo pravnih pravil in škodovanjem ugledu funkcije (disciplinske kršitve).2.Sodnik disciplinsko odgovarja tudi za svoje ravnanje pred začetkom opravljanja funkcije, če zaradi navedenega ravnanja ni izpolnil obveznosti funkcije, ki jo je opravljal v državni službi, ali če se je izkazal nevrednega za opravljanje funkcije sodnika.
21.Člen 109a zakona o splošnih sodiščih določa:1.Pravnomočna odločba, ki jo izreče disciplinsko sodišče, se objavi.2.Disciplinsko sodišče lahko navedene odločbe ne objavi, če objava ni potrebna za uresničitev ciljev disciplinskega postopka ali če je treba zaščititi legitimni zasebni interes. […]
22.Člen 110 zakona o splošnih sodiščih določa:(1)V disciplinskih zadevah v zvezi s sodniki odločajo:
- 1.na prvi stopnji:
- (a)disciplinska sodišča pri višjih sodiščih v sestavi treh sodnikov;
- (b)vrhovno sodišče, sestavljeno iz dveh sodnikov disciplinskega senata in porotnika vrhovnega sodišča, v zadevah v zvezi z disciplinskimi kršitvami, ki so naklepna kazniva dejanja, ki jih preganja državno tožilstvo, ali naklepna kazniva dejanja davčne narave, ali v zadevah, v okviru katerih je vrhovno sodišče vložilo zahtevo za obravnavo disciplinskega spora z ugotovitvijo kršitve;
- 2.na višji stopnji: vrhovno sodišče, sestavljeno iz dveh sodnikov disciplinskega senata in porotnika vrhovnega sodišča.
23.Člen 110a zakona o splošnih sodiščih določa:1.Minister za pravosodje funkcijo sodnika disciplinskega sodišča pri višjem sodišču podeli članu splošnega sodišča, ki ima najmanj deset let delovne dobe kot sodnik, po posvetu s [KRS].
24.Člen 112 zakona o splošnih sodiščih določa:3. Minister za pravosodje imenuje vodjo disciplinskega postopka za sodnike splošnih sodišč in dva njegova namestnika za štiriletni mandat.
25.Člen 112b zakona o splošnih sodiščih določa:1.Minister za pravosodje lahko za obravnavanje določene zadeve v zvezi s sodnikom imenuje vodjo disciplinskega postopka ministra za pravosodje. Imenovanje vodje disciplinskega postopka ministra za pravosodje izključuje iz tega postopka vse druge vodje disciplinskega postopka.2.Vodja disciplinskega postopka ministra za pravosodje je imenovan izmed sodnikov splošnih sodišč ali vrhovnega sodišča. V primeru disciplinskih kršitev, ki so naklepna kazniva dejanja, ki jih preganja državno tožilstvo, je mogoče vodjo disciplinskega postopka ministra za pravosodje imenovati tudi izmed tožilcev, ki jih določi generalni državni tožilec. V upravičenih primerih, zlasti v primeru smrti ali dolgotrajne ovire za opravljanje funkcije vodje disciplinskega postopka ministra za pravosodje, navedeni minister namesto tega vodje imenuje drugega sodnika ali, ko gre za naklepna kazniva dejanja, ki jih preganja državno tožilstvo, drugega sodnika ali tožilca.3.Vodja disciplinskega postopka ministra za pravosodje lahko začne postopek na zahtevo navedenega ministra ali se vključi v postopek, ki poteka.4.Imenovanje vodje disciplinskega postopka ministra za pravosodje je enakovredno zahtevi za začetek preiskave ali disciplinskega postopka.
26.Člen 114 zakona o splošnih sodiščih določa:1.Vodja disciplinskega postopka začne preiskavo na zahtevo ministra za pravosodje, predsednika višjega sodišča ali predsednika regionalnega sodišča, kolegija višjega sodišča ali kolegija regionalnega sodišča, [KRS] in na lastno pobudo, potem ko je predhodno ugotovil okoliščine, ki so potrebne za ugotovitev, da obstajajo elementi disciplinske kršitve. Preiskava mora biti opravljena v 30 dneh od prvega ukrepa, ki ga sprejme vodja disciplinskega postopka.[…]9.Če vodja disciplinskega postopka ne ugotovi razlogov za uvedbo disciplinskega postopka na zahtevo pristojnega organa, izda odločbo o zavrnitvi uvedbe navedenega postopka. Kopija te odločbe se vroči organu, ki je vložil zahtevo za uvedbo postopka, kolegiju regionalnega sodišča oziroma višjega sodišča in obdolžencu. Kopija navedene odločbe se vroči tudi ministru za pravosodje, ki lahko vloži ugovor v 30 dneh. Ta ugovor je enakovreden obveznosti uvedbe disciplinskega postopka, navodila ministra za pravosodje v zvezi z nadaljevanjem postopka pa so za vodjo disciplinskega postopka zavezujoča.10.Če v disciplinskem postopku niso bili odkriti razlogi za to, da se pri disciplinskem sodišču vloži predlog za obravnavo disciplinskega spisa, vodja disciplinskega organa sprejme odločbo o ustavitvi disciplinskega postopka.11.Obdolženec, organ, ki je vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, in pristojni kolegij lahko zoper odločbo iz odstavka 10 vložijo pritožbo pri disciplinskem sodišču v sedmih dneh od vročitve navedene odločbe.
27.Člen 115a zakona o splošnih sodiščih določa:1.Neopravičena nenavzočnost ustrezno obveščenega obdolženca ali njegovega zastopnika na seji ali obravnavi ne prekine obravnavanja zadeve.2.Če zadeve ni mogoče obravnavati zaradi opravičene nenavzočnosti obdolženca in če ta nima zastopnika, mu ga disciplinsko sodišče dodeli po uradni dolžnosti in pri tem določi rok, v katerem se mora ta zastopnik seznaniti z listinami iz spisa.3.Disciplinsko sodišče nadaljuje postopek kljub opravičeni nenavzočnosti ustrezno obveščenega obdolženca ali njegovega zastopnika, razen če to ni v nasprotju z interesom zadevnega disciplinskega postopka.
28.Člen 115b zakona o splošnih sodiščih določa:1.Če disciplinsko sodišče na podlagi dokazov, ki jih zbere vodja disciplinskega postopka, presodi, da ni nobenega dvoma glede okoliščin kršitve in krivde obdolženca ter da kazni iz člena 109(1), točke od (1) do (3), zadostujejo, lahko izda sklep o kazni.2.Sklep o kazni izda disciplinsko sodišče, ki ga sestavlja en sodnik.3.Kazen iz člena 109(1), točka (2a), ki se naloži s sklepom, se določi v višini od 5 do 10 % osnovne plače za obdobje od šestih mesecev do enega leta.
29.Člen 115c zakona o splošnih sodiščih določa:V disciplinskem postopku se lahko uporabijo dokazi, pridobljeni za potrebe kazenskega postopka na način, opredeljen v členih 168b, 237 ali 237a Kodeks postępowania karnego (zakonik o kazenskem postopku), ali dokazi, pridobljeni na podlagi uporabe operativnega nadzora.
30.Člen 125 zakona o splošnih sodiščih določa:[KRS], prvi predsednik vrhovnega sodišča in minister za pravosodje lahko zahtevajo ponovno odprtje disciplinskega postopka.
31.Člen 126(1) zakona o splošnih sodiščih določa:Disciplinski postopek v škodo obdolženca se lahko znova odpre, če je bil postopek ustavljen ali če je bila odločba izdana zaradi kaznivega dejanja ali če se v petih letih po ustavitvi postopka ali izdaji odločbe pojavijo nove okoliščine ali novi dokazi, ki bi lahko utemeljili obsodbo ali naložitev strožje kazni.
32.Člen 129 zakona o splošnih sodiščih določa:1.Disciplinsko sodišče lahko suspendira sodnika, proti kateremu se je začel disciplinski postopek ali postopek za razrešitev s funkcije, in sicer tudi če sprejme odločbo, s katero dovoljuje uveljavljanje kazenske odgovornosti zadevnega sodnika.2.Če disciplinsko sodišče sprejme odločbo, s katero dovoljuje uveljavljanje kazenske odgovornosti sodnika za naklepno kaznivo dejanje, ki ga preganja državno tožilstvo, sodnika suspendira po uradni dolžnosti.3.Disciplinsko sodišče ob suspenzu sodnika njegovo plačo zmanjša za od 25 do 50 % za obdobje tega suspenza; ta določba se ne nanaša na osebe, ki so predmet postopka za razrešitev s funkcije.3a.Če disciplinsko sodišče sprejme odločbo, s katero dovoljuje uveljavljanje kazenske odgovornosti upokojenega sodnika za naklepno kaznivo dejanje, ki ga preganja državno tožilstvo, po uradni dolžnosti za od 25 do 50 % zmanjša njegovo pokojnino za čas trajanja disciplinskega postopka.4.Če je bil disciplinski postopek ustavljen ali če se je končal z oprostitvijo, se izplača nadomestilo do polne višine vseh sestavnih delov plače ali pokojnine.