Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek
V zadevi C-333/03,
Komisija Evropskih skupnosti , ki jo zastopa M.-J. Jonczy, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Velikemu vojvodstvu Luksemburg, ki ga zastopa S. Schreiner, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi ugotovitve, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/50/ES z dne 29. junija 1998 o spremembah Direktive 77/187/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 201, str. 88), oziroma s tem, da o sprejemu omenjenih ukrepov ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, v vlogi predsednika tretjega senata, N. Colneric (poročevalka) in R. Schintgen, sodnica in sodnik,
generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi poročila sodnika poročevalca,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1. Komisija Evropskih skupnosti je v sodnem tajništvu dne 30. julija 2003 na podlagi člena 226 ES vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se ugotovi, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/50/ES z dne 29. junija 1998 o spremembah Direktive Sveta 77/187/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 201, str. 88, v nadaljevanju: Direktiva), oziroma s tem, da o omenjenih predpisih ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.
Pravni okvir in predhodni postopek
2. Člen 2 Direktive določa:
„1. Države članice sprejmejo zakonske, podzakonske in upravne predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. julija 2001 […].
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje te direktive.“
3. Direktiva Sveta 77/187/EGS z dne 14. februarja 1977 (UL L 61, str. 26) je bila razveljavljena z Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, str. 16). Člen 12 Direktive 2001/23 določa, da se spremenjena Direktiva 77/187 razveljavi, ne da bi to vplivalo na obveznosti držav članic glede rokov za izvajanje, predpisanih v Prilogi I, del B, k Direktivi 2001/23. Omenjena Priloga 1, del B, določa kot zadnji rok za prenos Direktive 17. julij 2001.
4. Glede na to, da Komisija ni prejela obvestila o nacionalnih ukrepih za prenos Direktive, je v skladu s členom 226 ES uvedla postopek zaradi neizpolnitve obveznosti države. Potem ko je Komisija Veliko vojvodstvo Luksemburg s pisnim opominom pozvala, naj predloži pripombe, je 3. aprila 2003 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je državo članico pozvala, naj v roku dveh mesecev od njegovega prejema sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s tem mnenjem.
5. Veliko vojvodstvo Luksemburg na mnenje ni odgovorilo, zato je Komisija vložila to tožbo.
Tožba
Trditve strank
6. Komisija ugotavlja, da Veliko vojvodstvo Luksemburg ni sprejelo ukrepov, potrebnih za uskladitev z Direktivo, oziroma je o njih ni obvestilo, s čimer ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.
7. Veliko vojvodstvo Luksemburg navaja, da je bil osnutek zakona št. 4896, ki ureja ohranjanje pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in katerega cilj je prenos Direktive, dne 27. decembra 2001 predložen v razpravo v Chambre des députés (luksemburška poslanska zbornica, v nadaljevanju: Chambre des députés). Conseil d’État (luksemburški državni svet, v nadaljevanju: Conseil d’État) je maja in julija 2003 izdal mnenji, na podlagi katerih naj bi odbor za delo in zaposlovanje v okviru Chambre des députés dne 7. julija 2003 predlagal spremembe in dopolnitve k besedilu osnutka zakona. Conseil de gouvernement (luksemburški svet ministrov) naj bi te spremembe in dopolnitve potrdil dne 18. julija 2003 ter jih poslal v Conseil d’État in Chambre des députés. Zgoraj omenjeni odbor naj bi na zasedanju dne 7. julija 2003 uvrstil osnutek zakona na dnevni red Chambre des députés, s čimer bi bil zakon lahko sprejet že oktobra 2003.
Presoja Sodišča
8. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se neizpolnitev obveznosti države članice ugotavlja na dan po izteku roka, ki je določen v obrazloženem mnenju (glej zlasti sodbi z dne 15. marca 2001 v zadevi Komisija proti Franciji, C-147/00, Recueil, str. I-2387, točka 26, in z dne 4. julija 2002 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-173/01, Recueil, str. I-6129, točka 7).
9. Ugotovljeno je, da Veliko vojvodstvo Luksemburg ni sprejelo ukrepov, potrebnih za prenos Direktive v roku, ki je bil predpisan v obrazloženem mnenju.
10. Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.
Stroški
11. Na podlagi člena 69(2) Poslovnika se stranki, ki s svojim predlogom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo stroškov, in ker to s svojim predlogom ni uspelo, se mu naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1) Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da v določenem roku ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Sveta 98/50/ES z dne 29. junija 1998 o spremembah Direktive Sveta 77/187/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, ni izpolnilo obveznosti iz te direktive.
2) Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.