|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1053 |
28.5.2025 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2025/1053
z dne 19. maja 2025
o skladnosti ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Češka predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu
(notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 2924)
(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3), točka (c), Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (2) ter zlasti člena 58(3) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (3) ter zlasti člena 14(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
|
(1) |
V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje. |
|
(2) |
Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4). |
|
(3) |
Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki so bili do 1. oktobra 2024 predloženi Komisiji v oceno. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe. |
|
(4) |
Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki ga je predložila Češka (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe). |
|
(5) |
Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe. |
|
(6) |
V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin. |
|
(7) |
Komisija je svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Glede točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Češka uporabila za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s točkama (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. |
OCENA KOMISIJE
Ocena ciljev glede varnosti
|
(8) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(9) |
Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Češka predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(10) |
Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Češka predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ANS CR, enaki vseevropskim ciljem za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja za tri „cilje glede upravljanja varnosti“, medtem ko naj bi bil cilj „zagotavljanja varnosti“ dosežen od leta 2026, cilj „obvladovanja varnostnega tveganja“ pa leta 2029. |
|
(11) |
Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za ANS CR za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so izvajanje preoblikovanih postopkov odzivanja na izredne razmere, okrepljeno spremljanje in usposabljanje na področju varnosti ter posodobljene vaje v okviru zagotavljanja varnosti. |
|
(12) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 9, 10 in 11 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti. |
Ocena ciljev glede okolja
|
(13) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Češka, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (6) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(14) |
Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Češka predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:
|
|
(15) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Češka, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(16) |
Komisija ugotavlja, da je Češka v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo nadaljnjo širitev čezmejnih operacij in izvajanje izboljšane sektorske porazdelitve zračnega prostora. |
|
(17) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 14, 15 in 16 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
Ocena ciljev glede zmogljivosti
|
(18) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Češka, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(19) |
Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Češka predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:
|
|
(20) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Češka, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(21) |
Komisija ugotavlja, da je Češka v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje svojih ciljev glede zmogljivosti na ruti. Ti ukrepi vključujejo zaposlovanje in usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa, optimizacijo odpiralnih časov sektorjev, izvajanje izboljšane sektorske porazdelitve zračnega prostora in nadaljnji razvoj sistema upravljanja zračnega prometa. |
|
(22) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 19, 20 in 21 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
Pregled ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih
|
(23) |
V skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da ti cilji vzbujajo pomisleke. |
|
(24) |
Komisija ugotavlja, da predlagani cilji glede zmogljivosti terminalov za četrto referenčno obdobje povzročajo znatno poslabšanje povprečne letne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu v primerjavi s tretjim referenčnim obdobjem. Predlagani cilji za četrto referenčno obdobje so namreč določeni pri 0,40 minute na let, medtem ko je dejanska uspešnost, zabeležena v tretjem referenčnem obdobju, znašala od 0,01 do 0,15 minute na let. |
|
(25) |
Zato Komisija meni, da bi morala Češka v zvezi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 dodatno utemeljiti cilje glede zmogljivosti na terminalih za četrto referenčno obdobje ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave 24 ali navedene cilje revidirati navzdol. |
Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti
|
(26) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje. |
|
(27) |
Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Češka predlagala za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so:
|
|
(28) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju na Češkem znaša –1,3 %, kar presega vseevropski trend, ki v istem obdobju znaša –1,2 %. |
|
(29) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju na Češkem znaša +0,2 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %. |
|
(30) |
Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Češka zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini izgubila znaten delež preletov, ki jih je omogočala v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti ter zlasti negativno vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na Češkem. |
|
(31) |
Zato je nujno in primerno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 29 prouči, ali bi Češka dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 30. |
|
(32) |
V ta namen je Komisija ponovno izračunala dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa na Češkem zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na rutah. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Češko v višini –2,3 %, kar presega vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Češka izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave 29 po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini. |
|
(33) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na Češkem znaša 58,10 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 13,6 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 51,14 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688. |
|
(34) |
Če se ne upošteva negativni vpliv sprememb v prometu zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, je jasno, da Češka dosega vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto in dolgoročni vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto. Komisija zato meni, da odstopanje od povprečne izhodiščne vrednosti ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 iz uvodne izjave 33 ne izključuje skladnosti čeških ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. |
|
(35) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 27 do 34 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
Pregled ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih
|
(36) |
V skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov. |
Pregled sistemov spodbud za zmogljivosti na ruti in zmogljivosti terminalov
|
(37) |
Komisija je v skladu s točko 2.1(f) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom sistemov spodbud, ki podpirajo doseganje ciljev glede zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: sistemi spodbud za zmogljivost), iz člena 11 navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da sistemi spodbud za zmogljivosti za četrto referenčno obdobje, ki jih je Češka vzpostavila za službe na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju, vzbujajo pomisleke. |
|
(38) |
Komisija ugotavlja, da sistem spodbud za zmogljivosti na ruti in sistem spodbud za zmogljivosti terminalov, ki sta vključena v osnutek načrta izvedbe, zajemata največjo finančno neugodnost, ki znaša le 0,75 % ugotovljenih stroškov. Komisija ob upoštevanju strokovnega mnenja organa za oceno uspešnosti meni, da največje finančne neugodnosti za navedena sistema spodbud za zmogljivosti, ki ju je določila Češka, niso skladne s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, ki zahteva, da taki sistemi spodbud „bistveno vplivajo na tvegane prihodke“. |
|
(39) |
Zato bi morala Češka v zvezi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 revidirati svoja sistema spodbud za zmogljivosti, da bi se največja finančna neugodnost, ki izhaja iz navedenih sistemov spodbud, določila na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot je določeno v členu 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Po mnenju Komisije bi morala ta revizija zagotoviti največjo finančno neugodnost, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih letnih stroškov. |
SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(40) |
Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Češke šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Češka predložila za četrto referenčno obdobje, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Češko republiko.
V Bruslju, 19. maja 2025
Za Komisijo
Apostolos TZITZIKOSTAS
član Komisije
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/549/oj.
(2) UL L, 2024/2803, 11.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2803/oj.
(3) UL L 56, 25.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/317/oj.
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1688 z dne 12. junija 2024 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za četrto referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2025 in konča 31. decembra 2029 (UL L, 2024/1688, 17.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1688/oj).
(5) Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/550/oj).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/123/oj).
PRILOGA
Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Češka, za katere je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI
|
Češka |
Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) |
|||||
|
Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa |
Cilj glede upravljanja varnosti |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
ANS CR |
varnostna politika in cilji |
C |
C |
C |
C |
C |
|
obvladovanje varnostnega tveganja |
C |
C |
C |
C |
D |
|
|
zagotavljanje varnosti |
B |
C |
C |
C |
C |
|
|
spodbujanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
kultura varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA
|
Češka |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo |
2,54 % |
2,52 % |
2,49 % |
2,45 % |
2,43 % |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI
|
Češka |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let |
0,19 |
0,14 |
0,11 |
0,10 |
0,10 |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
|
Češko območje zaračunavanja na ruti |
Izhodiščna vrednost za leto 2019 |
Izhodiščna vrednost za leto 2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022) |
CZK 1 315,2 |
CZK 1 425,1 |
CZK 1 426,6 |
CZK 1 425,3 |
CZK 1 393,9 |
CZK 1 383,9 |
CZK 1 336,2 |
|
EUR 53,62 |
EUR 58,10 |
EUR 58,16 |
EUR 58,11 |
EUR 56,82 |
EUR 56,42 |
EUR 54,47 |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/1053/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)