<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-137/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0137</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:272">EU:C:2018:272</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi Y. Bota – Zadeva C‑137/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Van Gennip in drugi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180419">19. aprila 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑137/17</HT></P><P>Van Gennip BVBA<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>Antonius Johannes Maria ten Velde<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>Original BVBA<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>Antonius Cornelius Ignatius Maria van der Schoot</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (sodišče prve stopnje v Antwerpnu, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/123/ES</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2007/23/ES</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2013/29/EU</KEYWORD><KEYWORD>Dajanje pirotehničnih izdelkov v promet in prosti pretok teh izdelkov</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda ustanavljanja</KEYWORD><KEYWORD>Omejevalni nacionalni ukrepi</KEYWORD><KEYWORD>Javni red</KEYWORD><KEYWORD>Kazenske sankcije</KEYWORD><KEYWORD>Sistem dovoljenj</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta zadeva, ki izvira iz kazenskih postopkov, uvedenih zoper trgovce na drobno s pirotehničnimi izdelki, Sodišču daje priložnost, da odloči o področju uporabe direktiv v zvezi s pirotehničnimi izdelki, o skladnosti nacionalne zakonodaje o omejevanju prodaje pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo več kot en kilogram pirotehničnih snovi ali zmesi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>V nadaljevanju: PSZ.</P></NOTE> s pravom Unije in o skladnosti sistema dvojnih dovoljenj za skladiščenje pirotehničnih izdelkov z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 376, str. 36</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Direktiva o storitvah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o storitvah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 1(5) Direktive o storitvah določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Ta direktiva ne vpliva na določbe kazenskega prava držav članic. Vendar pa države članice ne smejo omejevati svobode opravljanja storitev z uporabo določb kazenskega prava, ki specifično urejajo ali vplivajo zlasti na začetek opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti, če to pomeni izogibanje določbam iz te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 2(1) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Ta direktiva se uporablja za storitve, ki jih opravljajo ponudniki s sedežem v državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V poglavju III navedene direktive, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Svoboda ustanavljanja ponudnikov<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, člen 9 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Sistemi dovoljenj<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Države članice začetka opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti ne pogojujejo s sistemom dovoljenj, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>sistem dovoljenj zadevnega ponudnika ne diskriminira;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potreba po sistemu dovoljenj je utemeljena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>zastavljenega cilja ni mogoče doseči z manj omejevalnim ukrepom, zlasti ker bi bil naknadni pregled prepozen, da bi bil lahko resnično učinkovit.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 10 Direktive o storitvah določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Sistemi dovoljenj temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvrševali pooblastilo za ocenjevanje [presojo].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Merila iz odstavka 1 so:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>nediskriminatorna,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>objektivno utemeljena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>sorazmerna s ciljem navedenega javnega pomena,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>jasna in nedvoumna,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>objektivna,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>vnaprej objavljena,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>pregledna in dostopna.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Ta člen ne obravnava vprašanja dodelitve pristojnosti organom držav članic, ki na regionalni ali lokalni ravni izdajajo takšna dovoljenja.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2007/23/ES</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 4 Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070523">23. maja 2007</DATE> o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="154" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 154, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Direktiva Sveta 96/82/ES z dne <DATE ISO="19961209">9. decembra 1996</DATE> o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi,[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 410.</P></NOTE>] določa varnostne zahteve za organizacije, v katerih so prisotni eksplozivi, vključno s pirotehničnimi snovmi.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva določa pravila, da bi se dosegel prost pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, hkrati pa zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi in javne varnosti ter varnost in varstvo potrošnikov, kakor tudi upošteva pomembne vidike varstva okolja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva določa bistvene varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati pirotehnični izdelki, da bi se lahko dali v promet.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>pirotehnični izdelek<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> pomeni vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim, ali kombinacijo takšnih učinkov s samostojnimi eksotermnimi kemičnimi reakcijami;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>izdelek za ognjemet<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> pomeni pirotehnični izdelek, namenjen za zabavo;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>distributer<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki pirotehnični izdelek ponuja na trgu v okviru svojega poslovanja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 6 Direktive 2007/23 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet pirotehničnih izdelkov, ki so skladni z zahtevami te direktive.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Določbe te direktive ne izključujejo ukrepov držav članic glede prepovedi ali omejitve posesti, uporabe in/ali prodaje izdelkov za ognjemete kategorij 2 in 3, pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in drugih pirotehničnih izdelkov širši javnosti, torej ukrepov, ki so upravičeni na podlagi javnega reda in miru, javne varnosti ali varstva okolja.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 20, prvi odstavek, te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s to direktivo, in zagotovijo njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2013/29/EU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 45 Direktive 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130612">12. junija 2013</DATE> o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 178, str. 27</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primerih, ko gospodarski subjekti kršijo določbe nacionalnega prava, sprejete v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Taka pravila lahko v primeru resnih kršitev vključujejo kazenskopravne sankcije.</ALINEA><ALINEA>Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 5 Wet betreffende ontplofbare en voor de deflagratie vatbare stoffen en mengsels en de daarmede geladen tuigen (zakon o eksplozivnih in vžigalnih snoveh in zmeseh ter z njimi napolnjenih napravah)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><HT TYPE="ITALIC">Belgisch Staatsblad</HT> z dne <DATE ISO="19560609">9. junija 1956</DATE>, str. 3990.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="19560528">28. maja 1956</DATE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Kršitve določb, sprejetih na podlagi člena 1, se kaznujejo z zaporom od 15 dni do dveh let in denarno kaznijo od 100 do 1000 BEF ali zgolj z eno od teh kazni.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 200 Koninklijk besluit houdende algemeen reglement betreffende het fabriceren, opslaan, onder zich houden, verkopen, vervoeren en gebruiken van springstoffen (kraljevi odlok o določitvi splošnih pravil za proizvodnjo, skladiščenje, posest, prodajo, prevoz in uporabo eksplozivov)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P><HT TYPE="ITALIC">Belgisch Staatsblad</HT> z dne <DATE ISO="19581222">22. decembra 1958</DATE>, str. 9075 (v nadaljevanju: ARS).</P></NOTE> z dne <DATE ISO="19580923">23. septembra 1958</DATE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Noben eksploziv se ne sme hraniti v večjih količinah od tistih, ki jih lahko vsakdo poseduje na podlagi člena 265, razen v trgovinah ali skladiščih z ustreznimi dovoljenji.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 257 tega odloka določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Prodaja katerega koli eksploziva v večjih količinah od tistih, ki jih lahko vsakdo poseduje in so navedene v členu 265, je dovoljena le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:</P><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>kupec ima dovoljenje za prevoz, kot je dovoljenje iz člena 72;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>kupec ima dovoljenje za skladiščenje ali začasno posest teh izdelkov;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>kupec dokaže, da opravlja poklicno dejavnost na področju eksplozivov kot proizvajalec, trgovec ali uporabnik eksplozivov.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA><?PAGE NO="5"?><ALINEA>Pogoj, omenjen v točki 2, se uporablja le, če je kupljeno blago namenjeno za skladiščenje ali začasno posest na belgijskem ozemlju.</ALINEA><ALINEA>Prodajalec preveri in shrani vse dokumente, ki mu jih kupci izročijo kot dokaz izpolnjevanja obveznosti iz prvega odstavka. Ti dokumenti se hranijo najmanj tri leta in so v prostorih, kjer se izvaja prodaja, na voljo uslužbencem Direction générale Qualité et Sécurité du Service public fédéral Économie, P.M.E., Classes moyennes et Énergie [(generalni direktorat za kakovost in varnost pri zvezni javni službi za gospodarstvo, mala in srednja podjetja, samozaposlene in energijo, Belgija)] ter uslužbencem policijskih in pravosodnih organov.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 260 ARS določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Trgovci na drobno morajo imeti vedno dovoljenje za skladiščenje; posedovati ali prodajati ne smejo niti najmanjših količin eksplozivov razen tistih, ki so navedeni v členu 261.</ALINEA><ALINEA>Njihova skladišča morajo biti urejena in vzdrževana, kot je navedeno v členu 251.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 261 tega odloka določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Vrste in količine eksplozivov, ki jih lahko hranijo trgovci na drobno, se določijo v vsakem primeru posebej z odločbo o izdaji dovoljenja, in sicer glede na stopnjo varnosti, ki jo izkazuje vsako skladišče.</ALINEA><ALINEA><P>Posest teh izdelkov je prepovedana v večjih količinah od navedenih:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>izdelki za praznične ognjemete in signaliziranje do 50 kilogramov vsebovanih [PSZ];</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 265 navedenega odloka določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Dovoljenje se ne zahteva za posest:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>izdelkov za praznične ognjemete in signaliziranje v količini do [enega] kilograma vsebovanih [PSZ].<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 300, prvi odstavek, ARS določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Kršitve določb teh splošnih pravil, razen člena 295, kršitve odlokov, sprejetih za izvajanje teh določb, in kršitve določb odločb o izdaji dovoljenj se kaznujejo s kaznimi, ki so zagrožene z zakonom z dne <DATE ISO="19560528">28. maja 1956</DATE>.<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V okviru spora o glavni stvari so obdolženi družbi Van Gennip BVBA in Original BVBA ter Antonius ten Velde in Antonius van der Schoot.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Družba Original je podjetje, ki ima sedež v mestu Olen (Belgija), nedaleč od Nizozemske, ter opravlja dejavnosti uvoza, trgovine na debelo in distribucije izdelkov za praznične ognjemete. V ta namen ima zlasti dve prodajni mesti v občini Baerle-Duc (Belgija) – del te občine leži v provinci Severni Brabant (Nizozemska) kot enklava, obdana z občino Baarle-Nassau (Nizozemska) – ki ju upravlja družba Van Gennip s sedežem v občini Baerle-Duc. A. ten Velde in A. van der Schoot, nizozemska državljana, sta odgovorna za navedeni prodajni mesti, imenovani Zena-Tabak-O-Tiek oziroma Zena-De Bunker.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Zoper štiri obdolžence v postopku v glavni stvari je bil kazenski postopek v bistvu uveden, ker naj bi kot trgovci na drobno s pirotehničnimi izdelki skladiščili izdelke za praznične ognjemete, katerih masa PSZ je presegala največjo maso iz dovoljenj, ki so jim jih izdali belgijski organi, ker naj bi skladiščili izdelke za praznične ognjemete na nedovoljenih mestih za hrambo in ker naj bi izdelke prodali posamezniku, ki ni imel primernega dovoljenja za izdelke za praznične ognjemete v količini, večji od enega kilograma PSZ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta A. ten Velde in A. van der Schoot trdila, da je inkriminacija zadevnih kršitev, kot je določena z belgijsko zakonodajo, v nasprotju s členom 45 Direktive 2013/29, v skladu s katerim se kazenske sankcije uporabljajo samo za resne kršitve, in da nobeno od dejanj, ki se jima očitajo, ne pomeni tovrstne kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Glede na predložitveno odločbo se obdolženci in Openbaar ministerie (državno tožilstvo, Belgija) ne strinjajo glede vprašanja, ali je obveznost imeti hkrati zvezno dovoljenje v zvezi z eksplozivi in regionalno okoljsko dovoljenje skladna z direktivama 2007/23 in 2013/29 ter Direktivo o storitvah. Natančneje, nekateri obdolženci trdijo, da ker je belgijska zakonodaja v nasprotju s pravom Unije, za nekatera od dejanj, ki se jim očitajo, ni mogoče šteti, da so protipravna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Razlaga prava Unije naj bi lahko vplivala na kaznivost oziroma nekaznivost dejanj, očitanih obdolžencem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (sodišče prve stopnje v Antwerpnu, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>resne kršitve<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/> v smislu člena 45 Direktive 2013/29 šteti naslednje kršitve belgijskih določb o pirotehničnih izdelkih:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>prodajo pirotehničnih izdelkov v obsegu 2,666 kg [PSZ], ki pomeni kršitev členov 265, točka 7, in 257 [ARS], s katerima je prepovedana prodaja pirotehničnih izdelkov v količini, ki presega 1 kg [PSZ], če potrošnik ne razpolaga z upravnim dovoljenjem, izdanim njemu osebno, da lahko poseduje večjo količino pirotehničnih izdelkov;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>prekoračenje določenih omejitev hrambe in neupoštevanje mest za hrambo, določenih v federalnem dovoljenju, ki zadeva izdelke za ognjemete, čeprav je že bilo izdano regionalno okoljsko dovoljenje za skladiščenje dejanskih zadevnih večjih količin na zadevnih mestih;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>povsem prehodno skladiščenje zelo majhnih količin pirotehničnih izdelkov na različnih mestih na zemljišču maloprodajne trgovine pirotehničnih izdelkov, glede katerih dovoljenje za skladiščenje ni bilo posebej izdano, pri čemer ta trgovina razpolaga tako s federalnim dovoljenjem, ki zadeva izdelke za ognjemete, kot tudi z regionalnim okoljskim dovoljenjem?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov v smislu člena 6(1) Direktive 2007/23 (sedaj člen 4(1) Direktive 2013/29), po potrebi v povezavi s členom 10 Direktive [o storitvah], nasprotuje nacionalni določbi, ki za mesta za hrambo pirotehničnih izdelkov, ki so skladni z zahtevami Direktive [2007/23], v povezavi z maloprodajo določa dvojno zahtevo, da je na eni strani potrebno dovoljenje, izdano v okviru zakonodaje o proizvodnji, skladiščenju, posesti, prodaji, prevozu in<?PAGE NO="7"?> uporabi eksplozivov, in na drugi strani dovoljenje, izdano v okviru zakonodaje o okoljskih dovoljenjih za moteče obrate, čeprav je namen obeh sistemov dovoljenj v bistvenem enak (preprečevanje varnostnih tveganj) in eden od teh dveh sistemov dovoljenj (v obravnavanem primeru sistem, ki zadeva eksplozive) določa (zelo) nizko zgornjo mejo za skladiščenje izdelkov za praznične ognjemete (v obsegu 50 kg [PSZ] (to pomeni aktivne snovi))?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov v smislu člena 4(1) Direktive 2013/29 […] in člena [6(1)] Direktive 2007/23 […] (po potrebi v povezavi s členi 34, 35 in 36 PDEU) in v povezavi z načelom sorazmernosti nasprotuje nacionalni določbi, ki prepoveduje, da potrošniki posedujejo ali uporabljajo izdelke za praznične ognjemete, oziroma prepoveduje prodajo izdelkov za praznične ognjemete potrošnikom (izdelki za ognjemete kategorij 2 in 3 v smislu Direktive 2007/23), če ti izdelki vsebujejo več kot 1 kg [PSZ]?<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče sprašuje, ali kršitve, zaradi katerih so bili zoper obdolžence iz postopka v glavni stvari uvedeni kazenski postopki, pomenijo resne kršitve v smislu člena 45 Direktive 2013/29.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Kot je v zvezi s tem poudarilo več strank na obravnavi, so bila dejanja, zaradi katerih je bil zoper obdolžence iz postopka v glavni stvari uveden kazenski postopek, storjena med 22. novembrom 2010 in 27. januarjem 2013 ter so se torej zgodila pred sprejetjem in začetkom veljavnosti Direktive 2013/29.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>V zvezi s tem moram spomniti, da je bila Direktiva 2013/29 sprejeta <DATE ISO="20130612">12. junija 2013</DATE>, da je v skladu z njenim členom 49 začela veljati dan po objavi v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu Evropske unije</HT> in da je bila v skladu s členom 48 navedene direktive Direktiva 2007/23 razveljavljena z učinkom od <DATE ISO="20150701">1. julija 2015</DATE>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s členom 45 Direktive 2013/29 v členu 20 Direktive 2007/23 ni navedeno, da lahko države članice določijo kazenske sankcije za resne kršitve, temveč je v njem navedeno le, da države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s to direktivo, ter da morajo biti te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>resne kršitve<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ki je uporabljen samo v Direktivi 2013/29, ni potrebna, saj se ta direktiva ne uporablja <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> za spor o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Poleg tega, tudi če bi se zatrjevalo, da je člen 45 Direktive 2013/29 <HT TYPE="ITALIC">lex melior</HT>, ki ga je treba uporabiti retroaktivno, ker je z njim v nasprotju s členom 20 Direktive 2007/23 državam članicam dovoljeno, da določijo kazenske sankcije samo za resne kršitve, tej trditvi po mojem mnenju ne bi bilo mogoče pritrditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba poudariti, da iz vsake od teh določb izhaja ne le obveznost držav članic, da določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu z direktivama 2007/23 in 2013/29, temveč tudi to, da morajo biti te kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glede učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnosti kazni, ki jih morajo države članice sprejeti v skladu s pravom Unije, glej Hagueneau-Moizard, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Sanction nationale du droit communautaire: <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Sanctions effectives, proportionnées et dissuasives<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="2018" ID="QE0027"/><QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, <HT TYPE="ITALIC">L’exécution du droit de l’Union, entre mécanismes communautaires et droits nationaux</HT>, Bruylant, Bruselj, 2009, str. 205–223.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Ta obveznost držav članic izhaja iz posebnosti, povezanih z uporabo in izvajanjem prava Unije. Zanju so namreč v večjem delu odgovorne države članice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v zvezi s tem Izjavo št. 43, priloženo Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, v skladu s katero so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>za izvajanje prava [Unije] na upravni ravni načeloma odgovorne države članice v skladu s svojo ustavno ureditvijo<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="340" PAGE.FIRST="140" DATE.PUB="1997">UL 1997, C 340, str. 140</REF.DOC.OJ>). Kot je poudaril Jean-Paul Jacqué, je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>[i]zvajanje prava [Unije] s strani držav članic […] bistvenega pomena. [Unija] namreč nima pristojnosti, ki so potrebne za neposredno izvajanje prava [Unije] v državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>; Jacqué, J.‑P., <HT TYPE="ITALIC">Droit institutionnel de l’Union européenne</HT>, 5. izdaja, Dalloz, Pariz, 2009, str. 601.</P></NOTE> in za zagotovitev učinkovitosti predpisov o pirotehničnih izdelkih mora te predpise spremljati sistem kazni, ki ga morajo določiti države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Po mnenju Catherine Hagueneau-Moizard je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[d]ejanski učinek prava [Unije] […] odvisen od tega, kako ga države uporabljajo<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> (Hagueneau-Moizard, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Sanction nationale du droit communautaire: <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Sanctions effectives, proportionnées et dissuasives<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="2018" ID="QE0032"/><QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, <HT TYPE="ITALIC">L’exécution du droit de l’Union, entre mécanismes communautaires et droits nationaux</HT>, Bruylant, Bruselj, 2009, str. 205–223, zlasti str. 207). Ta obveznost držav članic je poleg tega okrepljena z načelom lojalnega sodelovanja, saj to načelo zahteva, da države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev obsega in učinkovitosti zakonodaje Unije (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890921">21. septembra 1989</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>68/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:339">EU:C:1989:339</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Zato so določbe, kot je člen 20 Direktive 2007/23 ali člen 45 Direktive 2013/29, v pravu Unije običajne,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer člen 15 Direktive Sveta 2000/43/ES z dne <DATE ISO="20000629">29. junija 2000</DATE> o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 20, zvezek 1, str. 23).</P></NOTE> saj so vedno zgolj odsev narave <HT TYPE="ITALIC">sui generis</HT>, ki jo imata uporaba in izvajanje prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Tako Catherine Hagueneau-Moizard opredeljuje določbo direktive, ki določa, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne, kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>standardno določbo<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> (Hagueneau-Moizard, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Sanction nationale du droit communautaire: <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Sanctions effectives, proportionnées et dissuasives<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="2018" ID="QE0035"/><QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, <HT TYPE="ITALIC">L’exécution du droit de l’Union, entre mécanismes communautaires et droits nationaux</HT>, Bruylant, Bruselj, 2009, str. 205–223, zlasti str. 210).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Razlaga teh določb, kot jo predlagajo obdolženci iz postopka v glavni stvari, pa tem določbam očitno daje obseg, ki jim ne pripada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ugotoviti je namreč treba, da te določbe ne določajo niti inkriminacij niti kazni, ki se uporabljajo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>kazen<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> je tu razumljen zelo široko, ker zajema sankcije vseh vrst.</P></NOTE> temveč je v njih navedeno le, da morajo države članice določiti te kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da direktivi 2007/23 in 2013/29 temeljita na členu 95 ES (zdaj člen 114 PDEU) oziroma členu 114 PDEU, in ne na členu 83 PDEU. Zato v nasprotju z besedili, ki temeljijo na zadnjenavedeni določbi, direktivi 2007/23 in 2013/29 določata pravila, katerih namen je zagotoviti prosti pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, in ne določata pravil, katerih namen bi bil določiti minimalna pravila za kazenske sankcije za nekatera dejanja ali ravnanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej na primer Direktivo 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="173" PAGE.FIRST="179" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 173, str. 179</REF.DOC.OJ>), katere člen 1(1) določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Ta direktiva določa minimalna pravila za kazenske sankcije za trgovanje z notranjimi informacijami, protipravno razkritje notranjih informacij in tržno manipulacijo, da se zagotovi celovitost finančnih trgov v Uniji ter poveča zaščita vlagateljev in zaupanje v te trge.<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Poleg tega, ker v členu 20 Direktive 2007/23 ni opredeljena narava kazni, ki jih lahko sprejmejo države članice, jim je z besedilom te določbe nedvomno dovoljeno, da določijo naravo kazni in torej predpišejo kazenske sankcije za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu z Direktivo 2007/23.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080710">10. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Feryn</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:397">EU:C:2008:397</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nazadnje, te razlage po mojem mnenju ne omaje sprememba besedila, za katero se je zakonodajalec odločil pri sestavljanju člena 45 Direktive 2013/29, saj to besedilo ne more povzročiti zoženja polja proste presoje držav članic glede narave kazni, ki se sprejmejo v okviru člena 20 Direktive 2007/23.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>V zvezi s tem je treba pripomniti, da je bilo izrecno priznanje možnosti držav članic, da sprejmejo kazenske sankcije za hujše oziroma resne kršitve, najprej predvideno v členu 41 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080709">9. julija 2008</DATE> o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="218" PAGE.FIRST="30" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 218, str. 30</REF.DOC.OJ>), in da odtlej številne direktive, temelječe na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, vsebujejo določbe z besedilom, podobnim členu 45 Direktive 2013/29, in sicer gre med drugim za člen 42 Direktive 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="096" PAGE.FIRST="107" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 96, str. 107</REF.DOC.OJ>), člen 46 Direktive 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="153" PAGE.FIRST="62" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 153, str. 62</REF.DOC.OJ>) ali člen 47 Direktive 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE> o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="189" PAGE.FIRST="164" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 189, str. 164</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vendar je treba spomniti, da okoliščina, da je nacionalno sodišče vprašanje za predhodno odločanje formalno oblikovalo tako, da se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, ni ovira za to, da Sodišče temu sodišču predloži vse elemente razlage, ki so lahko koristni pri sojenju v zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali jih to v vprašanjih navaja ali ne. Glede tega mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbrati elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti, upoštevajoč predmet spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Essent Energie Productie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑91/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:312">EU:C:2014:312</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V zvezi s tem, prvič, je treba ugotoviti, da ker so bila dejanja, zaradi katerih je bil zoper obdolžence iz postopka v glavni stvari uveden kazenski postopek, storjena med 22. novembrom 2010 in 27. januarjem 2013, se za ta dejanja <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> uporablja Direktiva 2007/23. Zato menim, da je treba za zagotovitev koristnega odgovora predložitvenemu sodišču preoblikovati vprašanje za predhodno odločanje, da bi se ugotovilo, ali člen 20 te direktive državam članicam omogoča predpisovanje kazenskih sankcij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kot pa sem poudaril v točki 37 teh sklepnih predlogov, je odgovor na to vprašanje nedvomno pritrdilen. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali so določene kazenske sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Drugič, iz drugega vprašanja za predhodno odločanje je razvidno, da predložitveno sodišče ne izključuje, da belgijski sistem dvojnih dovoljenj za skladiščenje pirotehničnih izdelkov z namenom prodaje teh izdelkov spada na področje uporabe Direktive o storitvah. Poleg tega gre pri dveh kršitvah iz prvega vprašanja za predhodno odločanje za kršitvi dovoljenj, izdanih v okviru tega sistema dvojnih dovoljenj. Torej je treba ugotoviti, ali lahko države članice določijo kazenske sankcije za kršitev nacionalne zakonodaje, ki ureja začetek opravljanja ali opravljanje storitvenih dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Ker pa člen 1(5) Direktive o storitvah določa, da ta direktiva ne vpliva na določbe kazenskega prava držav članic pod pogojem, da te določbe ne pripeljejo do izogibanja določbam navedene direktive, je odgovor na to vprašanje pritrdilen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno menim, da je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da – ne da bi bilo treba ugotoviti, ali so zadevne kršitve resne kršitve – je treba člen 20 Direktive 2007/23 in člen 1(5) Direktive o storitvah razlagati tako, da države članice lahko določijo kazenske sankcije, če so, kar zadeva Direktivo 2007/23, te sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter če, kar zadeva Direktivo o storitvah, nacionalne določbe ne pripeljejo do izogibanja določbam te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče sprašuje, ali načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov, določeno v členu 6(1) Direktive 2007/23, po potrebi v povezavi s členom 10 Direktive o storitvah, nasprotuje nacionalnim pravilom, ki za skladišča pirotehničnih izdelkov, skladnih z Direktivo 2007/23, v povezavi s trgovino na drobno določajo pogoj dvojnega dovoljenja, ki zahteva na eni strani dovoljenje, izdano v okviru zakonodaje o proizvodnji, skladiščenju, posesti, prodaji, prevozu in uporabi eksplozivov, in na drugi strani dovoljenje, izdano v okviru zakonodaje o okoljskih dovoljenjih za moteče obrate, pri čemer ta sistema dovoljenj sledita istemu cilju, in sicer preprečevanju tveganj za varnost, in eden od teh dveh sistemov dovoljenj določa nizko zgornjo mejo za skladiščenje izdelkov za praznične ognjemete.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V zvezi s tem, čeprav predložitveno sodišče omenja Direktivo 2007/23 in Direktivo o storitvah, po mojem mnenju zadevna nacionalna zakonodaja ne spada na področje uporabe prvonavedene direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Direktiva 2007/23 namreč ureja ravnanje s pirotehničnimi izdelki, preden se dajo v promet, in njihovo dajanje v promet. Skladiščenje pa ureja samo, kolikor to neposredno vpliva na lastnosti in varnost teh izdelkov. Tako je zlasti iz uvodne izjave 4 Direktive 2007/23<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Uvodna izjava 7 Direktive 2013/29 je še izrecnejša, ker je v njej navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>[v]arnost med skladiščenjem ureja Direktiva [96/82], ki določa varnostne zahteve za organizacije, v katerih so prisotni eksplozivi, vključno s pirotehničnimi snovmi<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</P></NOTE> ter člena 14(1) in (2) te direktive razvidno, da skladiščenje spada na področje uporabe tega besedila le v tem smislu, da pogoji skladiščenja ne smejo ogrožati skladnosti pirotehničnega izdelka z bistvenimi varnostnimi zahtevami, določenimi v tej direktivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Zadevna nacionalna zakonodaja pa se nanaša na skladiščenje pirotehničnih izdelkov, skladnih z zahtevami Direktive 2007/23 in namenjenih prodaji v okviru trgovine na drobno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav drži, da se sistem dvojnih dovoljenj, omenjen v točki 23 teh sklepnih predlogov, formalno nanaša na skladiščenje pirotehničnih izdelkov, in ne na začetek opravljanja ali opravljanje dejavnosti trgovine na drobno s temi izdelki, ki pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> za namene uporabe Direktive o storitvah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180130">30. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in Visser</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑360/15 in C‑31/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:44">EU:C:2018:44</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 84 do 97).</P></NOTE> je skladiščenje pirotehničnih izdelkov, namenjenih prodaji, nujen pogoj za to dejavnost trgovine na drobno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Na eni strani je namreč iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da se zadevne določbe ARS nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>trgovce na drobno<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> in posledično na skladiščenje z namenom prodaje. Na drugi strani, če je za količino pirotehničnih izdelkov, ki jo je mogoče skladiščiti v okviru dejavnosti trgovine na drobno, potrebno dovoljenje, ima to nesporno učinek tako na začetek opravljanja kot na opravljanje te dejavnosti. Tako lahko neobstoj dovoljenja za skladiščenje ali dovoljenje za zelo majhno količino <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> omejuje začetek opravljanja ali opravljanje te dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti z vidika Direktive o storitvah in zlasti z vidika njenega člena 10.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi s tem zadevna nacionalna zakonodaja, na podlagi katere je za skladiščenje potrebno dovoljenje, spada na področje uporabe te določbe in ne pomeni zahteve iz uvodne izjave 9 Direktive o storitvah (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180130">30. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in Visser</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑360/15 in C‑31/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:44">EU:C:2018:44</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 113 do 123). Poleg tega, tudi če bi se trdilo, da so vsi elementi iz postopka v glavni stvari omejeni le na eno državo članico, je Sodišče razsodilo, da taka okoliščina ne povzroči dvoma o uporabi poglavja III Direktive o storitvah (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180130">30. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in Visser</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑360/15 in C‑31/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:44">EU:C:2018:44</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Opozarjam tudi, da je obseg vprašanja, ki ga postavlja predložitveno sodišče, navsezadnje omejen, ker se to sodišče sprašuje o združljivosti belgijskega sistema dvojnih dovoljenj s pravom Unije, in ne o združljivosti regionalnega in zveznega sistema s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V zvezi s tem utemeljitev obdolžencev iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero oba sistema dovoljenj sledita istemu cilju, temelji na napačni premisi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Iz pojasnil, ki jih je na obravnavi zagotovila belgijska vlada, namreč izhaja, da se, kar zadeva obdolžence iz postopka v glavni stvari, za skladiščenje pirotehničnih izdelkov z namenom prodaje teh izdelkov zahteva pridobitev dveh dovoljenj. Prvič, lokalni organi, ki so odgovorni za varstvo okolja, morajo izdati okoljsko dovoljenje, na podlagi katerega je mogoče skladiščiti določeno količino pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo določeno količino PSZ. Drugič, ker so zvezni organi odgovorni za varnost in zdravje prebivalstva, morajo ti organi izdati dovoljenje za skladiščenje določene količine pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo določeno količino PSZ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Torej v nasprotju s tem, kar so trdili obdolženci iz postopka v glavni stvari, ta sistema dovoljenj nujno sledita različnima ciljema, za pridobitev vsakega od dovoljenj pa veljajo drugačna merila. V zvezi s tem, čeprav se količine, dovoljene na podlagi teh dovoljenj, res lahko razlikujejo, si ta sistema vseeno ne nasprotujeta, saj spoštovanje dovoljenja, ki določa najmanjšo količino, nujno povzroči spoštovanje drugega dovoljenja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Kar zadeva skladnost zadevnega sistema dvojnih dovoljenj s členom 10 Direktive o storitvah, se z odstavkom 1 te določbe zahteva, da sistemi dovoljenj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvrševali pooblastilo za ocenjevanje [presojo]<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, medtem ko so v odstavku 2 navedena ta merila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je belgijski sistem skladen s temi merili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Prvič, glede na informacije, s katerimi razpolaga Sodišče, so po mojem mnenju merila, na katera se opira belgijski sistem, utemeljena z nujnim razlogom v splošnem interesu, in sicer z zagotavljanjem javne varnosti in varstva okolja, ter so zaradi objave zvezne in regionalne zakonodaje vnaprej objavljena, pregledna in dostopna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Drugič, ta merila so po mojem mnenju jasna in nedvoumna. Kot sem v zvezi s tem že poudaril, sistema dovoljenj ne pomenita podvajanja in sta namenjena zaščiti različnih javnih interesov, tako da ni mogoče trditi, da delovanje zveznih in regionalnih organov omaje to presojo. Poleg tega obveznost imeti hkrati zvezno dovoljenje in regionalno dovoljenje sama po sebi ne more biti razlog za nezdružljivost z Direktivo o storitvah, saj je zakonodajalec Unije v členu 10(7) te direktive izrecno navedel, da ta člen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ne obravnava vprašanja dodelitve pristojnosti organom držav članic, ki na regionalni ali lokalni ravni izdajajo takšna dovoljenja<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Tretjič, elementi, s katerimi razpolaga Sodišče, mi ne omogočajo, da bi ocenil nediskriminatornost, sorazmernost in objektivnost teh meril, kar mora torej preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno menim, da belgijski sistem dvojnih dovoljenj za skladiščenje pirotehničnih izdelkov ni nezdružljiv s členom 10 Direktive o storitvah, če so merila, ki določajo meje izvajanja diskrecijske pravice pristojnih organov, nediskriminatorna, sorazmerna in objektivna, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče sprašuje, ali načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov, ki izhaja iz direktiv 2007/23 in 2013/29, po potrebi v povezavi s členi 34, 35 in 36 PDEU ter v povezavi z načelom sorazmernosti nasprotuje nacionalnim pravilom, s katerimi je prepovedano, da bi potrošniki posedovali ali uporabljali izdelke za praznične ognjemete, oziroma je prepovedana prodaja izdelkov za praznične ognjemete potrošnikom, če ti izdelki vsebujejo več kot en kilogram PSZ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Na prvem mestu se je v postopku pred Sodiščem zatrjevalo, da belgijska zakonodaja pomeni tehnični predpis v smislu Direktive 98/34/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980622">22. junija 1998</DATE> o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337), kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 8) (v nadaljevanju: Direktiva 98/34).</P></NOTE> in da se ta zakonodaja, ker ni bila sporočena Evropski komisiji, ne uporablja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071108">8. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Schwibbert</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:652">EU:C:2007:652</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 42). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Ivansson in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2058">EU:C:2014:2058</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Belgijska vlada je na obravnavi navedla, da ker je zadevna nacionalna zakonodaja ukrep, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>potreben za varovanje oseb, zlasti delavcev, pri uporabi izdelkov<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, iz člena 1 Direktive 98/34, se ta direktiva ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Ta trditev se mi ne zdi prepričljiva.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Čeprav je namreč očitno – kot bom prikazal – da je belgijska zakonodaja namenjena zagotavljanju javne varnosti in varnosti ljudi, se ta zakonodaja ne nanaša na uporabo izdelkov, temveč na njihovo prodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Belgijska vlada je tudi trdila, da ker je bila s prejšnjo zakonodajo prodaja pirotehničnih izdelkov pogojena s tem, da ima kupec dovoljenje, če zadevni izdelek vsebuje 500 g PSZ, zakonodaja, ki je predmet obravnavane zadeve, pomeni omilitev prejšnjega ukrepa, katere sporočitev ni bila obvezna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da spremembe osnutka tehničnega predpisa, o katerem je bila Komisija že obveščena v skladu s členom 8(1), prvi pododstavek, Direktive 98/34, ki glede na že sporočeni osnutek vsebujejo samo omilitev pogojev uporabe zadevnega proizvoda in tako zmanjšujejo možni vpliv tehničnega predpisa na trgovino, ne pomenijo bistvene spremembe osnutka in zanje ne velja obveznost predhodnega obvestila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100415">15. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Sandström</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑433/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:184">EU:C:2010:184</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa mi elementi, ki so bili predloženi Sodišču, ne omogočajo, da bi zanesljivo ugotovil, ali je bila prejšnja, bolj omejevalna zakonodaja sporočena Komisiji na podlagi Direktive 98/34.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je bilo tako in ali je torej belgijska vlada lahko opustila sporočitev nove zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V vsakem primeru belgijska zakonodaja po mojem mnenju ne pomeni tehničnega predpisa v smislu člena 1, točka 11, Direktive 98/34.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Po mnenju Sodišča pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>tehnični predpis<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> obsega štiri skupine ukrepov, in sicer, prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>tehnično specifikacijo<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v smislu člena 1, točka 3, Direktive 98/34, drugič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>druge zahteve<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, kot so opredeljene v členu 1, točka 4, te direktive, tretjič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>predpis o storitvah<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> iz člena 1, točka 5, navedene direktive in, četrtič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>zakone in druge predpise držav članic, [ki] prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo izdelka ali ki prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitve ali ustanovitev dobavitelja storitve<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> v smislu člena 1, točka 11, iste direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170201">1. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Município de Palmela</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑144/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:76">EU:C:2017:76</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V zvezi s tem, prvič, po mojem mnenju zadevna zakonodaja ne spada v skupino predpisov o storitvah, ker ne zadeva storitev informacijske družbe v smislu člena 1, točka 2, te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Drugič, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>tehnična specifikacija<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> označuje v dokumentu vsebovano specifikacijo, ki določa zahtevane lastnosti proizvoda, kot so ime, pod katerim se prodaja, embalaža, etiketiranje in postopki za ugotavljanje skladnosti. Za Sodišče ta pojem predpostavlja, da se nacionalni ukrep nujno nanaša na proizvod ali na njegovo embalažo kot taka in zato opredeljuje eno od zahtevanih značilnosti proizvoda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Ivansson in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2058">EU:C:2014:2058</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Belgijska zakonodaja pa se ne nanaša na proizvod ali njegovo embalažo kot taka, tako da ta zakonodaja, kot je Komisija navedla na obravnavi, ne določa ene od zahtevanih lastnosti proizvoda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tretjič, Sodišče je že pojasnilo, da morajo zadevni nacionalni ukrepi, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>druge zahteve<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, pomeniti pogoje, ki lahko občutno vplivajo na sestavo, naravo ali trženje zadevnega proizvoda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>James Elliott Construction</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑613/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:821">EU:C:2016:821</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Ker je z zadevno zakonodajo prodaja pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, pogojena s pridobitvijo dovoljenja, ta zakonodaja ne pomeni zahteve, predpisane za sam proizvod, temveč pomeni zahtevo, naloženo gospodarskim subjektom, in je torej ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>drugo zahtevo<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> v smislu Direktive 98/34.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050421">21. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Lindberg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:246">EU:C:2005:246</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161013">13. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>M. in S.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:771">EU:C:2016:771</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Četrtič, kar zadeva skupino iz člena 1, točka 11, Direktive 98/34, to je prepoved proizvodnje, uvoza, trženja ali uporabe izdelka, iz sodne prakse izhaja, da ta skupina tehničnih predpisov predpostavlja, da obseg zadevnih nacionalnih določb očitno presega omejitev določenih mogočih uporab zadevnega proizvoda in da te niso omejene le na prepoved njegove uporabe. Ta skupina se namreč nanaša predvsem na nacionalne ukrepe, ki dovoljujejo izključno obrobno uporabo, ki se lahko razumno pričakuje za zadevni proizvod.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050421">21. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Lindberg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:246">EU:C:2005:246</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120719">19. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Fortuna in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/11, C‑214/11 in C‑217/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:495">EU:C:2012:495</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Ugotoviti pa je treba, da z zadevno nacionalno zakonodajo prodaja pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, ni prepovedana, temveč je pogojena s tem, da ima kupec dovoljenje. Zato se taki izdelki lahko prodajajo potrošnikom, ki imajo tako dovoljenje, in osebam, ki opravljajo poklicno dejavnost s tega področja, tako da po mojem mnenju ta zakonodaja dovoljuje trženje, ki ni izključno obrobno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba za odgovor na vprašanja predložitvenega sodišča ugotoviti, ali načelo prostega pretoka pirotehničnih izdelkov, ki izhaja iz direktiv 2007/23 in 2013/29, po potrebi v povezavi s členi 34, 35 in 36 PDEU ter v povezavi z načelom sorazmernosti nasprotuje nacionalnim pravilom, s katerimi je prepovedano, da bi potrošniki posedovali ali uporabljali izdelke za praznične ognjemete, oziroma je prepovedana prodaja izdelkov za praznične ognjemete potrošnikom, če ti izdelki vsebujejo več kot en kilogram PSZ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>V zvezi s tem, prvič, je treba spomniti, da je bil zoper A. van der Schoota uveden kazenski postopek, ker je zlasti prodal izdelke za praznične ognjemete in signaliziranje, ki so vsebovali več kot kilogram PSZ, posamezniku, ki ni imel za to potrebnega dovoljenja, da ker je bila kršitev, zaradi katere je bil zoper obdolženca uveden kazenski postopek, storjena <DATE ISO="20121223">23. decembra 2012</DATE>, se <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> uporablja Direktiva 2007/23 in da so zadevni izdelki za praznične ognjemete glede na predložitveno odločbo izdelki za ognjemete kategorij 2 in 3 v smislu Direktive 2007/23, ki so bili dani v promet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Drugič, ker je bila z Direktivo 2007/23 izvedena izčrpna harmonizacija tako vsebinskih kot postopkovnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati pirotehnični izdelki za njihovo dajanje v promet, in ker člen 6(1) te direktive zagotavlja ne le prvo ponujanje na trgu, temveč prosti pretok pirotehničnih izdelkov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>To po mojem mnenju izhaja iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:815">EU:C:2016:815</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 47), in zlasti iz razlage, ki je bila dana o obsegu člena 2, točka 2, in člena 6 Direktive 2007/23. Poudarjam tudi, da je Sodišče v ta namen zavrnilo nemško trditev, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>naj bi bile države članice pristojne za urejanje vseh nadaljnjih faz […] distribucije [pirotehničnih izdelkov] do prodaje na drobno končnemu potrošniku<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.</P></NOTE> je treba s tem povezani belgijski ukrep presojati glede na določbe navedene direktive, in ne glede na primarno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140910">10. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Vilniaus energija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑423/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2186">EU:C:2014:2186</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Tretjič, nobenega dvoma ni, da zadevna zakonodaja že po naravi omejuje – v smislu člena 6 Direktive 2007/23 – posest, uporabo in/ali prodajo izdelkov za ognjemete, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, posameznikom. Vendar menim, da je namen te zakonodaje, kot je zatrdila belgijska vlada, zaščititi bistvene interese, omenjene v odstavku 2 te določbe, zlasti javni red in javno varnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>V pravu Unije se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>javna varnost<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> (<HT TYPE="ITALIC">sûreté publique</HT>) redko uporablja. Poleg tega se ta pojem – kot je poudaril zakonodajalec Unije v uvodni izjavi 41 Direktive o storitvah, ko je navedel, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>pojem javne varnosti [<HT TYPE="ITALIC">sécurité publique</HT>] vključuje vprašanja javne varnosti [<HT TYPE="ITALIC">sûreté publique</HT>]<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> – jasno razlikuje od pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>javna varnost<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (<HT TYPE="ITALIC">sécurité publique</HT>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Kar zadeva primernost zakonodaje za to, da se zaščitita javni red in javna varnost, menim, da je zadevni ukrep primeren za zagotovitev uresničitve teh ciljev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Po mojem mnenju je treba preveriti, ali je nacionalni ukrep primeren za zagotovitev uresničitve cilja, ki mu sledi, in ali ne presega tega, kar je potrebno za njegovo doseganje, in to tudi če zahteva po sorazmernosti ni določena <HT TYPE="ITALIC">stricto sensu</HT> v členu 6 Direktive 2007/23. Glede na to, da načelo sorazmernosti kot splošno pravno načelo prežema celotno pravo Unije in da so ukrepi držav članic, ki omejujejo svoboščine prostega pretoka, varovane s Pogodbo, predmet preizkusa sorazmernosti, je treba namreč po mojem mnenju za ukrepe, sprejete na podlagi člena 6(2) Direktive 2007/23, kot izjeme opraviti tak preizkus.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da države članice v skladu s členom 4 PEU in členom 72 PDEU ostajajo pristojne za vzdrževanje javnega reda na svojem ozemlju. Tako še naprej svobodno določajo ukrepe, s katerimi je mogoče vzdrževati ta javni red<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej v zvezi s tem moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Josemans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑137/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:433">EU:C:2010:433</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0116">116</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in opomba 61).</P></NOTE> ali zaščititi javno varnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Preudarki, ki jih je podal generalni pravobranilec H. Mayras v svojih sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>van Duyn</NAME.CASE> (<NO.CASE>41/74</NO.CASE>, neobjavljeni, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:123">EU:C:1974:123</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 1358) in v skladu s katerimi so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>države članice glede na izjeme, izražene prav v nekaterih določbah Skupnosti, […] edine pristojne za sprejetje ukrepov, ki jih narekuje zaščita javne varnosti na njihovem ozemlju, in za presojo, kako bi bila lahko ta varnost ogrožena<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, tako da javna varnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>ostaja, vsaj trenutno, nacional[na], to pa je v skladu s stvarnostjo, ker se zahteve javne varnosti spreminjajo v času in prostoru, od ene države do druge<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, so po mojem mnenju popolnoma aktualni.</P></NOTE>, v skladu s svojimi nacionalnimi potrebami ter glede na posebne okoliščine, ki so odvisne od časa in kraja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Vseeno sklicevanje na izjemo javnega reda ali javne varnosti pomeni odstopanje od temeljnega načela prostega pretoka, ki ga je treba razlagati ozko in njegovega obsega ne morejo določiti države članice enostransko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060131">31. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:74">EU:C:2006:74</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Polje proste presoje, ki ga imajo države članice, je treba zato izvajati v mejah, določenih s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19741204">4. decembra 1974</DATE>, <NAME.CASE>van Duyn</NAME.CASE> (<NO.CASE>41/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:133">EU:C:1974:133</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je, naj spomnim, Sodišče že razsodilo, da mora za to, da bi se bilo mogoče sklicevati na javni red in javno varnost kot na utemeljitev, obstajati resnična in dovolj resna grožnja temeljnemu interesu družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19981029">29. oktobra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑114/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:519">EU:C:1998:519</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da je s pogojevanjem prodaje pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, posameznikom s pridobitvijo dovoljenja mogoče preprečiti grožnje javnemu redu in javni varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Ker so pirotehnični izdelki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>sami po sebi nevarni<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:534">EU:C:2016:534</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> lahko namreč glede na svojo sestavo, zlasti pri izdelkih, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, ogrožajo varnost ljudi. Prav tako lahko ti izdelki že zaradi svoje narave in glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo, motijo javni red.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Ker je poleg tega zaščita javnega reda in javne varnosti, kot izhaja iz točke 84 teh sklepnih predlogov, v bistvu vezana na časovne in krajevne okoliščine, ne morem spregledati dejstva, da je nevarnost, neločljivo povezana s pirotehničnimi izdelki, ki vsebujejo več kot en kilogram PSZ, še večja v sedanjih razmerah, za katere je značilna teroristična grožnja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je po mojem mnenju legitimno, da države članice nakup izdelkov, katerih vsebnost PSZ presega neko zgornjo mejo, pogojujejo z dovoljenjem, saj na eni strani ni izključeno, da ti izdelki sami ali v kombinaciji z drugimi izdelki ne bodo zlorabljeni za nepraznične namene, na drugi strani pa lahko zgolj uporaba pirotehničnih izdelkov z visoko vsebnostjo PSZ v sedanjih razmerah pripelje do množičnih in paničnih premikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Zadevna nacionalna zakonodaja pa je nedvomno primerna za zaščito javnega reda in javne varnosti, ker omogoča nadziranje in po potrebi omejevanje količine PSZ, ki jo poseduje oseba.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Kar zadeva potrebnost zadevne nacionalne zakonodaje, glede na pomanjkljivost predloga za sprejetje predhodne odločbe in to, da mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali in, če da, koliko je nacionalna zakonodaja sorazmerna z zastavljenim ciljem v splošnem interesu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031023">23. oktobra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Schönheit in Becker</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑4/02 in C‑5/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:583">EU:C:2003:583</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče pa mu lahko zagotovi oporne točke na podlagi spisa,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100413">13. aprila 2010</DATE>, <NAME.CASE>Bressol in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:181">EU:C:2010:181</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> bom svoje preudarke omejil na to, da mu zagotovim okvir za analizo, z vidika katerega bo moralo presoditi, ali zakonodaja presega to, kar je potrebno za zaščito javnega reda in javne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Prvič, člen 6(2) Direktive 2007/23 je zasnovan tako, da državam članicam daje obsežno polje proste presoje glede ukrepov, zajetih s to določbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Področje uporabe te določbe je namreč zelo široko, ker so cilji, ki jim glede na okoliščine sledijo države članice, različni. Ukrepi lahko zajemajo ne le prepovedi, temveč tudi omejitve ter se lahko nanašajo tako na posest kot na uporabo in na prodajo nekaterih pirotehničnih izdelkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Ta razlaga je po mojem mnenju podkrepljena z dejstvom, da je v uvodni izjavi 10 Direktive 2007/23 vzpostavljena vzročna zveza med okoliščino, da je uporaba pirotehničnih izdelkov in zlasti izdelkov za ognjemete predmet izrazito različnih kulturnih običajev in navad v državah članicah, na eni strani in nujnostjo omogočiti državam članicam, da sprejmejo nacionalne ukrepe za omejevanje uporabe ali prodaje nekaterih kategorij izdelkov za ognjemete širši javnosti iz razlogov javne varnosti ali varnostnih razlogov, na drugi strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Drugič, ker v zadevni nacionalni zakonodaji ni določena nobena absolutna prepoved prodaje, temveč je ta prodaja pogojena s tem, da ima potrošnik predhodno dovoljenje, je namen te zakonodaje omejiti prodajo nekaterih izdelkov potrošnikom. Poleg tega se ta omejevalni ukrep ne uporablja za vse pirotehnične izdelke, ampak samo za izdelke, ki vsebujejo določeno maso teh nevarnih PSZ.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Tretjič, v sedanjih razmerah manj omejevalni ukrepi, kot je registracija pri nakupu izdelkov, ki vsebujejo določeno maso PSZ, po mojem mnenju niso enako učinkoviti pri zaščiti zadevnih bistvenih interesov. Čeprav taka formalnost omogoča ugotavljanje količine PSZ, ki jo kupi potrošnik, namreč ne omogoča omejevanja take količine in posledično niti učinkovitega boja proti grožnjam za bistvene interese, ki jih navaja belgijska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno na eni strani menim, da belgijska zakonodaja ne pomeni tehničnega predpisa v smislu Direktive 98/34, in na drugi strani, da ta zakonodaja omejuje prosti pretok izdelkov za praznične ognjemete v smislu člena 6 Direktive 2007/23, da pa je bila sprejeta iz razlogov javnega reda in javne varnosti ter ne presega tega, kar je potrebno za zaščito teh interesov, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Rechtbank van eerste aanleg te Antwerpen (sodišče prve stopnje v Antwerpnu, Belgija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 20 Direktive 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070523">23. maja 2007</DATE> o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet in člen 1(5) Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da države članice lahko določijo kazenske sankcije, če so te sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter če nacionalne določbe ne pripeljejo do izogibanja določbam zadnjenavedene direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="16"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sistem dvojnih dovoljenj za skladiščenje pirotehničnih izdelkov, ki je predmet postopka v glavni stvari, ni nezdružljiv s členom 10 Direktive 2006/123, če so merila, ki določajo meje izvajanja diskrecijske pravice pristojnih organov, nediskriminatorna, sorazmerna in objektivna, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Zakonodaja, na podlagi katere je prodaja pirotehničnih izdelkov, ki vsebujejo več kot en kilogram pirotehničnih snovi ali zmesi, pogojena s tem, da ima kupec dovoljenje, ne pomeni tehničnega predpisa v smislu Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980622">22. junija 1998</DATE> o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE>. Ta zakonodaja omejuje prosti pretok izdelkov za praznične ognjemete v smislu člena 6 Direktive 2007/23, vendar je namenjena zaščiti javnega reda in javne varnosti ter ne presega tega, kar je potrebno za zaščito teh interesov, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>