European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/2545

20.11.2026

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2026/2545

z dne 13. novembra 2026

o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/119/EU v zvezi s praktično ureditvijo za izmenjavo informacij iz člena 13(3), točki (c) in (d), Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta, zbiranjem podatkov in pripravo ali pregledom referenčnih dokumentov BAT ter zagotavljanjem njihove kakovosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2026) 7990)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah in emisijah iz živinoreje (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2012/119/EU (2) določa pravila v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov za najboljše razpoložljive tehnike (BAT) in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu s členom 13(3), točki (c) in (d), Direktive 2010/75/EU.

(2)

Z Direktivo (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so bile uvedene bistvene spremembe Direktive 2010/75/EU. Navedene spremembe določajo zlasti: nove okoljske cilje, okrepljeno vlogo Komisije – predvsem z vzpostavitvijo inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije (INCITE) – ter Evropske agencije za kemikalije (ECHA), določeno trajanje izmenjave informacij in cikla pregleda referenčnih dokumentov BAT, okrepljena pravila o ravnanju z zaupnimi poslovnimi informacijami in poslovno občutljivimi informacijami ter nove zahteve za dovoljenja, ki jih države članice izdajo upravljavcem industrijskih obratov.

(3)

V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU morajo biti zaključki o BAT, navedeni v referenčnih dokumentih BAT, referenca za določanje pogojev v dovoljenju. Zato je treba za zagotovitev skladnosti s spremembami iz Direktive (EU) 2024/1785 in v skladu s členom 13(1a) Direktive 2010/75/EU določbe Izvedbenega sklepa 2012/119/EU posodobiti do 1. julija 2026.

(4)

V skladu s členom 13(3), točka (c), Direktive 2010/75/EU je Komisija 2. marca 2026 pridobila mnenje foruma glede tega sklepa.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75 Direktive –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Sklepu 2012/119/EU se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 13. novembra 2026

Za Komisijo

Jessika ROSWALL

članica Komisije


(1)   UL L 334, 17.12.2010, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2010/75/oj.

(2)  Izvedbeni sklep Komisije 2012/119/EU z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L 63, 2.3.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2012/119/oj).

(3)  Direktiva (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L, 2024/1785, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1785/oj).


PRILOGA

Navodila o praktični ureditvi za izmenjavo informacij iz člena 13(3), točki (c) in (d), Direktive 2010/75/EU, zbiranju podatkov, pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT ter zagotavljanju njihove kakovosti

1 POGLAVJE 1:

POSTOPEK ZA PRIPRAVO IN PREGLED REFERENČNEGA DOKUMENTA ZA NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNIKE (BAT) 7

1.1

Ozadje 7

1.1.1

Zakonodajni okvir 7

1.1.2

Cilj referenčnega dokumenta BAT 9

1.1.3

„Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT 9

1.2

Postopek za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT 9

1.2.1

Splošni postopek za pripravo novega referenčnega dokumenta BAT 9

1.2.2

Splošni postopek za pregled referenčnega dokumenta BAT 10

1.2.3

Delni pregled referenčnega dokumenta BAT 10

1.2.4

Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT 11

1.2.5

Običajni potek dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT 11

1.3

Forum, ustanovljen v skladu s členom 13 revidirane direktive o industrijskih emisijah 13

1.4

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 75(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah 14

2 POGLAVJE 2:

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE REFERENČNEGA DOKUMENTA BAT 14

2.1

Uvod 14

2.2

Struktura referenčnega dokumenta BAT 14

2.3

Vsebina referenčnega dokumenta BAT 15

2.3.1

Splošne informacije o vsebini referenčnega dokumenta BAT 15

2.3.2

Predgovor 15

2.3.3

Področje uporabe 15

2.3.4

Splošne informacije o zadevnem sektorju 16

2.3.5

Uporabljeni postopki in tehnike 16

2.3.6

Sedanje vrednosti emisij in porabe 17

2.3.7

Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik 17

2.3.7.1

Splošne informacije o tehnikah, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik 17

2.3.7.2

Razpoložljive informacije o vsaki tehniki 19

2.3.7.2.1

Opis 19

2.3.7.2.2

Tehnični opis 19

2.3.7.2.3

Dosežene okoljske koristi (ali pričakovane okoljske koristi v primeru nastajajočih tehnik) 19

2.3.7.2.4

Okoljska učinkovitost in operativni podatki 19

2.3.7.2.5

Učinki na različne prvine okolja 20

2.3.7.2.6

Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo 21

2.3.7.2.7

Gospodarski učinki 21

2.3.7.2.8

Gonilna sila za izvajanje 22

2.3.7.2.9

Primeri naprav, obratov ali postopkov 22

2.3.7.2.10

Referenčna literatura 22

2.3.7.2.11

Stopnja tehnološke zrelosti nastajajoče tehnike 22

2.3.8

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) 23

2.3.9

Sklepne opombe in priporočila za nadaljnje delo 23

2.3.10

Reference 23

2.3.11

Glosar izrazov in okrajšav 23

2.3.12

Priloge 24

3 POGLAVJE 3:

ZAKLJUČKI O BAT 24

3.1

Uvod 24

3.2

Elementi v posamezni najboljši razpoložljivi tehniki ali nastajajoči tehniki 25

3.2.1

Splošno 25

3.2.2

Opis tehnik 25

3.2.3

Informacije za ocenjevanje ustreznosti tehnik 25

3.3

Posamezna najboljša razpoložljiva tehnika s povezanimi ravnmi emisij, povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali primerjalnimi vrednostmi 25

3.3.1

Splošno 25

3.3.2

Posamezne najboljše razpoložljive tehnike s povezanimi ravnmi emisij 26

3.3.3

Posamezna najboljša razpoložljiva tehnika s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali primerjalnimi vrednostmi 27

3.4

Sistem okoljskega ravnanja (EMS) 27

3.5

Nastajajoče tehnike 28

3.5.1

Ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami, ali ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami 28

3.6

Korenita industrijska preobrazba 28

4 POGLAVJE 4:

IZMENJAVA INFORMACIJ 28

4.1

Uvod 28

4.2

Vloga tehničnih delovnih skupin 28

4.2.1

Ustanovitev tehničnih delovnih skupin 28

4.2.2

Obveznosti in naloge tehnične delovne skupine 29

4.2.3

Podskupine tehnične delovne skupine 30

4.2.4

Vloga Evropske agencije za kemikalije 30

4.2.5

Vloga Evropske agencije za okolje 30

4.2.6

Obiski na kraju samem 30

4.2.7

Vključevanje ponudnikov tehnik (npr. dobaviteljev opreme) v izmenjavo informacij 31

4.3

Vloga Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah 31

4.4

Vloga inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije 32

4.5

Pripravljalne dejavnosti za izmenjavo informacij 32

4.5.1

Okrepljena prizadevanja v zgodnji fazi 32

4.5.2

Okrepljena prizadevanja v začetni fazi 33

4.6

Mejniki pri izmenjavi informacij 34

4.6.1

Zasedanje tehnične delovne skupine 34

4.6.1.1

Splošno 34

4.6.1.2

Uvodno zasedanje 34

4.6.1.2.1

Opredelitev ključnih okoljskih vprašanj 34

4.6.1.3

Vmesna zasedanja tehnične delovne skupine 36

4.6.1.4

Zaključno zasedanje 36

4.6.1.4.1

Splošno 36

4.6.1.4.2

Ločena mnenja 36

4.6.2

Oblikovanje vprašalnika za zbiranje podatkov 37

4.6.3

Zbiranje in analiza podatkov in informacij 37

4.6.3.1

Zbiranje podatkov in informacij 37

4.6.3.2

Analiza podatkov in informacij 38

4.6.3.3

Delavnice za ocenjevanje podatkov 38

4.6.3.4

Opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in izpeljava ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami ter ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami 38

4.6.4

Osnutki referenčnega dokumenta BAT in pripombe tehnične delovne skupine 39

4.7

Orodja za izmenjavo informacij 40

4.7.1

Informacijski sistem BAT (BATIS) 40

4.8

Varnost osebnih podatkov 40

5 POGLAVJE 5:

ZBIRANJE IN PREDLOŽITEV PODATKOV IN INFORMACIJ 41

5.1

Uvod 41

5.2

Splošna načela za zbiranje in predložitev podatkov in informacij za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT 41

5.2.1

Vrsta podatkov/informacij 41

5.2.2

Oblika zapisa podatkov 42

5.2.3

Kakovost podatkov 42

5.3

Vprašanja glede zaupnosti 42

5.4

Podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki, potrebni za poglavji „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik“ in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“ 43

5.4.1

Splošne informacije o podatkih o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkih 43

5.4.2

Učinkovita raba virov 43

5.4.2.1

Splošne informacije o učinkoviti rabi virov 43

5.4.2.2

Poraba surovin in pomožnih materialov 43

5.4.2.3

Raba vode 44

5.4.2.4

Raba energije 44

5.4.3

Emisije v vodo 45

5.4.4

Emisije v zrak 45

5.4.5

Emisije v tla in podzemno vodo 46

5.4.6

Ostanki 46

5.4.7

Druge informacije 46

5.4.8

Referenčne informacije, ki morajo biti priložene podatkom o emisijah 47

5.4.8.1

Splošno 47

5.4.8.2

Spremljanje 47

5.4.8.3

Povprečja, obsegi in porazdelitve vrednosti emisij 47

5.5

Posebna vprašanja na področju posamezne tehnične delovne skupine 48

6 POGLAVJE 6:

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRIPRAVE IN PREGLEDA REFERENČNIH DOKUMENTOV BAT 49

1   POGLAVJE 1: POSTOPEK ZA PRIPRAVO IN PREGLED REFERENČNEGA DOKUMENTA ZA NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNIKE (BAT)

1.1   Ozadje

1.1.1    Zakonodajni okvir

Leta 2024 je bila z Direktivo (EU) 2024/1785 (1) Evropskega parlamenta in Sveta spremenjena Direktiva 2010/75/EU (2) Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: revidirana direktiva o industrijskih emisijah), ki določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, ki izhaja iz industrijskih dejavnosti. Navedena direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za stalno zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla, za preprečevanje nastajanja odpadkov, izboljšanje učinkovite rabe virov ter za spodbujanje krožnega gospodarstva in razogljičenja, da bi dosegli visoko stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja kot celote (glej člen 1 revidirane direktive o industrijskih emisijah).

V skladu s členom 13(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami, zadevnimi panogami, nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja, Evropsko agencijo za kemikalije in Komisijo, da se pripravijo, pregledajo in po potrebi posodobijo referenčni dokumenti BAT. Komisija bi morala tudi zagotoviti, da Evropska agencija za okolje sodeluje pri izmenjavi informacij, kadar bi bilo strokovno znanje Agencije (3) koristno za izmenjavo informacij.

Člen 13(1) določa tudi, da je „[c]ilj te izmenjave informacij […] zagotoviti osemletni cikel pregleda referenčnih dokumentov BAT, pri čemer imajo prednost dokumenti z največjim potencialom za izboljšanje varstva zdravja ljudi in okolja. Izmenjava informacij […] ne traja več kot štiri leta za vsak posamični referenčni dokument BAT.“

Izmenjava informacij poteka od uvodnega zasedanja do zaključnega zasedanja tehnične delovne skupine. Pričakuje se, da bodo pripravljalne dejavnosti za izmenjavo informacij (glej oddelek 4.5) omogočile skrajšanje tega obdobja na manj kot štiri leta.

Člen 13(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah določa, da se „[p]ri izmenjavi informacij […] zlasti obravnava naslednje:

(a)

delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov;

(b)

uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj;

(c)

najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b)“.

Referenčni dokument BAT, ki je rezultat te izmenjave informacij, je opredeljen v členu 3, točka 11, revidirane direktive o industrijskih emisijah. Pripravljen je za določene dejavnosti in opisuje predvsem uporabljene postopke in tehnike, sedanje vrednosti emisij in porabe, tehnike, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik, ter tudi zaključke o BAT in vse nastajajoče tehnike, pri čemer se posebej upoštevajo merila iz Priloge III k revidirani direktivi o industrijskih emisijah (4). Zato je referenčni dokument BAT glede na opredelitev opisni dokument, ki ne določa uporabe kakršne koli tehnike ali posebne tehnologije niti ne razlaga revidirane direktive o industrijskih emisijah.

„Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT)“ so v členu 3, točka 10, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnik kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto.

a.

Pojem „tehnologije“ vključuje tako uporabljene tehnologije kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata.

b.

„Razpoložljive tehnike“ pomeni tehnike na takšni ravni, ki omogoča uporabo v ustrezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnike uporabljajo ali razvijajo znotraj Unije, če so upravljavcu razumno dostopne.

c.

„Najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote, vključno z zdravjem ljudi in varstvom podnebja.

V členu 3, točka 12, so opredeljeni tudi „zaključki o BAT“, in sicer kot deli referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah in nastajajočih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane s temi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane s temi tehnikami, vsebino sistema ravnanja z okoljem, vključno s primerjalnimi vrednostmi, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. Zaključki o BAT se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah. Zaključki o BAT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate, ki jih zajema Poglavje II revidirane direktive o industrijskih emisijah (člen 14(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah). V zaključkih o BAT bi bilo treba opredeliti tudi nastajajoče tehnike in najboljše razpoložljive tehnike, ki jih lahko upravljavci industrijskih obratov uporabijo za preoblikovanje naprav v skladu s ciljem Unije glede trajnostnega, čistega, krožnega in podnebno nevtralnega gospodarstva.

„Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami,“ so v členu 3, točka 13, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnologije ali kombinacije najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji.

„Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami“ so v členu 3, točka 13a, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot spekter ravni okoljske učinkovitosti pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi BAT ali kombinacije BAT, kot je opisano v zaključkih o BAT.

„Okoljska učinkovitost“ je v členu 3, točka 13aa, opredeljena kot učinkovitost glede na ravni porabe, učinkovito rabo virov v smislu materialov, vode in virov energije, ponovno uporabo materialov in vode ter nastajanja odpadkov.

„Nastajajoče tehnike“ so v členu 3, točka 14, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot nove tehnike za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bile tržno razvite, lahko zagotovile bodisi večjo stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja ali vsaj enako stopnjo varstva zdravja ljudi in okolja ter večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnike.

„Ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami,“ so v členu 3, točka 48, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi nastajajoče tehnike ali kombinaciji nastajajočih tehnik, kot je opisano v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji.

„Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami“ so v členu 3, točka 49, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot spekter ravni okoljske učinkovitosti, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi nastajajoče tehnike ali kombinacije nastajajočih tehnik, kot je opisano v zaključkih o BAT.

Primerjalne vrednosti so v členu 3, točka 13b, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljene kot okvirni spekter ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ki se uporabljajo kot referenca v sistemu okoljskega upravljanja.

1.1.2    Cilj referenčnega dokumenta BAT

Cilj referenčnega dokumenta BAT je določiti najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike ter omejiti neravnovesja v Uniji glede ravni emisij iz industrijskih dejavnosti. Referenčni dokumenti BAT morajo pristojnim organom držav članic, industrijskim upravljavcem, Komisiji in širši javnosti zagotoviti informacije o najboljših razpoložljivih tehnikah in nastajajočih tehnikah za dejavnosti, ki so zajete s Prilogo I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah. Postopek določanja najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik mora biti pregleden in objektiven ter temeljiti na ustreznih tehničnih in ekonomskih informacijah. Referenčni dokument BAT prispeva k boljšemu varstvu okolja in zdravja ljudi po vsej Uniji.

Referenčni dokument BAT mora vsebovati le ustrezne informacije, ki so potrebne za opredelitev zaključkov o BAT iz poglavja 3 (5), da bo izpolnil svoj glavni cilj in bo uporabnikom prijazen. Referenčni dokument BAT ni učbenik o tehnikah za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. O tej temi je na voljo obsežna literatura, na katero se lahko referenčni dokument BAT po potrebi sklicuje. Vendar je ključno, da so v referenčnem dokumentu BAT navedene informacije o glavnih tehnikah, ki jih je tehnična delovna skupina (glej oddelek 4.2 (6)) uporabila za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik, ter o razlogih za zaključke o BAT, skupaj s ključnimi odprtimi vprašanji ali vrzelmi v znanju, ki jih je treba preučiti v okviru naslednjega pregleda dokumenta BAT.

1.1.3    „Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT

Referenčni dokumenti BAT so na splošno omejeni na vprašanja, povezana s posameznimi industrijskimi dejavnostmi („vertikalni“ referenčni dokumenti BAT). V nekaterih primerih lahko referenčni dokumenti BAT obravnavajo tudi medsektorska vprašanja, ki so skupna vsem ali številnim dejavnostim iz direktive o industrijskih emisijah („horizontalni“ referenčni dokumenti BAT).

„Horizontalni“ in „vertikalni“ referenčni dokumenti BAT se morajo medsebojno dopolnjevati za namene določanja pogojev v dovoljenju za obrate, ki so zajeti z revidirano direktivo o industrijskih emisijah.

„Vertikalni“ referenčni dokumenti BAT morajo vsebovati sektorsko specifične informacije. Zato morajo biti zaključki o BAT, navedeni v členu 21(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah, tj. zaključki o BAT v zvezi z glavno dejavnostjo obrata, vključeni izključno v „vertikalne“ referenčne dokumente BAT.

„Horizontalni“ referenčni dokumenti BAT morajo vsebovati splošne informacije, ki jih je mogoče uporabiti za različne dejavnosti s področja uporabe revidirane direktive o industrijskih emisijah. V „horizontalne“ referenčne dokumente BAT je treba vključiti informacije, ki dopolnjujejo informacije iz „vertikalnih“ referenčnih dokumentov BAT v zvezi z medsektorskimi vprašanji.

To ne sme povzročiti nasprotujočih si zaključkov med „vertikalnimi“ in „horizontalnimi“ referenčnimi dokumenti BAT. Zaradi lažje uporabe „vertikalnih“ in „horizontalnih“ referenčnih dokumentov BAT mora referenčni dokument BAT vsebovati ustrezna sklicevanja na druge zadevne „vertikalne“ in „horizontalne“ referenčne dokumente BAT.

1.2   Postopek za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Komisija organizira in usklajuje izmenjavo informacij in pripravljalne dejavnosti (okrepljena prizadevanja v zgodnji fazi). Deležniki, ki sodelujejo pri izmenjavi informacij v skladu s členom 13(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah (države članice, zadevne panoge, nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja, Evropska agencija za kemikalije in Komisija), nadzirajo postopek prek foruma, ki se ustanovi v skladu s členom 13(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah. Deležniki sodelujejo pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT v okviru tehničnih delovnih skupin. Več informacij o vlogi deležnikov ter delovanju foruma in tehničnih delovnih skupin je na voljo v oddelku 1.3 oziroma 4.2.

Odločitev o pripravi referenčnega dokumenta BAT ali o začetku pregleda referenčnega dokumenta BAT sprejme Komisija, pri čemer upošteva mnenje foruma o delovnem programu za izmenjavo informacij v skladu s členom 13(3), točka (b), revidirane direktive o industrijskih emisijah.

1.2.1    Splošni postopek za pripravo novega referenčnega dokumenta BAT

Ker so v Prilogo I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah vključene nove dejavnosti, je treba pripraviti nove referenčne dokumente BAT. Poleg tega se lahko novi referenčni dokumenti BAT pripravijo tudi za dejavnosti, ki še niso zajete z obstoječimi referenčnimi dokumenti BAT, ali zaradi reorganizacije obstoječih referenčnih dokumentov BAT (npr. združitve obstoječih referenčnih dokumentov BAT v nov referenčni dokument BAT).

Potek priprave novega referenčnega dokumenta BAT je zelo podoben poteku pregleda referenčnega dokumenta BAT in je opisan v oddelku 1.2.5. Vendar bi bilo treba pri pripravi novega referenčnega dokumenta BAT posebno pozornost nameniti pripravljalnim dejavnostim, opisanim v oddelku 4.5: V okviru okrepljenih prizadevanj v začetni fazi bo morda treba zbrati precejšno količino informacij, zato lahko ta faza traja nekoliko dlje kot pri pregledu referenčnega dokumenta BAT.

1.2.2    Splošni postopek za pregled referenčnega dokumenta BAT

Pregled referenčnih dokumentov BAT je zaradi dinamičnosti najboljših razpoložljivih tehnik stalen proces. Znanost in tehnologije se stalno razvijajo, pojavijo se lahko nove tehnike, novi ali nastajajoči postopki se uspešno uvajajo v industrijo, pojavijo se lahko nova okoljska vprašanja, na voljo pa so lahko tudi nova spoznanja o snoveh, ki se izpuščajo, in njihovih nevarnih lastnostih. Da se lahko te spremembe in posledice, ki jih imajo za najboljše razpoložljive tehnike, v referenčnih dokumentih BAT ustrezno upoštevajo, je treba referenčne dokumente BAT redno pregledovati in po potrebi ustrezno posodobiti. To je izrecno določeno v členu 13(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah, v skladu s katerim je cilj izmenjave informacij zagotoviti osemletni cikel pregleda referenčnih dokumentov BAT.

Pri odločitvi za pregled referenčnega dokumenta BAT bi bilo treba upoštevati:

(i)

informacije iz oddelka referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.2) ter

(ii)

informacije, ki jih zagotovi center INCITE (glej oddelek 4.4), skupaj z drugimi dejavniki, kot so:

—

ugotovitev, da so morda na voljo nove tehnike,

—

potreba po razširitvi področja uporabe referenčnega dokumenta BAT,

—

potreba po vključitvi proizvodov/snovi ali postopkov, ki še niso bili zajeti, ali

—

potreba po podrobnejši preučitvi posameznih vidikov.

1.2.3    Delni pregled referenčnega dokumenta BAT

Kadar se obstoječi referenčni dokument BAT pregleda v okviru načrtovanega cikla pregleda, je morda mogoče pregledati le del referenčnega dokumenta BAT, pri čemer se je mogoče osredotočiti na določen industrijski proces ali podsektor, na določeno okoljsko vprašanje ali na nov proces, ki se je pojavil od sprejetja zaključkov o BAT.

Čeprav ta pristop omogoča hitrejši pregled, je mogoč le, če so izpolnjeni naslednji pogoji.

—

Nekateri deli referenčnih dokumentov BAT lahko ostanejo nespremenjeni, na primer če je podsektor ali obratovalni postopek ostal večinoma nespremenjen ali če se učinkovitost tehnik za zmanjševanje emisij za določeno onesnaževalo, opažena v praksi, ni bistveno izboljšala.

—

Ohrani se celostni pristop direktive o industrijskih emisijah. Če se na primer delni pregled osredotoča na določeno okoljsko vprašanje (npr. določeno onesnaževalo), ne bi smel biti omejen na najboljšo razpoložljivo tehniko ali z njo povezane ravni emisij ali učinkovitosti, ki se nanašajo na to vprašanje. Pregled bi moral vključevati tudi morebitne učinke na različne prvine okolja (npr. morebitni vpliv tehnik za zmanjševanje emisij, uporabljenih za zmanjšanje tega onesnaževala, na porabo vode ali energije, nastajanje odpadkov ali morebitne emisije drugih onesnaževal) in druga okoljska vprašanja, ki izhajajo iz zmanjšanja ali preprečevanja tega specifičnega okoljskega vprašanja.

—

Ohrani se splošna skladnost zaključkov o BAT. Če je na primer v sklopu obstoječih zaključkov o BAT oblikovana nova BAT, morajo zaključki v zvezi s to novo BAT ostati skladni z zaključki o BAT, ki niso del pregleda (npr. če je nova BAT generična BAT, je treba preveriti, ali se lahko uporablja za vse postopke zadevnega industrijskega sektorja in ne le za ta novi postopek).

Izvedba delnega pregleda referenčnega dokumenta BAT, objavljenega pred letom 2026, ni predvidena, saj bi morala tehnična delovna skupina zagotoviti, da je tudi del, ki v delnem pregledu ni obravnavan, usklajen s cilji in zahtevami revidirane direktive o industrijskih emisijah, zlasti s poglavjem o zaključkih o BAT, kar bi zahtevalo posebno zbiranje podatkov.

O tem, kateri deli referenčnega dokumenta BAT ostanejo nespremenjeni in katere dele je treba pregledati, se odloči na uvodnem zasedanju tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.1.2).

1.2.4    Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT

Cilj pregleda referenčnega dokumenta BAT je oceniti, v kolikšni meri predhodno sprejeti zaključki o BAT še vedno ustrezajo svojemu namenu, ter po potrebi posodobiti te zaključke in opredeliti razvoj najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike. To se doseže zlasti s pregledom delov referenčnega dokumenta BAT, v katerih so določeni zaključki o BAT, z oceno učinkovitosti njihovega izvajanja ter z revizijo ali posodobitvijo zaključkov, za katere so na voljo nove informacije, ki to omogočajo.

Zato se referenčni dokument BAT pri pregledu ne oblikuje popolnoma na novo ali spremeni v celoti. Vendar je mogoče, da je v nekaterih primerih pri prvih pregledih referenčnih dokumentov BAT morda potrebnih več sprememb kot pri naknadnih pregledih.

Najpomembnejša nova informacija, ki jo je treba opredeliti, zbrati in predložiti v okviru izmenjave informacij za pregled referenčnega dokumenta BAT, je nedvomno informacija, zaradi katere bo morda treba popraviti ali posodobiti zaključke o BAT. Zato je ključnega pomena, da se podatki in informacije zberejo na podlagi navodil, navedenih v poglavju 5.

Poleg tega bi moral pregled referenčnega dokumenta BAT vključevati:

1.

 

izboljšanje, posodobitev in dopolnitev obstoječih informacij ter zaključkov o BAT na podlagi novejših podatkov in informacij;

2.

 

odstranitev neveljavnih in zastarelih informacij;

3.

 

popravke napak in odpravo neskladij z drugimi referenčnimi dokumenti BAT.

Poudarek pregleda referenčnega dokumenta BAT bi moral biti na poglavjih referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“; „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“; „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ ter v manjši meri na poglavju referenčnega dokumenta BAT „Uporabljeni postopki in tehnike“ (v primeru pomembnih sprememb v tem poglavju). Pregled drugih poglavij referenčnega dokumenta BAT bi moral biti manj pomemben.

Na splošno je treba zagotoviti, da so vse preostale informacije v referenčnem dokumentu BAT čim bolj posodobljene, skladne, natančne in razumno dosegljive.

1.2.5    Običajni potek dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Ključni mejniki običajnega poteka dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT so uvodno zasedanje, faza zbiranja podatkov in informacij, osnutek referenčnega dokumenta BAT in zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.1.4). Glavni koraki za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT so podrobneje opisani v tabeli 1.

Pri teh korakih se upošteva:

—

cilj iz člena 13(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah, da je treba referenčni dokument BAT posodobiti najpozneje v osmih letih po objavi predhodne različice,

—

cilj iz člena 13(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah, da „[i]zmenjava informacij iz prvega pododstavka ne traja več kot štiri leta za vsak posamični referenčni dokument BAT“.

Natančni koraki in časovni okvir dela za vsak referenčni dokument BAT so odvisni od številnih dejavnikov, kot so področje uporabe referenčnega dokumenta BAT (in morebitna razširitev področja uporabe v primeru pregledov referenčnega dokumenta BAT), število in zapletenost tem, ki jih je treba obravnavati, viri Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah (glede na njegovo osrednjo vlogo v postopku izmenjave informacij) ter zlasti raven dejavnega in učinkovitega sodelovanja tehnične delovne skupine. Prilagodljivost, ki je na voljo za prilagoditev poteka dela posebnostim posameznega referenčnega dokumenta BAT, se uporablja brez poseganja v splošni cilj, da se delo konča v zgoraj navedenih časovnih okvirih in da se hkrati zagotovi visoka kakovost pripravljenega referenčnega dokumenta BAT.

Pričakuje se, da se v okviru pregleda referenčnega dokumenta BAT načeloma organizirata dve plenarni zasedanji tehnične delovne skupine (uvodno zasedanje in zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.1)). V nekaterih primerih (npr. ob predložitvi veliko novih informacij ali kadar je opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik posebej sporna) se lahko organizirajo vmesna zasedanja tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.1.3). Poleg teh plenarnih zasedanj tehnične delovne skupine se organizirajo delavnice za ocenjevanje podatkov (glej oddelek 4.6.3.3), za lažje izvajanje dela pa se lahko organizirajo srečanja podskupin (glej oddelek 4.2.3).

Za čim učinkovitejšo uporabo virov vseh oseb, ki sodelujejo pri pripravi ali pregledu referenčnega dokumenta BAT, je treba določiti jasen rok za predložitev obsežnih informacij, ki so bile obljubljene ali opredeljene v sklepih uvodnega zasedanja (glej oddelek 4.6.1.2). Informacije, predložene po tem roku, se lahko po posvetovanju s tehnično delovno skupino sprejmejo le v izjemnih okoliščinah, pri čemer jih Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah lahko upošteva le, če bistveno prispevajo k oblikovanju ali posodobitvi zaključkov o BAT ali k razrešitvi spornih ali tehnično zapletenih vprašanj.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah od tehnične delovne skupine po potrebi zahteva dodatne informacije ali pojasnila, da zbere vse pomembne manjkajoče informacije, ki so pomembne zlasti za oblikovanje zaključkov o BAT v skladu z navodili iz poglavij 3 in 5.

Št. koraka

Priprava/pregled referenčnega dokumenta BAT

Opis

Pripravljalne dejavnosti pred izmenjavo informacij

0.1

Okrepljena prizadevanja v zgodnji fazi

Glej oddelek 4.5.1.

0.2

Aktiviranje/ponovno aktiviranje tehnične delovne skupine

Tehnična delovna skupina se aktivira/ponovno aktivira z opredelitvijo in potrditvijo članstva ter kontaktnih podatkov (glej oddelek 4.2.1).

0.3

Okrepljena prizadevanja v začetni fazi

Člani tehnične delovne skupine predložijo začetne informacije (glej oddelek 4.5.2).

Dejavnosti izmenjave informacij

1.1

Uvodno zasedanje

Uvodno zasedanje se organizira (glej oddelek 4.6.1.2) na podlagi osnovnega dokumenta, ki se tehnični delovni skupini posreduje vnaprej. Ugotovitve uvodnega zasedanja in poročilo o njem se razpošljejo po uvodnem zasedanju.

1.2

Zbiranje in analiza informacij/podatkov

Tehnična delovna skupina zbere in predloži obsežne informacije, opredeljene v sklepih uvodnega zasedanja (glej oddelek 4.6.3.1). Obsežne informacije so vse informacije, izmenjane v okviru seviljskega postopka, razen informacij, prejetih z vprašalniki.

Vprašalnik pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah (glej oddelek 4.6.2) z namenom zbiranja podatkov, specifičnih za posamezne naprave, obrate in procese, ter ga dokončno oblikuje s tehnično delovno skupino (tudi na delavnici za pripravo vprašalnika in v preskusni fazi). Vprašalnik se pošlje napravam ali obratom, ki sodelujejo pri zbiranju podatkov/informacij (glej tudi oddelek 4.6.3.1).

Zberejo se podatki, specifični za posamezne naprave, obrate in procese (glej oddelek 4.6.3.1).

Informacije in podatke analizira (glej oddelek 4.6.3.2) in obravnava tehnična delovna skupina (tudi na prvi delavnici za oceno podatkov).

1.3

Prvi osnutek

Pripravi se prvi osnutek (glej oddelek 0), ki se predloži tehnični delovni skupini za pripombe.

1.4

Analiza pripomb in posodobitev prvega osnutka

Pripombe tehnične delovne skupine analizira in obravnava tehnična delovna skupina (tudi na drugi delavnici za ocenjevanje podatkov).

Pripombe tehnične delovne skupine se upoštevajo pri posodobitvi referenčnega dokumenta BAT (ali njegovih ustreznih poglavij) za zaključno zasedanje. Po potrebi se lahko organizirajo dodatne delavnice za ocenjevanje podatkov.

1.5

Zaključno zasedanje

Za zaključno zasedanje tehnične delovne skupine se pripravi osnovni dokument. Posodobljena različica ustreznih poglavij referenčnega dokumenta BAT se razpošlje tehnični delovni skupini (glej oddelek 4.6.1.4).

Organizira se zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.1.4).

Ugotovitve zaključnega zasedanja se razpošljejo po zaključnem zasedanju.

Končni osnutek

2.

Končni osnutek

Na podlagi ugotovitev zaključnega zasedanja se pripravi končni osnutek referenčnega dokumenta BAT. Ta se predloži forumu iz člena 13 za pripravo mnenja (glej oddelek 1.3).

Za povečanje učinkovitosti priprave dela Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah obvesti forum (glej oddelek 1.3) o datumih/obdobjih predvidenega ponovnega aktiviranja ali ustanovitve tehnične delovne skupine, kolikor je razumno mogoče vnaprej. Enako Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pravočasno seznani člane tehnične delovne skupine z naslednjimi koraki in možnimi roki.

1.3   Forum, ustanovljen v skladu s členom 13 revidirane direktive o industrijskih emisijah

Forum, ustanovljen v skladu s členom 13(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah, je skupina strokovnjakov, ki jo skliče in ji predseduje Komisija ter v katero so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja. Imenovanje članov foruma poteka v skladu s Sklepom Komisije 2011/C 146/03 o vzpostavitvi foruma (7), v katerem je določena tudi njegova naloga.

Vloga foruma, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14 in opisano v členu 13(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah, je zagotoviti učinkovito, dejavno in pregledno izmenjavo informacij, ki vodi k pripravi visokokakovostnih referenčnih dokumentov BAT, in sicer z razpravo o praktičnih ureditvah za izmenjavo informacij in predložitvijo mnenja o njih.

Natančneje, v skladu s členom 13(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah forum poda mnenje o praktičnih ureditvah za izmenjavo informacij, zlasti o:

1.

poslovniku foruma;

2.

delovnem programu za izmenjavo informacij;

3.

navodilih glede zbiranja podatkov;

4.

navodilih za pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanje njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike.

Člani foruma so odgovorni za imenovanje svojih predstavnikov v tehnično delovno skupino (glej zlasti oddelek 4.2.2, ki obravnava naloge in profil članov tehnične delovne skupine) ter za ohranjanje stikov z njimi med postopkom priprave osnutka, da se zagotovi dejavna in učinkovita izmenjava informacij.

Forum poda mnenje o delovnem programu za izmenjavo informacij (tj. delovnem programu za referenčni dokument BAT) v zgodnji fazi (npr. dve leti vnaprej), da imajo deležniki dovolj časa za pripravljalno delo pred začetkom postopka pregleda/priprave referenčnega dokumenta BAT, zlasti za okrepljena prizadevanja v zgodnji fazi (glej oddelek 4.5.1).

Forum je tudi mesto, kjer se razpravlja o splošnih vprašanjih v zvezi z izmenjavo informacij. Deležniki lahko prek foruma izrazijo svoja mnenja o postopku izmenjave informacij, vključno z izkušnjami, pridobljenimi v tem postopku, in vidiki zagotavljanja kakovosti. Forum lahko po potrebi predlaga posebne izboljšave ali vidike, ki jih je treba obravnavati med pripravo ali pregledom referenčnega dokumenta BAT.

Glavna naloga foruma je oceniti rezultat izmenjave informacij v okviru tehnične delovne skupine ob upoštevanju tega dokumenta z navodili ter predložiti svoje mnenje glede predlagane vsebine referenčnih dokumentov BAT na podlagi dela, opravljenega na tehnični ravni. V ta namen se po dokončanju dela v okviru tehnične delovne skupine posodobljeni končni osnutek referenčnega dokumenta BAT pošlje forumu najpozneje osem tednov pred zasedanjem foruma, na katerem bo dokument obravnavan (8). Člani foruma bi morali vse pripombe k osnutku končne različice referenčnega dokumenta BAT predložiti v pisni obliki pred zasedanjem.

V skladu s členom 13(4) revidirane direktive o industrijskih emisijah se mnenje foruma glede predlagane vsebine referenčnih dokumentov BAT predloži v šestih mesecih po zaključnem zasedanju tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.6.1.4). Glede na zgoraj navedeno najkrajše obdobje osmih tednov to pomeni, da bi bilo treba končni osnutek referenčnega dokumenta BAT posredovati forumu najpozneje štiri mesece po zaključnem zasedanju.

Forum lahko med drugim obravnava:

1.

vprašanja tehnične delovne skupine, za katera ločeno mnenje (glej oddelek 4.6.1.4.2) zadevnega člana tehnične delovne skupine ni natančno izraženo v končnem osnutku besedila;

2.

utemeljene predloge članov foruma za umik ali spremembo ločenega mnenja, ki ga je predložil njihov predstavnik v tehnični delovni skupini;

3.

pojasnilo besedila;

4.

popravke besedila, ki natančneje izražajo sklepno ugotovitev, ki jo je sprejela tehnična delovna skupina;

5.

popravke tiskarskih napak v končnem osnutku;

6.

predloge, da se pomembna vprašanja, ki so že navedena v glavnem delu referenčnega dokumenta BAT, navedejo v oddelku „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.3.9).

Komisija v skladu s členom 13(4) revidirane direktive o industrijskih emisijah objavi mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT ter to mnenje upošteva pri sprejetju odločitev glede zaključkov o BAT in v končnem objavljenem referenčnem dokumentu BAT.

1.4   Odbor, ustanovljen v skladu s členom 75(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah

Člen 75(1) revidirane direktive o industrijskih emisijah določa ustanovitev odbora v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic in ki pomaga Komisiji v okviru izvajanja navedene direktive.

V skladu s členom 13(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah je odbor vključen v razpravo in sprejetje „navodil glede zbiranja podatkov“ ter „navodil za pripravo referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanj[e] njihove kakovosti, vključno s primernostjo njihove vsebine in oblike“ (tj. tega dokumenta).

Člen 13(5) revidirane direktive o industrijskih emisijah določa, da je treba odločitve glede zaključkov o BAT sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz člena 75(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah. Zato mora odbor sodelovati pri sprejemanju sklepov o zaključkih o BAT, ki izhajajo iz izmenjave informacij.

Po sprejetju odločitve glede zaključkov o BAT Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah po potrebi spremeni referenčni dokument BAT v skladu s sprejeto odločitvijo glede zaključkov o BAT in objavi končni referenčni dokument BAT v angleškem jeziku. Odločitve glede zaključkov o BAT se objavijo v Uradnem listu v uradnih jezikih Unije.

V skladu s členom 13(6) revidirane direktive o industrijskih emisijah morajo biti končni referenčni dokument BAT in odločitve o zaključkih o BAT čim prej javno dostopni.

2   POGLAVJE 2: VSEBINA IN PODROČJE UPORABE REFERENČNEGA DOKUMENTA BAT

2.1   Uvod

Referenčni dokument BAT je tehnični dokument, v katerega so vključene dejanske tehnične in ekonomske informacije, ki kažejo rezultat izmenjave informacij iz člena 13 revidirane direktive o industrijskih emisijah in vsebujejo potrebne elemente za določitev zaključkov o BAT za zadevne dejavnosti.

Podjetja (tj. obrati ali dobavitelji), blagovne znamke, sodelavci ali člani tehnične delovne skupine so lahko v referenčnem dokumentu BAT navedeni le, če je namen teh navedb bralcu pomagati pri iskanju dodatnih informacij o posameznem vprašanju in če takšne navedbe niso v nasprotju s konkurenčnim pravom ali pravili o varstvu podatkov.

2.2   Struktura referenčnega dokumenta BAT

V skladu z opredelitvijo referenčnega dokumenta BAT iz člena 3(11) revidirane direktive o industrijskih emisijah referenčni dokument BAT opisuje predvsem uporabljene postopke in tehnike, sedanje vrednosti emisij in porabe, tehnike, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik, kot tudi zaključke o BAT in vse nastajajoče tehnike.

Referenčni dokument BAT mora na splošno vsebovati dele, ki so navedeni v tabeli spodaj:

Predgovor

Področje uporabe

Poglavje: Splošne informacije o zadevnem sektorju

Poglavje: Uporabljeni postopki in tehnike

Poglavje: Sedanje vrednosti emisij in porabe

Poglavje: Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik

Poglavje: Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)

Sklepne opombe in priporočila za nadaljnje delo

Reference

Glosar izrazov in okrajšav

Priloge (odvisno od pomembnosti za sektor in razpoložljivih informacij)

Struktura vseh referenčnih dokumentov BAT bi morala biti v skladu s splošnimi načeli iz tega oddelka. Vendar je zaporedje navedenih poglavij le ponazoritveno, pri čemer je lahko vsak referenčni dokument BAT strukturiran drugače, in sicer tako, da je struktura primernejša vsebini referenčnega dokumenta BAT. „Horizontalni“ referenčni dokumenti BAT (glej oddelek 1.1.3) se lahko zelo razlikujejo od tega okvira, pri čemer nekatera poglavja morda niso pomembna. Vendar si mora tehnična delovna skupina tudi pri „horizontalnih“ referenčnih dokumentih BAT prizadevati za sprejetje zaključkov o BAT, če so pomembni in možni.

Če so v referenčnem dokumentu BAT zajeti različni podsektorji ali jasno ločeni postopki/faze postopkov znotraj sektorja, je morda ustrezneje oblikovati ločena poglavja za vsakega od teh sektorjev ali za vsakega od teh postopkov/faz postopkov in za vsako poglavje uporabiti navedeno strukturo („Splošne informacije“ do „Zaključki o BAT“).

2.3   Vsebina referenčnega dokumenta BAT

2.3.1    Splošne informacije o vsebini referenčnega dokumenta BAT

Cilj priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT bi moral biti objava kratkih in jedrnatih dokumentov s poudarkom na zaključkih o BAT in čim krajšimi opisi. Referenčni dokumenti BAT lahko vsebujejo sklicevanja na druge referenčne dokumente BAT, da se čim bolj zmanjša podvajanje informacij.

2.3.2    Predgovor

V kratkem in jedrnatem standardnem oddelku referenčnega dokumenta BAT „Predgovor“ se opiše struktura dokumenta, na kratko se opozori na zakonodajni okvir in opiše potek priprave dokumenta (npr. kako so bile informacije zbrane in ocenjene). Besedilo mora biti prilagojeno individualni strukturi vsakega referenčnega dokumenta BAT.

2.3.3    Področje uporabe

V oddelku referenčnega dokumenta BAT „Področje uporabe“, ki je na splošno kratek in jedrnat, bi bilo treba čim natančneje opisati dejavnosti, ki jih zajema dokument. Področje uporabe je treba opredeliti tako, da se preprečijo nezaželene vrzeli ali prekrivanja s področjem uporabe drugih referenčnih dokumentov BAT, zlasti med področji uporabe vertikalnih referenčnih dokumentov BAT.

Ta oddelek mora vključevati vsaj sklicevanje na ustrezne kategorije dejavnosti iz Priloge I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah. Po potrebi bi bilo treba vključiti več podrobnosti o proizvodnih postopkih in podpostopkih, ki se nanašajo na navedene kategorije dejavnosti. Navesti bi bilo treba tudi glavne „neposredno povezane“ dejavnosti, ki jih zajema dokument, tudi če to niso dejavnosti iz Priloge I.

V tem oddelku bi morali biti navedeni tudi dejavnosti, proizvodni postopki ali podpostopki, ki so namenoma izključeni iz področja uporabe referenčnega dokumenta BAT, skupaj z razlogi za take izključitve (npr. za preprečitev vrzeli ali izognitev prekrivanjem z drugimi referenčnimi dokumenti BAT, uredbami ali zakonodajnimi akti, ki morda že zajemajo navedene dejavnosti, postopke ali podpostopke).

Opredelitev področja uporabe referenčnega dokumenta BAT ne predstavlja pravne razlage opisov dejavnosti iz Priloge I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah.

Področje uporabe „horizontalnih“ in „vertikalnih“ referenčnih dokumentov BAT bi moralo slediti načelom, opisanim v oddelku 1.1.3. Pri „horizontalnih“ referenčnih dokumentih BAT bi bilo treba opisati obravnavana vprašanja in njihovo razmerje do „vertikalnih“ referenčnih dokumentov BAT za dejavnosti iz Priloge I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah. Pomembnost drugih referenčnih dokumentov BAT se po potrebi navede s sklicevanjem na ustrezne referenčne dokumente BAT.

Pri pregledih referenčnih dokumentov BAT, pri katerih so zaključki o BAT že sprejeti, bi moralo področje uporabe teh zaključkov o BAT ostati podlaga za področje uporabe revidiranega referenčnega dokumenta BAT. Prilagoditve področja uporabe bi se morale osredotočiti predvsem na pojasnitev interakcij z drugimi referenčnimi dokumenti BAT (npr. za preprečitev vrzeli ali prekrivanj) in na uskladitev zajetja s proizvodnimi postopki in podpostopki, ki jih sektor uporablja v času pregleda. To lahko vključuje odstranitev zastarelih postopkov ali podpostopkov ter vključitev novih, ki so se pojavili po sprejetju zaključkov o BAT.

2.3.4    Splošne informacije o zadevnem sektorju

V kratkem uvodnem poglavju referenčnega dokumenta BAT „Splošne informacije o zadevnem sektorju“ se navedejo najnovejše splošne informacije o industrijskem sektorju, ki je obravnavan v referenčnem dokumentu BAT, na primer v smislu števila in velikosti obratov, geografske porazdelitve, proizvodne zmogljivosti in gospodarskih učinkov. Vključevati bi moral navedbo ključnih okoljskih vprašanj v zvezi s sektorjem, kadar je to mogoče, vključno s podatki o skupnih emisijah in porabi kot osnovnimi informacijami ter, kadar je to mogoče, informacijami o napredku na področju podnebne nevtralnosti in krožnosti.

2.3.5    Uporabljeni postopki in tehnike

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Uporabljeni postopki in tehnike“ se na kratko opišejo proizvodni postopki, ki se trenutno uporabljajo v enem ali več industrijskih sektorjih, zajetih z referenčnim dokumentom BAT, in navedejo tehnike, ki se uporabljajo v sektorju.

Zajeti bi bilo treba dejavnosti, ki so opisane v Prilogi I k revidirani direktivi o industrijskih emisijah, in neposredno povezane dejavnosti, pri čemer bi bilo treba opozoriti na pomembnost drugih referenčnih dokumentov BAT v zvezi z nekaterimi vidiki nekaterih povezanih dejavnosti. Vključiti bi bilo treba opise variant postopkov, razvojnih trendov in nadomestnih postopkov, če so pomembni za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik.

V tem poglavju bi bilo treba prikazati zaporedne korake v značilnem postopku. Vključiti bi bilo treba nekatera ali vsa naslednja vprašanja (po potrebi prilagojena glede na posebnosti proizvodnih enot), ker so lahko pomembna pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik:

—

uporabljene surovine (vključno s sekundarnimi/recikliranimi) in potrošni material, pri čemer se posebna pozornost nameni kritičnim surovinam,

—

poraba energije in vode,

—

uporabljene kemikalije, pomožne snovi/pomožni materiali,

—

priprava surovin (vključno s skladiščenjem in ravnanjem),

—

predelava materiala,

—

proizvodnja proizvoda,

—

končna obdelava proizvodov,

—

skladiščenje vmesnega in končnega proizvoda ter ravnanje z njim,

—

ravnanje z ostanki (vključno s stranskimi proizvodi) in njihova usoda.

Opisati bi bilo treba dejanske ali možne povezave med različnimi dejavnostmi/fazami postopkov, zlasti kadar lahko vplivajo na splošno okoljsko učinkovitost (na primer kadar se ostanki, vključno s stranskimi proizvodi, posamezne dejavnosti lahko uporabijo kot surovina za drugo dejavnost).

2.3.6    Sedanje vrednosti emisij in porabe

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ se navedejo sedanje vrednosti emisij in porabe za celoten postopek (ali postopke) in njegove (njihove) podpostopke, vključno z opredelitvijo tehnik, uporabljenih za preprečevanje/zmanjševanje emisij ter povečanje učinkovite rabe virov. V ta namen se lahko uporabijo informacije, navedene v podatkovnih nizih iz oddelka 5.2 ter informacije o emisijah s portala industrijskih emisij. Za pojasnitev relativne okoljske učinkovitosti primerljivih dejavnosti je treba zagotoviti informacije o ravneh proizvodnje in konfiguraciji postopkov, da se lahko določijo vrednosti emisij/porabe na postopek oziroma proizvodno enoto.

Podatki se, kolikor je to mogoče, razvrstijo glede na relevantne vsebinske informacije, npr. vrsto naprave, obrata ali postopka, vrsto izdelka, surovino (pri čemer se posebna pozornost nameni kritičnim surovinam), velikost naprave.

Vključene bi morale biti informacije o trenutno ugotovljeni porabi energije, vode, kemikalij in surovin. Vključeni bi morali biti tudi podatki o emisijah ključnih onesnaževal v zrak in vodo ter nastajanju ostankov pri dejavnostih, po potrebi vključno z informacijami o emisijah toplogrednih plinov ter emisijah hrupa in vonja. Če so informacije na voljo, bi bilo treba navesti vložene vire in rezultate podpostopkov ter s tem izpostaviti podpostopke, ki so okoljsko pomembnejši, ter obravnavati možnosti za recikliranje odpadkov in ponovno uporabo materialov v okviru celotnega postopka ali zunaj njega. Informacije in podatki v tem poglavju so podlaga za oceno ključnih učinkov na različne prvine okolja in medsebojnih odvisnosti.

Podatke o emisijah in porabi, predstavljene v tem poglavju referenčnega dokumenta BAT, bi bilo treba, kolikor je mogoče, dopolniti s podrobnostmi o vrsti postopka ali proizvoda, uporabljeni surovini (pri čemer se posebna pozornost nameni kritičnim surovinam), deležu recikliranih odpadkov ali predelanih/ponovno uporabljenih materialov v vhodni surovini (če je to relevantno za emisije ali porabo), obratovalnih pogojih (npr. odstotek polne zmogljivosti, vključitev ali izključitev pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja, referenčni pogoji), metodah vzorčenja in analiznih metodah. V ta namen se lahko uporabijo statistične predstavitve (npr. prikaz povprečja, maksimalnih vrednosti, minimalnih vrednosti, obsegov).

Podatki o emisijah in porabi bi morali biti predstavljeni tako, da omogočajo enostavno in učinkovito oceno podatkov (relevantnost za določene podsektorje, dejavnosti, zadevne postopke, obratovalne okoliščine itd.).

2.3.7    Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik

2.3.7.1   Splošne informacije o tehnikah, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik

Poglavje referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ je ključnega pomena pri oblikovanju zaključkov o BAT. Zagotavlja katalog ustreznih tehnik in z njimi povezano spremljanje, ki se uporablja za:

—

preprečevanje emisij v zrak, vodo (vključno s podzemno vodo) in tla ali, kadar to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij,

—

izboljšanje učinkovite rabe virov, npr. učinkovitosti rabe surovin, vode in energije,

—

spodbujanje razogljičenja, vključno s korenito industrijsko preobrazbo,

—

preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov,

—

spodbujanje krožnega gospodarstva, npr. z izboljšanjem predelave odpadkov ali uporabe sekundarnih surovin (pri čemer se posebna pozornost nameni kritičnim surovinam),

—

preprečevanje ali zmanjševanje uporabe nevarnih snovi,

—

preprečevanje ali zmanjševanje vpliva emisij na biotsko raznovrstnost.

Tehnike, opisane v navedenem poglavju referenčnega dokumenta BAT (z uporabo strukture, opisane v oddelku 2.3.7.2), se štejejo za najpomembnejše pri opredelitvi najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike za zadevne dejavnosti. Vključevati bi morale uporabljeno tehniko ter tudi način zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov. Zaradi jasnosti bi bilo treba najboljšo razpoložljivo tehniko in nastajajočo tehniko opisati v ločenih oddelkih.

V okviru priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT bi morale tehnike, ki so že bile določene kot najboljše razpoložljive tehnike, ostati podlaga za pripravo navedenega poglavja, kadar so bili za specifični sektor, na katerega se nanaša referenčni dokument BAT, zaključki o BAT že sprejeti. V takem primeru se v oddelku „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ ne pričakuje nadaljnje vrednotenje teh tehnik, ki se že štejejo za BAT. Namesto tega bi se moral postopek priprave ali pregleda osredotočiti izključno na sektorske spremembe, na primer odpravo zastarelih tehnik ali vključitev morebitnih novih tehnik, ki so se pojavile po sprejetju zaključkov o BAT.

Opisane tehnike bi morale zajemati tudi ukrepe, ki se uporabljajo za preprečevanje ali omejevanje okoljskih posledic nesreč in incidentov ter, kadar je ustrezno, zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. Zajemati bi morale tudi ukrepe, sprejete za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja pri pogojih obratovanja, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja).

V oddelku referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ bi bilo treba opredeliti tudi nastajajoče tehnike.

Informacije za vsako nastajajočo tehniko morajo vključevati vsaj njen opis, mogočo učinkovitost v primerjavi z obstoječimi najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, operativne podatke, morebitne učinke na različne prvine okolja, predhodno oceno stroškov in koristi, tehnične vidike v zvezi z ustreznostjo ter navedbo ravni njenega razvoja, vključno s časovnim obdobjem, v katerem bi lahko bila tehnika na voljo na tržišču.

Ker referenčni dokumenti BAT niso mišljeni kot učbenik o tehnikah za preprečevanje in nadzor onesnaževanja, bi morale biti tehnike v tem poglavju opisane kratko in jedrnato.

Če je tehnika že ustrezno opisana v drugem referenčnem dokumentu BAT, je mogoče sklicevanje na zadevni referenčni dokument BAT. Kadar obstajajo različice, značilne za posamezni sektor, bi jih bilo treba navesti pod naslovom „Tehnični opis“ v referenčnem dokumentu BAT, ki se posodablja. Referenčni dokument BAT bi moral vključevati tudi sektorske informacije v skladu s strukturo, opisano v oddelku 2.3.7.2, tj. pod naslovi „Okoljska učinkovitost in operativni podatki“, „Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo“, „Gospodarski učinki“, „Učinki na različne prvine okolja“ in „Primeri naprav, obratov ali postopkov“.

Ta skupina možnih tehnik bi morala zajemati preprečevanje okoljskih vplivov in tudi nadzorne ukrepe, pri čemer bi morala priznati, da je preprečevanje okoljskih vplivov, kadar je to izvedljivo, bolj zaželeno kot njihovo zmanjševanje. Obravnavati bi bilo treba dobre prakse upravljanja ter upoštevati (preventivne) sisteme vzdrževanja, metode nadzora postopkov in nepredvidene izdatke. Kadar je to relevantno in podprto z zadostnimi informacijami, se lahko vključijo tehnike, ki se v zadevnem sektorju šele uveljavljajo v praksi, v drugih sektorjih pa so že uveljavljene tehnike (glej oddelek 4.4).

Cilj tega poglavja referenčnega dokumenta BAT bi moral biti vključiti čim več informacij, ki so potrebne za oceno, ali lahko tehnika, sama ali skupaj z drugimi, velja za najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko za zadevni sektor, ter za oceno njene ustreznosti znotraj sektorja. Za to oceno so zlasti pomembne informacije v zvezi z operativnimi podatki in okoljsko učinkovitostjo, učinki na različne prvine okolja, tehničnimi vidiki v zvezi z ustreznostjo, gospodarskimi učinki in primeri naprav, obratov ali postopkov. V tem poglavju bi bilo treba vsako tehniko obravnavati brez poseganja v njeno izpolnjevanje meril za najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko (glej člen 3, točki 10 in 14, revidirane direktive o industrijskih emisijah ter Prilogo III k navedeni direktivi).

2.3.7.2   Razpoložljive informacije o vsaki tehniki

Zaželeno je, da informacije o vsaki tehniki vključujejo vse elemente, ki so navedeni v spodnji tabeli.

Opis

Tehnični opis

Dosežene okoljske koristi (ali pričakovane okoljske koristi v primeru nastajajočih tehnik)

Okoljska učinkovitost in operativni podatki

Učinki na različne prvine okolja

Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo

Gospodarski učinki

Gonilna sila za izvajanje

Primeri naprav, obratov in postopkov (pilotne ali preskusne naprave, obrati in postopki v primeru nastajajočih tehnik)

Referenčna literatura

Stopnja tehnološke zrelosti (relevantno samo za nastajajoče tehnike)

Splošna načela za zbiranje podatkov, vključno z navedenimi informacijami, so določena v poglavju 5.

2.3.7.2.1   Opis

Vključiti bi bilo treba kratek opis tehnike, da se uporabi v zaključkih o BAT (glej oddelek 3.2).

2.3.7.2.2   Tehnični opis

Vključiti bi bilo treba podrobnejši, vendar kratek in jedrnat tehnični opis z ustrezno uporabo kemijskih ali drugih enačb, slik, diagramov in shematskih prikazov.

2.3.7.2.3   Dosežene okoljske koristi (ali pričakovane okoljske koristi v primeru nastajajočih tehnik)

Poročati bi bilo treba o glavnih morebitnih okoljskih koristih, ki naj bi bile dosežene z izvajanjem tehnike. To vključuje na primer manjšo porabo energije in vode, manjše emisije v vodo, zrak in tla, manjše emisije toplogrednih plinov, manjšo porabo surovin, zlasti kritičnih surovin, zmanjšano uporabo kemikalij ali njihovo nadomestitev z varnejšimi kemikalijami oziroma večjo uporabo varnejših kemikalij, zmanjšanje nastajanja odpadkov ter povečanje krožnosti.

Pri nastajajočih tehnikah bi bilo treba v pričakovanih okoljskih koristih navesti tudi, kako se okoljska učinkovitost tehnike primerja z okoljsko učinkovitostjo BAT.

2.3.7.2.4   Okoljska učinkovitost in operativni podatki

Navesti bi bilo treba dejanske podatke o učinkovitosti za posamezne naprave, obrate in postopke (10) (vključno z ravnmi emisij (11), ravnmi porabe, in sicer surovin (zlasti kritičnih surovin), vode in energije, ter količinami ustvarjenih ostankov) iz uspešnih naprav, obratov oziroma postopkov (ob upoštevanju okolja kot celote), ki uporabljajo tehniko, skupaj z ustreznimi vsebinskimi informacijami, kot so opredeljene v oddelku 5.4.

Za nastajajočo tehniko informacije o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkih morda niso na voljo v enakem obsegu kot za tehnike, obravnavane pri določanju BAT. V takih primerih lahko razpoložljive informacije, na primer iz pilotnih, preskusnih ali prvih tovrstnih naprav, obratov ali postopkov, spremljajo ali dopolnijo razmisleki o pričakovanih okoljskih koristih in okoljski učinkovitosti (tudi v primerjavi s sedanjo učinkovitostjo BAT).

Vključiti bi bilo treba vse druge koristne informacije o naslednjih elementih:

—

način zasnove, upravljanja, vzdrževanja, nadzorovanja in razgradnje tehnike (glej tudi oddelek 5.4),

—

vprašanja glede spremljanja emisij v zvezi z uporabo tehnike (glej tudi oddelek 5.4.8),

—

občutljivost in trajnost tehnike,

—

vprašanja glede preprečevanja okoljskih nesreč.

Poudariti bi bilo treba povezave med vloženimi viri (npr. vrsta in količina surovin in goriva, energija, voda, kemikalije) ter rezultati (emisije, ostanki, proizvodi), zlasti kadar so te pomembne za izboljšanje razumevanja različnih vplivov na okolje in njihovega medsebojnega vpliva, na primer kadar je bil sprejet kompromis med različnimi rezultati, tako da nekaterih ravni okoljske učinkovitosti ni mogoče doseči hkrati.

Podatke o emisijah in porabi bi bilo treba v čim večji možni meri določiti s podrobnostmi o ustreznih obratovalnih pogojih (npr. delež polne zmogljivosti, sestava goriva, neupoštevanje tehnike, vključitev ali izključitev pogojev obratovanja, ki niso običajni, referenčni pogoji), metodami vzorčenja in analitskimi metodami ter statističnimi predstavitvami (npr. kratkoročna in dolgoročna povprečja, maksimalne vrednosti, obsegi in porazdelitve, glej zlasti oddelek 5.4.8).

V primeru podatkov o emisijah v vodo so koristne vsebinske informacije o lokaciji/značilnostih vzorčenja (npr. samostojni ali kombinirani/mešani tok odpadne vode, povezane predhodne dejavnosti, točka končnega izpusta).

Vključiti bi bilo treba informacije o pogojih ali okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnike (vključno s tehniko za zmanjševanje emisij) pri polni zmogljivosti, zaradi česar je potrebno popolno ali delno neupoštevanje te tehnike, ter o izvedenih ukrepih za obnovitev njene polne operativne učinkovitosti.

Informacije v tem delu referenčnega dokumenta BAT so ključne za določanje ravni emisij in ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšo razpoložljivo tehniko in nastajajočo tehniko.

2.3.7.2.5   Učinki na različne prvine okolja

Navesti bi bilo treba ustrezne negativne vplive na okolje zaradi izvajanja tehnike ali v primeru nastajajočih tehnik pričakovane učinke na prvine okolja, kar omogoča primerjavo tehnik, da se ocenijo vplivi na okolje kot celoto. To lahko vključuje vprašanja, kot so:

—

poraba in vrsta surovin (zlasti kritičnih surovin), vključno s kemikalijami,

—

poraba vode,

—

poraba energije,

—

prispevek k podnebnim spremembam,

—

možnost tanjšanja stratosferske ozonske plasti,

—

možnost nastajanja ozona zaradi fotokemičnih reakcij,

—

zakisljevanje zaradi emisij v zrak,

—

delci v zunanjem zraku (vključno z mikrodelci in kovinami),

—

evtrofikacija zemlje in voda zaradi emisij v zrak ali vodo,

—

možnost izčrpanja kisika v vodi,

—

sestavine, ki so obstojne/strupene/se kopičijo v organizmih (vključno s kovinami),

—

ustvarjanje in vrsta ostankov,

—

omejitev možnosti za ponovno uporabo, predelavo ostankov ali recikliranje odpadkov,

—

ustvarjanje hrupa, vibracij ali vonja,

—

posledice za biotsko raznovrstnost,

—

vpliv na zdravje ljudi,

—

večje tveganje za nesreče.

Referenčni dokument o gospodarskih učinkih in učinkih na različne prvine okolja (ECM) je dokument, ki ga je treba upoštevati, kadar obstajajo pomembni učinki na različne prvine okolja.

2.3.7.2.6   Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo

Če tehnike ni mogoče uporabljati v celotnem industrijskem sektorju, ki ga zajema referenčni dokument BAT (glej oddelek 2.3.3), bi bilo treba navesti glavne splošne tehnične omejitve uporabe tehnike v sektorju.

Glavne omejitve, značilne za določeni sektor, ki naj bi se navedle, so:

—

navedba vrste naprav, obratov ali postopkov v sektorju, pri katerih tehnike ni mogoče uporabiti,

—

omejitve pri izvajanju v nekaterih splošnih primerih, ki upoštevajo na primer naslednje:

—

ali omejitev zadeva novo ali obstoječo napravo, obrat ali postopek, ob upoštevanju faktorjev, ki so vključeni v posodabljanje (npr. razpoložljivost prostora), in medsebojnih vplivov z že nameščenimi tehnikami,

—

velikost naprave, obrata ali postopka, zmogljivost (velika ali majhna) ali obremenitveni faktor in obratovalni režim,

—

količina, vrsta ali kakovost izdelanega proizvoda,

—

vrsta uporabljenega goriva ali surovine (zlasti kritičnih surovin),

—

lokalne razmere, kot so: razpoložljivost surovin, dostop do električne energije iz obnovljivih virov ali druge potrebne infrastrukture (npr. transport in shranjevanje CO2),

—

varnostna vprašanja,

—

zdravje ljudi,

—

podnebne razmere.

Te omejitve bi bilo treba navesti skupaj z razlogi zanje.

Te omejitve niso mišljene kot seznam mogočih lokalnih razmer, ki bi lahko vplivale na ustreznost tehnike za posamezno napravo, obrat ali postopek.

2.3.7.2.7   Gospodarski učinki

Vključiti bi bilo treba informacije o stroških tehnik (kapital/naložba, obratovanje in vzdrževanje, vključno s podrobnostmi o tem, kako so ti stroški izračunani/ocenjeni) ter morebitnih prihrankih zaradi njihove uporabe (npr. večja učinkovitost surovin ali energije/vode, stroški za odpadke, krajši čas poplačila v primerjavi z drugimi tehnikami), prihodkih ali drugih koristih, vključno s podrobnostmi o tem, kako so ti izračunani/ocenjeni. Poleg tega bi bilo treba vključiti vsebinske informacije o parametrih, ki vplivajo na podatke o stroških, kot so lokalne razmere (npr. cene vode/energije).

Za nastajajoče tehnike bi bilo treba, kadar so na voljo, zagotoviti predhodne ocene stroškov, vključno s predpostavkami in negotovostmi.

Podatki o stroških bi morali biti po možnosti navedeni v eurih. Če se znesek pretvori iz druge valute, bi bilo treba navesti podatke v izvirni valuti ter leto, ko so bili podatki zbrani, ker se tečaj zamenjave spreminja. Pri ceni/strošku opreme ali storitve bi bilo treba navesti leto nakupa. Kadar informacije o stroških tehnike izvirajo iz naprav, ki se nahajajo zunaj Unije, bi jim bilo treba priložiti oceno povprečnih enakovrednih stroškov izvajanja te tehnike v Uniji.

Podatki o stroških bi morali biti po možnosti navedeni kot mejni stroški, da se lahko oceni sprememba skupnih stroškov.

Informacije o trgu za sektor bi bilo treba navesti, kadar so na voljo, zaradi umestitve stroškov tehnik v kontekst.

Vključiti bi bilo treba informacije, ki zadevajo nove in obstoječe naprave, obrate ali postopke. Kadar je mogoče, je treba s tem omogočiti oceno gospodarske upravičenosti tehnike za zadevni sektor ter mogočih gospodarskih omejitev za njeno ustreznost.

Kadar je to ustrezno, bi bilo treba sporočiti informacije o stroškovni učinkovitosti tehnike (npr. v eurih na zmanjšano maso onesnaževala), da se omogoči ocena gospodarske upravičenosti v skladu s členom 3, točki 10(b) in 14, revidirane direktive o industrijskih emisijah.

V zvezi s stroški spremljanja se lahko upošteva referenčno poročilo o spremljanju emisij v zrak in vodo iz naprav, ki spadajo na področje uporabe direktive o industrijskih emisijah.

Morebitna vprašanja glede zaupnosti bi bilo treba obravnavati v skladu z oddelkom 5.3.

2.3.7.2.8   Gonilna sila za izvajanje

Kadar je ustrezno, bi bilo treba vključiti posebne lokalne razmere, zahteve (npr. zakonodaja, varnostni ukrepi), zaveze in obveznosti glede trajnostnosti ali neokoljske vzroke (npr. večji donos, boljša kakovost proizvodov, gospodarske spodbude – npr. subvencije, davčne olajšave ali drugi viri financiranja), ki spodbujajo ali pospešujejo izvajanje tehnike.

2.3.7.2.9   Primeri naprav, obratov ali postopkov

Navesti bi bilo treba sklice na obrate, naprave ali postopke, pri katerih se je tehnika izvajala in kjer so se zbrale informacije, ki so se uporabile pri pripravi oddelka o navedeni tehniki iz referenčnega dokumenta BAT, vključno z navedbo stopnje, na kateri se uporablja tehnika v Uniji ali svetu.

Za nastajajoče tehnike bi bilo treba navesti sklice na pilotne, preskusne ali prve tovrstne naprave, obrate ali postopke. Uporabijo se lahko tudi informacije, ki jih zagotovi center INCITE (glej oddelek 4.4).

2.3.7.2.10   Referenčna literatura

Vključiti bi bilo treba literaturo ali drug referenčni material (npr. knjige, poročila, študije, spletišča), ki se je uporabljal pri pisanju oddelka in vključuje podrobnejše informacije o tehniki. Če ima referenčni material veliko število strani, bi bilo treba sklice navesti za ustrezne strani ali oddelke.

Kadar je mogoče, bi morala biti referenčna literatura na voljo prek informacijskega sistema BAT (glej oddelek 4.7.1).

2.3.7.2.11   Stopnja tehnološke zrelosti nastajajoče tehnike

Vključiti bi bilo treba informacije o zrelosti nastajajoče tehnike, kot so:

—

sedanja in pričakovana raven tehnološke pripravljenosti (RTP) po zaključku tehnološkega razvoja,

—

omejitve in možnosti za povečanje obsega uporabe tehnike,

—

pričakovani časovni okvir za pripravljenost za trg (npr. pričakovani datum začetka obratovanja v industrijski napravi v polnem obsegu),

—

razpoložljivost podatkov o okoljski učinkovitosti, pridobljenih pri industrijskih preskusih na terenu in v demonstracijskih pilotnih obratih.

2.3.8    Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)

V poglavju referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“ se navedejo zaključki o tem, katere so najboljše razpoložljive tehnike za sektor na podlagi izmenjave informacij, kot je izraženo v prejšnjih poglavjih in ob upoštevanju opredelitve „najboljših razpoložljivih tehnik“ iz člena 3, točka 10, revidirane direktive o industrijskih emisijah skupaj z merili iz Priloge III k navedeni direktivi.

Zaključki o BAT vsebujejo tudi zaključke o nastajajoči tehniki za sektor. Ti zaključki temeljijo na izmenjavi informacij, prikazani v prejšnjih poglavjih, in upoštevajo opredelitev „nastajajočih tehnik“. V zaključkih o BAT bi bilo treba jasno razlikovati med najboljšo razpoložljivo tehniko in nastajajočo tehniko.

V posebnem oddelku zaključkov o BAT so navedene tudi opredeljene najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike, ki lahko omogočijo korenito industrijsko preobrazbo, ter okoliščine, v katerih bi bila taka preobrazba lahko mogoča (glej tudi oddelek 3.6).

V postopku vzpostavitve teh zaključkov o BAT se glede na industrijski sektor, ki ga zajema referenčni dokument BAT, upoštevajo skupna merila okoljske učinkovitosti tehnik, vključno s posledicami, uporabnostjo in stroški različnih prvin okolja.

Opozoriti je treba, da lahko dokaze (tj. zanesljive tehnične in gospodarske informacije) v podporo tehniki kot najboljši razpoložljivi tehniki predloži eden ali več obratov, ki tehniko uporabljajo drugje na svetu. Če informacije o tehniki prihajajo iz enega samega obrata ali izključno iz obratov, ki se nahajajo zunaj Unije, bi morala tehnična delovna skupina izvesti celovito oceno uporabnosti znotraj sektorja.

Več informacij o zaključkih o BAT in elementih, ki bi jih morali vsebovati v skladu s členom 3, točka 12, revidirane direktive o industrijskih emisijah, je navedenih v poglavju 3.

2.3.9    Sklepne opombe in priporočila za nadaljnje delo

V kratkem oddelku referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za nadaljnje delo“ se določijo začetni datum in trajanje postopka, v katerem se je pripravil ali pregledal referenčni dokument BAT, ter ključni mejniki (npr. zasedanja tehnične delovne skupine, izdani osnutki dokumentov).

Navedejo se institucije in organizacije, ki imajo svoje predstavnike v tehnični delovni skupini in so dejavno prispevale k izmenjavi informacij, ter ključni viri informacij, na katerih temelji referenčni dokument BAT, pri čemer so poudarjena zlasti vsa pomembna poročila ali predlogi, ki so prispevali k zaupanju v rezultate.

Stopnjo soglasja, doseženega pri izmenjavi informacij, bi bilo treba pokazati s poročanjem o veljavnih (12) ločenih mnenjih članov tehnične delovne skupine ter stopnji podpore teh mnenj s strani članov tehnične delovne skupine.

V navedenem oddelku bi bilo treba zagotoviti sklicevanje na mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT in navedbo vseh vprašanj, ki jih je bilo treba obravnavati med postopkom sprejetja zaključkov o BAT.

Opredeliti bi bilo treba vsa odprta vprašanja ali vrzeli v znanju. Vključiti bi bilo treba priporočila za nadaljnje raziskave ali zbiranje informacij za naslednji pregled dokumenta.

2.3.10    Reference

V oddelku referenčnega dokumenta BAT „Reference“ se navedejo viri informacij, ki jih je Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah uporabil pri pripravi osnutka dokumenta, ter zlasti dokumenti, ki so jih zagotovili člani tehnične delovne skupine v okviru izmenjave informacij. Ti dokumenti bi morali biti članom tehnične delovne skupine na voljo tudi prek informacijskega sistema BAT (glej oddelek 4.7.1), razen če vsebujejo zaupne podatke (glej oddelek 5.3) ali jih ni dovoljeno posredovati naprej zaradi avtorskih pravic.

2.3.11    Glosar izrazov in okrajšav

Oddelek referenčnega dokumenta BAT „Glosar izrazov in okrajšav“ s standardno strukturo in uvodom povzema in opredeljuje posebne tehnične izraze ter opredeljuje vse okrajšave, uporabljene v dokumentu.

2.3.12    Priloge

Odvisno od pomembnosti za sektor in razpoložljivih informacij se lahko glavnemu delu referenčnega dokumenta BAT dodajo priloge, ki vsebujejo dodatne informacije iz literature ali študij primerov.

Povzetki zakonodaje se v referenčni dokument BAT ne vključijo.

3   POGLAVJE 3: ZAKLJUČKI O BAT

3.1   Uvod

Kot je navedeno v oddelku 1.1.1, so „zaključki o BAT“ v členu 3, točka 12, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljeni kot „dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah in nastajajočih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane s temi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane s temi tehnikami, vsebino sistema ravnanja z okoljem, vključno s primerjalnimi vrednostmi, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije“.

Poglavje referenčnega dokumenta BAT „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“ mora biti zato zasnovano tako, da zajema vse zgoraj navedene vidike in da se lahko besedilo neposredno uporabi za pripravo in sprejetje odločitve o zaključkih o BAT v skladu s členom 13(5) revidirane direktive o industrijskih emisijah.

Dejavnosti v zvezi z zaključki o BAT morajo biti zaradi jasnosti nedvoumno opredeljene v dokumentu. Poleg tega bi bilo treba navesti, da seznam tehnik v zaključkih o BAT ni predpisujoč ali izčrpen. Uporabljajo se lahko druge tehnike, ki zagotavljajo vsaj enakovredno stopnjo varstva okolja in zdravja ljudi. Po potrebi se lahko vključijo tudi sektorske opredelitve.

Zaključki o BAT bi morali vsebovati številne posamezne najboljše razpoložljive tehnike ali nastajajoče tehnike, ki navajajo, katere tehnike ali kombinacije tehnik so najboljše razpoložljive tehnike ali nastajajoče tehnike za uresničitev določenega okoljskega cilja. Te tehnike so opisane v poglavju referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“.

Vsaka posamezna najboljša razpoložljiva tehnika se lahko vključi s povezanimi ravnmi emisij, povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali primerjalnimi vrednostmi oziroma brez njih.

Zaključki o BAT lahko, kadar to velja kot uporabno za pristojne organe in upravljavce, vsebujejo tudi izjave, ki določajo, kdaj nekatere tehnike niso najboljše razpoložljive tehnike in so bile zato namenoma izključene iz zaključkov o BAT zaradi dejavnikov, kot so slaba ali neverodostojna okoljska učinkovitost, nerazpoložljivost, gospodarski učinki, tehnične ali gospodarske ugotovitve za posodabljanje, učinki na različne prvine okolja ali zanesljivost obratovanja.

V skladu s členom 3, točka 12, revidirane direktive o industrijskih emisijah bi morali zaključki o BAT obravnavati tudi spremljanje v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (pogostost in metode spremljanja). V zaključkih o BAT so opredeljeni tudi vsebina sistema ravnanja z okoljem (glej oddelek 3.4) in po potrebi zadevni ukrepi za sanacijo lokacije.

V skladu s členom 3, točka 12, revidirane direktive o industrijskih emisijah lahko zaključki o BAT vsebujejo tudi nastajajoče tehnike, s povezanimi ravnmi emisij ali povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali brez njih. Podrobnosti so navedene v oddelku 3.5.

V skladu s členom 3, točka 9a, in členom 27 revidirane direktive o industrijskih emisijah morajo zaključki o BAT opredeliti najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike, ki omogočajo korenito industrijsko preobrazbo. Podrobnosti so navedene v oddelku 3.6.

Zaključki o BAT bi morali obravnavati pogoje obratovanja, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja), kadar se ti v zvezi z varstvom okolja ali zdravja ljudi štejejo za pomembne.

Zaključki o BAT so strukturirani tako, da je več posameznih najboljših razpoložljivih tehnik združenih v skupine glede na skupne značilnosti, npr. okoljska vprašanja, faze proizvodnih procesov ali končni proizvodi, kot je ustrezno.

3.2   Elementi v posamezni najboljši razpoložljivi tehniki ali nastajajoči tehniki

3.2.1    Splošno

Vsako posamezno najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko bi bilo treba predstaviti v standardni obliki, katere struktura je v glavnem odvisna od tega, ali je raven emisij, raven okoljske učinkovitosti ali primerjalna vrednost povezana z najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko ali ne.

Vsako posamezno najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko bi bilo treba oštevilčiti, tako da se olajša sklicevanje, in bi se morala začeti z navedbo zastavljenih okoljskih ciljev/koristi (npr. preprečiti/zmanjšati emisije prahu, preprečiti/zmanjšati porabo vode, preprečiti/zmanjšati nastajanje odpadkov), temu pa bi morali slediti namen najboljše razpoložljive tehnike ali nastajajoče tehnike in tehnika ali kombinacija tehnik, ki jih je mogoče uporabiti, da se navedeni cilji dosežejo.

Vsaka najboljša razpoložljiva tehnika ali nastajajoča tehnika bi morala vsebovati opis tehnik ali kombinacije tehnik, da se dosežejo navedeni okoljski cilji/koristi, ter bi morala vključevati informacije za oceno ustreznosti tehnike v zadevnem sektorju.

3.2.2    Opis tehnik

Opis tehnik bi moral biti kratek, vendar vsebovati dovolj informacij, da bi bil koristen za pristojne organe in upravljavce. Izogniti bi se bilo treba uporabi neopredeljenih okrajšav in tehničnega žargona. Zaključki o BAT bi morali temeljiti na kratkih opisih tehnik v poglavju referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ (glej oddelek 2.3.7).

Kadar je ustrezno, bi moral opis vsebovati tudi vidike, navedene v opredelitvi najboljše razpoložljive tehnike (npr. vzdrževanje, zasnova, obratovanje, razgradnja).

3.2.3    Informacije za ocenjevanje ustreznosti tehnik

Če ni navedeno drugače, so tehnike, navedene v zaključkih o BAT, splošno ustrezne za zadevno dejavnost. Izraz „splošno ustrezne“ pomeni, da so tehnike primerne za uporabo v večini pogojev in za večino naprav v zadevnem industrijskem sektorju, čeprav lahko obstajajo posebni primeri ali okoliščine, v katerih izvajanje teh tehnik morda ni izvedljivo ali praktično.

Kadar obstajajo omejitve glede ustreznosti za posamezno tehniko, bi bilo treba to izrecno navesti. Informacije iz poglavja referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ (glej oddelek 2.3.7, zlasti informacije pod naslovi „Tehnični vidiki v zvezi z ustreznostjo“, „Gospodarski učinki“ in „Učinki na različne prvine okolja“), bi morale zagotoviti podlago za določitev vprašanj glede ustreznosti v zaključkih o BAT.

Informacije za oceno ustreznosti tehnik bi morale po potrebi obravnavati zlasti naslednje: razlikovanje med „novimi“ in „obstoječimi“ napravami, obrati ali postopki, velikost naprave ali obrata, vrsto uporabljenega postopka, vrsto uporabljenega goriva ali surovine (s posebnim poudarkom na kritičnih surovinah), ravni porabe, obremenitveni faktor, število obratovalnih ur, donos ali produktivnost, podnebne razmere in prostorske zahteve. Učinki na različne prvine okolja ne bi smeli biti navedeni, razen če povzročajo omejitve glede ustreznosti.

3.3   Posamezna najboljša razpoložljiva tehnika s povezanimi ravnmi emisij, povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali primerjalnimi vrednostmi

3.3.1    Splošno

Raven emisij, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, raven okoljske učinkovitosti, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami ali primerjalno vrednost bi bilo treba vključiti, če za to obstaja trdna podlaga. To bi bilo treba izvesti na podlagi informacij, izmenjanih s tehnično delovno skupino, ob upoštevanju obsega in kakovosti podatkov za posamezno napravo, obrat ali postopek, prejetih med izmenjavo informacij.

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in primerjalne vrednosti, lahko vključujejo:

—

ravni učinkovite rabe virov za surovine, vodo in energijo,

—

ravni ponovne uporabe vode, ravni ponovne uporabe in predelave ostankov ali recikliranja odpadkov,

—

ravni nastajanja odpadkov in izpustov odpadnih voda,

—

druge vrednosti (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij).

Te ravni okoljske učinkovitosti in primerjalne vrednosti bi morale biti predstavljene skupaj s povezanimi referenčnimi pogoji.

Ravni emisij/okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in primerjalne vrednosti, bi morale biti izražene kot obsegi in ne kot posamezne vrednosti. Razpon lahko kaže na razlike v določeni vrsti postopka ali obrata (npr. razlike v razredu/čistosti in kakovosti končnega proizvoda, razlike glede zasnove, razlike v uporabljenih postopkih, gradnji, velikosti in zmogljivosti obrata), zaradi česar nastanejo razlike pri okoljski učinkovitosti, doseženi pri uporabi najboljše razpoložljive tehnike.

Zaželena je uporaba dejanskega obsega in ne izraza vrste „< X“, saj ta vključuje manj informacij.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ter tehnična delovna skupina bi morala oceniti podatke, zbrane med izmenjavo informacij (glej poglavje 5), za izpeljavo najstrožje in najmanj stroge vrednosti v obsegu.

Pri opredelitvi ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, se lahko uporabijo zaokrožene vrednosti, da se upoštevajo omejitve glede zbiranja podatkov ali tehnična vprašanja (npr. uporaba različnih metod spremljanja, netočnost meritev, nihanja podatkov pri običajnih pogojih obratovanja).

3.3.2    Posamezne najboljše razpoložljive tehnike s povezanimi ravnmi emisij

Posamezna najboljša razpoložljiva tehnika s povezanimi ravnmi emisij vsebuje numerični spekter ravni emisij. Enote, referenčne pogoje (npr. raven kisika dimnega plina, temperatura, tlak), če je ustrezno, in obdobja za izračun povprečja (npr. urno/dnevno/tedensko/mesečno/letno povprečje) je treba nedvoumno opredeliti. Če je potrebno in predloženi podatki to omogočajo, se lahko okvir razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, izrazi kot kratkoročna in dolgoročna povprečja (glej tudi oddelek 5.4.8).

Za določitev najstrožje vrednosti v okviru razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, je treba upoštevati učinkovitost naprav, obratov ali postopkov, ki uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehniko in dosegajo najboljšo splošno okoljsko učinkovitost pri običajnih pogojih obratovanja, kot je navedeno v izmenjavi informacij (poglavje referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“).

Najstrožja vrednost v okviru razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, bi morala biti natančno opredeljena, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti kakovosti in zanesljivosti podpornih podatkov. Ta vrednost bi morala biti količinsko opredeljiva z zadostno natančnostjo in, kolikor je mogoče, dosledno dosegljiva pri običajnih pogojih obratovanja za reprezentativen vzorec primerljivih naprav, obratov ali postopkov, ki uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehniko.

Zaključki o BAT bi morali, kolikor je mogoče, vsebovati informacije o okoliščinah, v katerih je za kategorije naprav s podobnimi značilnostmi mogoče doseči nižje ravni emisij v okviru razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Okoliščine, ki jih je treba upoštevati, so: narava postopka, značilnosti surovin, specifikacije proizvoda, pogoji obratovanja, uporabljene tehnike, obratovalne omejitve in morebitni učinki na različne prvine okolja.

Namen informacij o okoliščinah, v katerih je mogoče doseči nižje ravni v okviru razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, je podpreti uporabo tega razpona v dovoljenjih in splošnih zavezujočih predpisih. Nižje ravni v takih okoliščinah so podane zgolj informativno in ne spreminjajo razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

Najmanj stroga vrednost v okviru razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, je izpeljana z upoštevanjem razpona učinkovitosti, ki je povezan z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (13) pri običajnih pogojih obratovanja.

Enota ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, se lahko izrazi na enega ali več načinov, odvisno od razpoložljivih informacij, vključno s spodaj navedenimi načini.

—

Kot koncentracije (masa onesnaževala, ki se izpusti na določeno količino). To je na splošno najpogostejši način izražanja ravni emisij, vendar so za njihovo primerljivost ključni referenčni pogoji in obdobja za izračun povprečja.

—

Kot posebne obremenitve (masa onesnaževala, ki se izpusti na maso izdelanega proizvoda ali maso uporabljenih surovin). V nekaterih primerih so posebne obremenitve boljši kazalnik učinkovitosti kot koncentracije, če so na primer koncentracije onesnaževal povečane zaradi ukrepov za zmanjšanje količin odpadnih voda in ohranjanje energije, npr. zaprti vodni tokovi. Tudi v tem primeru so obdobja za izračun povprečja ključnega pomena za primerljivost.

Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo nanašajo na neposredne in posredne izpuste.

3.3.3    Posamezna najboljša razpoložljiva tehnika s povezanimi ravnmi okoljske učinkovitosti ali primerjalnimi vrednostmi

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in primerjalne vrednosti se lahko izrazijo na enega ali več načinov, odvisno od razpoložljivih informacij. Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in primerjalne vrednosti se lahko na primer glede ravni porabe (npr. surovin, energije, vode) in nastajanja odpadkov izrazijo na maso izdelanega proizvoda ali maso uporabljene surovine (npr. v kg/t, MJ/t, m3/t).

Zlasti bi bilo treba za ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in primerjalne vrednosti na uvodnem zasedanju čim natančneje dogovoriti in opredeliti meje postopkov in parametre, ki vplivajo na učinkovitost, da bi se čim bolj povečala primerljivost med postopki s podobnimi značilnostmi.

Primer posamezne najboljše razpoložljive tehnike, ki vključuje ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšo razpoložljivo tehniko, je predstavljen v nadaljevanju.

Najboljša razpoložljiva tehnika YY. Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje skupne energijske učinkovitosti je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.

 

Tehnika

Opis

Ustreznost

a

aa

[opis aa]

Splošno ustrezna.

b

bb

[opis bb]

Splošno ustrezna.

c

cc

[opis cc]

Ustrezna samo za nove obrate, naprave ali postopke in večje nadgradnje obratov, naprav ali postopkov.


Tabela YY: Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za specifično neto porabo energije

Postopek

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

(letno povprečje)

Enota

Postopek 1

X–Y

kWh/t izdelanega proizvoda

Postopek 2

W–Z

3.4   Sistem okoljskega ravnanja (EMS)

Upravljavci obratov morajo vzpostaviti in izvajati sistem okoljskega ravnanja (EMS) v skladu z revidirano direktivo o industrijskih emisijah in ustreznimi zaključki o BAT. EMS omogoča sistematično in preverljivo obravnavanje okoljskih vprašanj z namenom nenehnega izboljševanja okoljske učinkovitosti in varnosti obrata. Izboljšave lahko vključujejo preprečevanje nastajanja odpadkov, optimizacijo rabe virov in ponovne uporabe vode ter preprečevanje ali zmanjševanje tveganj, povezanih z uporabo nevarnih snovi.

V skladu s členom 3, točka 12, revidirane direktive o industrijskih emisijah zaključki o BAT opisujejo vsebino EMS, vključno s primerjalnimi vrednostmi. EMS, ki ga mora vzpostaviti in izvajati upravljavec, mora vključevati vsaj elemente iz člena 14a(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah in mora biti skladen z ustreznimi zaključki o BAT, v katerih so določeni vidiki, ki jih ta sistem zajema. EMS zlasti vsebuje kazalnike, ki upoštevajo primerjalne vrednosti, določene v zaključkih o BAT (glej oddelek 3.3.3).

Za podporo pripravi in izvajanju EMS se lahko v zaključkih o BAT določijo vidiki, ki jih mora zajemati EMS in so specifični za zadevni sektor.

Kot je navedeno v členu 14a(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah, bi morala biti stopnja podrobnosti EMS skladna z naravo, obsegom in kompleksnostjo zadevnih naprav ter naborom vplivov, ki jih lahko imajo na okolje.

Med izmenjavo informacij morata Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ter tehnična delovna skupina zbrati in oceniti podatke in informacije, potrebne za to, da se v zaključkih o BAT določijo primerjalne vrednosti (glej oddelek 3.3.3) in dodatni vidiki, pomembni za sektor.

3.5   Nastajajoče tehnike

Na splošno to, kar je v oddelkih 3.2 in 3.3 opisano za posamezne najboljše razpoložljive tehnike, velja tudi za nastajajoče tehnike, razen primerjalne vrednosti, saj so te povezane samo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (člen 3, točka 13b, revidirane direktive o industrijskih emisijah).

Razlika med nastajajočimi tehnikami in najboljšimi razpoložljivimi tehnikami je v stopnji njihovega razvoja, saj nastajajoče tehnike še niso tržno razvite (glej oddelek 2.3.7.1).

Bistveno je, da so nastajajoče tehnike v zaključkih o BAT kot take jasno opredeljene.

3.5.1    Ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami, ali ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami

Izrazi „nastajajoče tehnike“, „povezane ravni emisij“ in „povezane ravni okoljske učinkovitosti“ so pojasnjeni v oddelku 1.1.1. Ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami, ali ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami, se običajno opredelijo s podobnim pristopom, kot se uporablja za ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (glej oddelek 3.3), pri čemer je temeljna razlika bolj omejena razpoložljivost podatkov.

Nastajajoče tehnike po opredelitvi niso tržno razvite, kar nujno znatno omejuje razpoložljivost podatkov za podporo določitvi ravni emisij ali ravni okoljske učinkovitosti. Tehnična delovna skupina mora oceniti, ali so podatki dovolj zanesljivi, tudi če je na voljo le omejeno število podatkov iz demonstracije prototipa v ustreznem okolju (vsaj raven tehnološke pripravljenosti 6–7). Tehnična delovna skupina bi morala na podlagi zbranih podatkov in informacij ali po potrebi z uporabo strokovne presoje oblikovati zanesljive ravni emisij, povezane z nastajajočimi tehnikami, in ravni okoljske učinkovitosti, povezane z nastajajočimi tehnikami.

Informacije centra INCITE (glej oddelek 4.4) o okoljski učinkovitosti tehnike se upoštevajo, kadar so na voljo.

3.6   Korenita industrijska preobrazba

„Korenita industrijska preobrazba“ je v členu 3, točka 9a, revidirane direktive o industrijskih emisijah opredeljena kot preobrazba, ki “pomeni, da industrijski upravljavci uporabljajo nastajajoče tehnike ali najboljše razpoložljive tehnike, ki vključujejo veliko spremembo zasnove ali tehnologije celotne naprave ali njenega dela ali nadomestitev obstoječe naprave z novo napravo, kar omogoča izjemno obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti in optimizira dodatne koristi za okolje, in sicer vsaj na ravni, ki jih je mogoče doseči s tehnikami, opredeljenimi v veljavnih zaključkih o BAT, ob upoštevanju učinkov na različne prvine okolja“.

Zato je bistveno, da zaključki o BAT vsebujejo poseben oddelek, v katerem so opredeljene tiste najboljše razpoložljive tehnike in nastajajoče tehnike, ki lahko omogočijo korenito industrijsko preobrazbo, ter okoliščine, v katerih bi bila taka preobrazba lahko mogoča.

4   POGLAVJE 4: IZMENJAVA INFORMACIJ

4.1   Uvod

Različne faze v postopku izmenjave informacij in sprejetja zaključkov o BAT v skladu s členom 13 revidirane direktive o industrijskih emisijah so opisane v oddelku 1.2.5.

Ta postopek izmenjave informacij se pogosto imenuje „seviljski postopek“.

Vloge glavnih sodelujočih pri tem postopku so opisane v oddelkih 4.2 in 4.3.

Pomembni mejniki v postopku izmenjave informacij, orodja za izmenjavo informacij in vprašanja glede varnosti osebnih podatkov so opisani v oddelkih 4.6, 4.7 in 4.8.

4.2   Vloga tehničnih delovnih skupin

4.2.1    Ustanovitev tehničnih delovnih skupin

Komisija ustanovi (ali ponovno aktivira) tehnično delovno skupino za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT. Vsako tehnično delovno skupino sestavljajo tehnični strokovnjaki, ki so predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog, nevladnih organizacij, ki spodbujajo zdravje ljudi ali varstvo okolja, ter strokovnjaki iz Evropske agencije za kemikalije in Komisije.

Člani tehničnih delovnih skupin sodelujejo pri izmenjavi informacij, pri čemer so imenovani predvsem na podlagi svojega strokovnega znanja na področju tehnologije, gospodarstva, okolja ali na regulativnem področju (zlasti v zvezi z izdajanjem dovoljenj za industrijske obrate ali inšpekcijskim nadzorom teh obratov), pa tudi na podlagi svoje sposobnosti za vključitev vidika končnega uporabnika referenčnega dokumenta BAT v postopek izmenjave informacij.

Strokovnjake za vsako tehnično delovno skupino imenujejo predstavniki foruma. Člani foruma za ta namen posredujejo Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah imena in kontaktne podatke imenovanih članov tehničnih delovnih skupin.

Da bi se industrijski sektorji ter nevladne organizacije, ki spodbujajo zdravje ljudi in varstvo okolja, bolje vključili v tehnične delovne skupine, lahko njihovo imenovanje usklajujejo ustrezna evropska združenja.

Na zasedanjih tehnične delovne skupine mora vsako delegacijo države članice voditi uradnik ali javni uslužbenec, ki je prisoten ves čas trajanja zasedanja.

4.2.2    Obveznosti in naloge tehnične delovne skupine

Tehnična delovna skupina je glavni vir informacij za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT. Zato je ključno, da člani tehnične delovne skupine dejavno sodelujejo pri izmenjavi informacij. Člani se s pridružitvijo tehnični delovni skupini zavežejo, da bodo dejavno zbirali in posredovali informacije v rokih, dogovorjenih znotraj tehnične delovne skupine ali ki jih predlaga Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, ob upoštevanju pravil konkurence.

Člani tehnične delovne skupine morajo poročati predstavniku foruma, ki jih je predlagal, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij.

Glavne naloge člana tehnične delovne skupine so:

1.

ozaveščenost o smernicah v tem dokumentu in njihovo razumevanje;

2.

opredelitev in navedba novih/posodobljenih ključnih podatkov ter vprašanj v zvezi s pripravo ali posodobitvijo zaključkov o BAT za zadevni sektor;

3.

dejavno zbiranje usmerjenih tehničnih in ekonomskih informacij, ki so pomembne za pripravo/pregled referenčnega dokumenta BAT, vključno z novimi/posodobljenimi podatki o ravneh emisij in okoljske učinkovitosti za obrate, zajete z referenčnim dokumentom BAT (za sektor/državo članico, ki jo člani tehnične delovne skupine zastopajo), v skladu s postopkom, s katerim se strinja tehnična delovna skupina na podlagi splošnih navodil Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, ki so v skladu z načeli iz poglavja 5 tega dokumenta, pri čemer se obravnavajo tudi vprašanja, kot so zaupni poslovni podatki, občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom, navzkrižje interesov in druge povezane zadeve;

4.

preverjanje kakovosti zbranih podatkov in informacij, preden se predložijo Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, zlasti popolnosti in doslednosti podatkov, ki se vnesejo v predloge/vprašalnike za zbiranje informacij o posameznem obratu, napravi ali postopku (glej oddelka 5.4 in 5.5);

5.

izmenjava zbranih podatkov z drugimi člani tehnične delovne skupine in z Evropskim uradom za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah z neposredno objavo v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1), razen morebiti zaupnih poslovnih informacij ali občutljivih informacij v skladu s konkurenčnim pravom;

6.

odzivanje v določenem roku na zahtevke Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah za dodatne informacije ali pojasnila (glej oddelek 1.2.5);

7.

predložitev pripomb v določenem roku v zvezi z osnutki referenčnih dokumentov BAT ali drugih dokumentov, ki jih pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah;

8.

udeležba na zasedanjih tehnične delovne skupine in dejavno sodelovanje na teh zasedanjih;

9.

izmenjava izkušenj (npr. med obiski na kraju samem) z Evropskim uradom za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ter drugimi člani tehnične delovne skupine;

10.

opredelitev in vzpostavitev stikov/omrežja zunaj tehnične delovne skupine (npr. s skupinami strokovnjakov, pristojnimi organi, upravljavci ali skupinami upravljavcev, nacionalnimi skupinami, ponudniki tehnik), da bi pridobil dodatne izkušnje, ki jih nato posreduje ostalim članom tehnične delovne skupine in Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah. V ta namen lahko člani tehnične delovne skupine ustanovijo in usklajujejo „skupine v senci“, tj. skupine strokovnjakov, katerih naloga je podpirati člane tehnične delovne skupine pri zbiranju informacij in pripravi prispevkov za pripravo ali pregled referenčnih dokumentov BAT;

11.

vodenje ali sovodenje posebnih nalog ali podskupin (glej oddelek 4.2.3) in poročanje tehnični delovni skupini.

Člani tehnične delovne skupine večino dela predvidoma opravijo zunaj zasedanj tehnične delovne skupine, kar zadeva predložitev informacij in pregledovanje predlogov osnutkov besedil. Da bi se referenčni dokument BAT uspešno oblikoval, se mora tehnična delovna skupina podrobno in v določenem roku odzvati na najpomembnejše osnutke dokumentov. V celotnem delovnem procesu si je treba sicer prizadevati za doseganje širokega soglasja med člani tehnične delovne skupine, vendar to soglasje ni pogoj, Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pa mora preučiti zadevne razpoložljive informacije v referenčnem dokumentu BAT, pri čemer upošteva razprave tehnične delovne skupine.

4.2.3    Podskupine tehnične delovne skupine

Tehnična delovna skupina lahko pri obravnavi posebnih vprašanj v okviru svojega dela oblikuje podskupine, ki prevzamejo posamezne naloge, npr. zbiranje, analiziranje, strukturiranje in obravnavanje informacij in podatkov, razpravljajo o pripombah glede predlaganih osnutkov besedil ali pripravljajo in oblikujejo predloge ali dokumente. Delovanje takih podskupin pregledno upravlja Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, ki zagotovi pripravo jasnega mandata podskupine in vsem članom tehnične delovne skupine omogoči dostop do podskupin ter spremljanje in razumevanje njihovih dejavnosti in rezultatov (npr. vsi dnevni redi zasedanj, zapisniki in poročila se pravočasno objavijo v informacijskem sistemu BAT).

Zasedanja podskupin tehnične delovne skupine se lahko organizirajo v hibridni obliki (v živo in prek spleta) ali prek spleta. Razprave in delo v podskupinah ne smejo nadomestiti zasedanj tehnične delovne skupine.

4.2.4    Vloga Evropske agencije za kemikalije

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) ima formalno vlogo pri dejavnostih tehničnih delovnih skupin in podpira postopek izmenjave informacij v okviru okrepljenih prizadevanj v začetni fazi in nadaljnjih korakih, med drugim tako, da:

1.

opredeljuje kemikalije, ki se uporabljajo v različnih sektorjih ali postopkih, npr. z zagotavljanjem ustreznih seznamov iz podatkovne zbirke ECHA (tj. podatkov REACH (14), CLP (15) in BPR (16)), zlasti pri pripravi ali pregledu referenčnega dokumenta BAT v okviru okrepljenih prizadevanj v začetni fazi, ter prednostnim razvrščanjem teh kemikalij na podlagi profilov nevarnosti/tveganja (v zvezi z okoljem in zdravjem ljudi) in drugih vidikov (npr. količine/uporab/ravni emisij), kot je ustrezno;

2.

zagotavlja prispevke o sektorsko specifičnih tehnikah in praksah za ravnanje s kemikalijami in njihovo uporabo, kadar je to ustrezno, vključno z informacijami o regulativnem statusu kemikalij (npr. usklajena razvrstitev, omejitev);

3.

zagotavlja strokovno znanje glede informacij o kemikalijah, vključno z varnejšimi alternativami (kadar so na voljo), v različnih poglavjih referenčnega dokumenta BAT.

4.2.5    Vloga Evropske agencije za okolje

V uvodni izjavi 21 Direktive (EU) 2024/1785 je pojasnjeno, da bi morala Komisija zagotoviti, da Evropska agencija za okolje (EEA) sodeluje pri izmenjavi informacij, kadar bi bilo strokovno znanje agencije EEA koristno za izmenjavo informacij.

Sodelovanje EEA je posebno koristno pri pripravi ali pregledu referenčnega dokumenta BAT, saj lahko zagotovi informacije o emisijah, obsegu proizvodnje ali drugih kazalnikih okoljske učinkovitosti (npr. porabi vode, energije, surovin), povezanih s sektorji, zajetimi v referenčnem dokumentu BAT, ki se sporočajo v portal industrijskih emisij. To bi moralo biti podlaga za razprave na uvodnem zasedanju in nadaljnje razprave med pregledom ali pripravo referenčnega dokumenta BAT, ko se nove informacije sporočajo v portal industrijskih emisij. Poleg strokovnega znanja o podatkih o industrijskih emisijah lahko EEA k izmenjavi informacij prispeva tudi s svojim širšim znanjem.

4.2.6    Obiski na kraju samem

Obiski na kraju samem so lahko ključni za zbiranje in preverjanje informacij, ki se uporabljajo pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT. Obisk na kraju samem lahko Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ter drugim članom tehnične delovne skupine predlagajo člani tehnične delovne skupine. Informacije o obisku na kraju samem je treba pravočasno (dovolj zgodaj pred datumom obiska) posredovati vsem članom tehnične delovne skupine, da se v kar največji meri omogoči sodelovanje lokalnih pristojnih organov in zainteresiranih članov tehnične delovne skupine ter preprečijo morebitna navzkrižja interesov. V informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1) se objavijo kratka poročila o takih obiskih na kraju samem, ki jih pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, da so na voljo vsem članom tehnične delovne skupine.

4.2.7    Vključevanje ponudnikov tehnik (npr. dobaviteljev opreme) v izmenjavo informacij

K dejavnemu sodelovanju v izmenjavi informacij bi bilo treba pozvati ponudnike tehnik (npr. dobavitelje opreme), ki lahko zagotovijo pomembne tehnične in ekonomske podatke in informacije za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT, pri čemer lahko sodelujejo neposredno kot člani tehnične delovne skupine ali posredno kot strokovnjaki, ki zagotavljajo informacije Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ali drugim članom tehnične delovne skupine.

Pojem „ponudniki tehnik“ bi bilo treba razumeti precej na splošno, da bi razširili meje in v izmenjavo informacij vključili širša znanja. Ključno merilo za vključevanje v postopek izmenjave informacij je, da imajo ustrezno tehnično in ekonomsko znanje ali informacije, ki lahko koristijo v postopku izmenjave informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah, nastajajočih tehnikah, povezanih ravneh emisij/okoljske učinkovitosti, primerjalnih vrednostih in spremljanju. To lahko na primer vključuje specializirane strokovnjake za določeno najboljšo razpoložljivo tehniko ali nastajajočo tehniko. Ponudniki tehnik bi morali načeloma izključevati le komercialne posrednike (trgovce na debelo), ki za dobiček prodajajo opremo ali storitve upravljavcem/lastnikom obratov, ne da bi nujno zadostno razumeli tehnično delovanje tehnike ali poznali njeno operativno uspešnost.

Tehnično in ekonomsko znanje ali informacije ponudnikov tehnik lahko vključujejo vrsto dejavnosti, kot so zasnova, oblikovanje, licenciranje, proizvodnja/izdelava, dobava, delovanje, vzdrževanje, spremljanje in razgradnja obrata/naprave ali dela obrata/naprave (npr. postopka, sistema, sestavnega dela). Informacije bi bilo treba zagotoviti nevtralno in brez oglaševanja posameznih komercialnih proizvodov ali blagovnih znamk.

Predstavnik podjetja ponudnika tehnik, ki je predlagan za člana tehnične delovne skupine, mora dejansko delovati kot predstavnik ponudnikov tehnik nasploh ali v določenem podsektorju (in ne le kot predstavnik podjetja, v katerem je zaposlen), da se zagotovi ustrezna zastopanost sektorja.

Zato je priporočljivo vključiti predstavnike združenj ponudnikov tehnik, kadar je mogoče, prek katerih lahko posamezna podjetja posredujejo informacije.

4.3   Vloga Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah

Vloga Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah je usklajevanje izmenjave informacij in zagotavljanje, da se informacije za pripravo ali pregled referenčnih dokumentov BAT zbirajo in obdelajo v skladu s smernicami v tem dokumentu.

Znanstveno osebje Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah vodi delo tehnične delovne skupine, ki je ustanovljena za vsak posamezni referenčni dokument BAT.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah usmerja delo v zvezi z določanjem najboljše razpoložljive tehnike, kot je opredeljeno v revidirani direktivi o industrijskih emisijah, pri čemer upošteva načela tehnične strokovnosti, preglednosti in nevtralnosti. Opravlja tudi neodvisna preverjanja in analize informacij, ki so bile zbrane za namene zaključkov o BAT.

Če člani tehnične delovne skupine predložijo nepopolne ali nezadostne informacije, Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah o tem obvesti tehnično delovno skupino ter zahteva, da informacije dopolni. Poleg tega poskuša Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pomanjkljive informacije dopolniti tudi z dejavnim iskanjem manjkajočih ali nepopolnih podatkov (npr. med obiski na kraju samem – glej oddelek 4.2.6 – ali s kontaktiranjem oseb/institucij, ki niso neposredno zastopane v tehnični delovni skupini). Poleg tega lahko Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah organizira telefonske ali video konference ali spletna strokovna zasedanja/delavnice, če je treba razpravljati o nekaterih vprašanjih v zvezi s pripravo ali pregledom referenčnega dokumenta BAT, zlasti v primeru spornih, novih ali kompleksnih vprašanj.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v okviru svoje vloge izvaja zlasti naslednje naloge:

1.

dejavno sodeluje in pomaga pri zbiranju informacij ter pripravlja osnutke referenčnih dokumentov BAT;

2.

preverja predložene podatke/informacije in po potrebi zahteva dopolnitve/pojasnila od osebe, ki je podatke ali informacije posredovala;

3.

vodi tehnične razprave na zasedanjih tehnične delovne skupine, zasedanjih njenih podskupin in delavnicah za ocenjevanje podatkov ter predseduje tem zasedanjem (glej tudi oddelka 4.6.1 in 4.2.3);

4.

zagotavlja splošno upravljanje orodja za sodelovanje v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1), da se zagotovi pregledna izmenjava informacij;

5.

na zasedanjih foruma predloži končne osnutke referenčnih dokumentov BAT (glej oddelek 1.3).

Druge naloge, ki jih izvaja Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, so navedene v drugih delih tega dokumenta, zlasti v oddelku 4.5.

Člani osebja Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, ki vodijo izmenjavo informacij o posameznem referenčnem dokumentu BAT, morajo zelo dobro razumeti procesni inženiring, okoljska vprašanja, predpise industrijskega sektorja, postopke za dodelitev okoljskih dovoljenj in okoljsko politiko v Uniji ter dobro poznati in razumeti zadevni industrijski sektor.

Ključne spretnosti, ki so potrebne, so tehnično znanje, organizacijske sposobnosti, komunikacijske spretnosti, veščine pisanja, nevtralnost, integriteta ter zadostno znanje angleščine za delo in pisanje tehničnih dokumentov.

4.4   Vloga inovacijskega centra za industrijsko preobrazbo in emisije

V skladu s členom 27a(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah inovacijski center za industrijsko preobrazbo in emisije (INCITE) zbira in analizira informacije o inovativnih tehnikah, ki med drugim prispevajo k zmanjšanju onesnaženja na najnižjo možno raven, razogljičenju, učinkoviti rabi virov in krožnemu gospodarstvu z uporabo manjših količin kemikalij oziroma varnejših kemikalij. Te informacije se nanašajo na okoljsko učinkovitost tehnik, njihovo stopnjo razvitosti in druge pomembne vidike, npr. ekonomske podatke, morebitne omejitve uporabljivosti in preudarke glede učinkov na različne prvine okolja. Inovativne tehnike zajemajo tako tiste, ki so že komercialno razvite, kot tiste, ki so še v razvoju. To vključuje nastajajoče tehnike, ki omogočajo korenito industrijsko preobrazbo.

Center INCITE je bil ustanovljen v ta namen in je odgovoren za vzdrževanje globalne in javno dostopne informacijske platforme, ki omogoča zbiranje stalnega toka informacij o inovativnih tehnikah (17). Ta platforma omogoča tudi evidentiranje predstavitvenih in prvih tovrstnih obratov, naprav ali postopkov.

Center INCITE neposredno sodeluje z vsemi ključnimi deležniki, določenimi v členu 27a(3) revidirane direktive o industrijskih emisijah, da bi spodbudil predložitev informacij neposredno v pisni obliki ali prek informacijske platforme. Ti deležniki pomagajo centru INCITE pri zbiranju podatkov o inovativnih tehnikah, mednje pa spadajo ponudniki tehnik, raziskovalne in tehnološke organizacije, panožna združenja, raziskovalni inštituti in predstavniki držav članic.

Vloga centra INCITE je zbrati vse prejete informacije, jih analizirati in ugotovitve objaviti v rednih poročilih, ki bi jih moral na primer uporabljati forum iz člena 13 pri pripravi mnenja o delovnem programu za izmenjavo informacij v postopku referenčnega dokumenta BAT.

Tehnična delovna skupina uporablja ugotovitve centra INCITE kot vodilo pri ocenjevanju inovativnih tehnik, ki jih je treba obravnavati na področju uporabe referenčnega dokumenta BAT, za določitev najboljših razpoložljivih tehnik ali nastajajočih tehnik ter morebitnih povezanih ravni ali primerjalnih vrednosti v referenčnem dokumentu BAT in zaključkih o BAT. Pri tej oceni se upoštevajo njihova stopnja razvoja, okoljske koristi in stroškovna učinkovitost. Za izbrane inovativne tehnike se v obdobju priprave ali pregleda referenčnega dokumenta BAT izvede zbiranje podatkov v ustreznih industrijskih obratih, vključno s prvimi tovrstnimi obrati. Za dejavno tehnično delovno skupino so lahko koristne tudi informacije o drugih sektorjih, povezane z inovativnimi tehnikami, ki so na voljo centru INCITE.

Na podlagi člena 27a(4) revidirane direktive o industrijskih emisijah bodo podrobne ureditve delovanja INCITE določene v izvedbenem aktu Komisije.

4.5   Pripravljalne dejavnosti za izmenjavo informacij

4.5.1    Okrepljena prizadevanja v zgodnji fazi

Zgodnja faza okrepljenih prizadevanj se začne s pripravo delovnega programa za referenčne dokumente BAT in konča z aktiviranjem ali ponovnim aktiviranjem tehnične delovne skupine (glej oddelek 4.5.2).

Takoj ko je delovni program za referenčne dokumente BAT opredeljen, bodo člani foruma iz člena 13 (glej oddelek 1.3) pozvani, naj pred začetkom izmenjave informacij zagotovijo informacije, koristne za pripravo/pregled vseh referenčnih dokumentov BAT, vključenih v delovni program. Člani foruma bodo te informacije dali na voljo v posebnih mapah v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1).

Te informacije lahko vključujejo:

(i)

področje uporabe;

(ii)

postopke, ki se izvajajo;

(iii)

uporabljene tehnike;

(iv)

ključna okoljska vprašanja (glej oddelek 4.6.1.2.1);

(v)

spoznanja, pridobljena pri izvajanju obstoječih zaključkov o BAT (če je ustrezno);

(vi)

informacije o emisijah, ki so javno dostopne v skladu s členom 24(3), točka (b), revidirane direktive o industrijskih emisijah;

(vii)

informacije s portala industrijskih emisij in

(viii)

vsa vprašanja, specifična za zadevne sektorje.

To ne izključuje možnosti, da se te informacije kadar koli drugič, neodvisno od pregleda referenčnega dokumenta BAT, zagotovijo v informacijskem sistemu BAT ali centru INCITE (glej oddelek 4.4).

Te informacije bodo Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v pomoč pri aktiviranju ali ponovnem aktiviranju tehnične delovne skupine in pozivanju k predložitvi začetnih prispevkov. S tem se bodo optimizirala okrepljena prizadevanja v začetni fazi in skrajšalo njeno trajanje (glej oddelek 4.5.2).

4.5.2    Okrepljena prizadevanja v začetni fazi

Pri pripravi ali pregledu referenčnega dokumenta BAT bodo člani foruma v času aktiviranja ali ponovnega aktiviranja tehnične delovne skupine pozvani, naj imenujejo svoje predstavnike v tehnično delovno skupino. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah skupaj z dopisom o aktiviranju/ponovnem aktiviranju ali po tem, ko je ta poslan, pošlje zahtevek za začetne prispevke ali zahtevek za okrepljena prizadevanja v začetni fazi (npr. anketo). Dobljene informacije se uporabijo za organizacijo in strukturiranje razprav na uvodnem zasedanju (glej oddelek 4.6.1.2).

Poziv k predložitvi začetnih prispevkov ali zahtevek za okrepljena prizadevanja v začetni fazi vsebuje predloge in zahteve za informacije o temah, ki naj bi se obravnavale na uvodnem zasedanju. Te teme običajno vključujejo:

—

področje uporabe referenčnega dokumenta BAT;

—

ključna okoljska vprašanja za zadevni industrijski sektor (npr. glede emisij v zrak, vodo in tla, rabe vode in porabe energije, nastajanja odpadkov, krožnega gospodarstva, razogljičenja in uporabe kemikalij), glej oddelek 4.6.1.2.1. Pri pregledu obstoječega referenčnega dokumenta BAT bi morala ta vključevati vsaj ključna okoljska vprašanja, ki so že opredeljena v obstoječem referenčnem dokumentu BAT;

—

vrsto in oblik zapisa podatkov o posameznih napravah ali obratih, ki jih je treba zbrati;

—

postopek zbiranja podatkov in informacij;

—

strukturo referenčnega dokumenta BAT;

Pri pregledu referenčnega dokumenta BAT lahko zahtevek temelji tudi na informacijah iz poglavja o sklepnih opombah in priporočilih za prihodnje delo, ki je vključeno v obstoječi referenčni dokument BAT.

Na splošno bi moral Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v zvezi z navedenimi temami pripraviti jasne predloge z ustrezno obrazložitvijo. V primeru dvomov o določenih vprašanjih bi bilo treba za pojasnitev predlogov zastaviti jasna vprašanja (zahteve).

Poleg tega bi lahko poziv k predložitvi začetnih prispevkov ali zahtevek za okrepljena prizadevanja v začetni fazi vključeval zahteve za informacije o naslednjem:

—

splošne informacije o zadevnem sektorju, npr. število in velikost zadevnih obratov,

—

pregled glavnih/tipičnih postopkov, ki se uporabljajo v sektorju,

—

pregled tehnik, ki se uporabljajo za doseganje visoke ravni varstva zdravja ljudi in okolja kot celote. Cilj takih tehnik bi lahko bil preprečevanje in zmanjševanje emisij, preprečevanje nastajanja odpadkov, izboljšanje učinkovite rabe virov ter spodbujanje krožnega gospodarstva in razogljičenja,

—

obstoječe tehnike in nove tehnike, ki se upoštevajo pri opredelitvi najboljše razpoložljive tehnike, ter nove nastajajoče tehnike in postopki, katerih izvajanje bi sektorju prineslo okoljske ali ekonomske koristi,

—

izboljšave obstoječih tehnik in postopkov z vidika varstva zdravja ljudi in okolja ali gospodarskih vidikov, kot je uporaba varnejših kemikalij. Zagotovijo se lahko tudi informacije o zastarelih tehnikah.

4.6   Mejniki pri izmenjavi informacij

4.6.1    Zasedanje tehnične delovne skupine

4.6.1.1   Splošno

Zasedanja tehnične delovne skupine organizira in jim predseduje Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, po možnosti pa potekajo v hibridni obliki (v živo in prek spleta). Delovni jezik na teh zasedanjih je angleščina. Podlaga za uvodna in zaključna zasedanja je osnovni dokument, ki ga pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah in v katerem so opredeljena predlagana vprašanja, o katerih se bo razpravljalo, pri čemer je ta dokument vsem članom tehnične delovne skupine posredovan pred zasedanjem (glej oddelke 1.2.5, 4.6.1.2 in 4.6.1.4).

4.6.1.2   Uvodno zasedanje

Osnovni dokument bi moral biti podlaga za organiziranje in strukturiranje razprav na uvodnem zasedanju. V njem bi bilo treba upoštevati informacije, zbrane v okviru okrepljenih prizadevanj v zgodnji (glej oddelek 4.5.1) in začetni fazi (glej oddelek 4.5.2), tehnični delovni skupini pa bi ga bilo treba razposlati vsaj štiri tedne pred zasedanjem.

Na uvodnem zasedanju bi bilo treba obravnavati zlasti vidike v nadaljevanju, za katere bi bilo treba doseči zaključke.

1.

Področje uporabe in struktura referenčnega dokumenta BAT.

2.

Ključna okoljska vprašanja zadevnega sektorja (glej oddelek 4.6.1.2.1).

3.

Vrsta in obseg informacij, ki se zberejo med pripravo in pregledom referenčnega dokumenta BAT.

4.

Postopek, po katerem tehnična delovna skupina, kadar je ustrezno, opredeli in v referenčnem dokumentu BAT jasno navede:

i.

kaj se šteje za „običajne“ obratovalne pogoje in kaj za obratovalne pogoje, ki „niso običajni“, v primeru dejavnosti, ki jih zadeva referenčni dokument BAT;

ii.

kateri so ukrepi za preprečevanje onesnaževanja, ali, kadar to ni izvedljivo, njegovega zmanjšanja pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon ali zaustavitev delovanja, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja; glej tudi oddelek 2.3.7).

5.

Splošni časovni okvir dela na podlagi običajnega poteka dela, ki je opisan v oddelku 1.2.5, zlasti rok za predložitev obsežnih informacij po uvodnem zasedanju.

6.

Specifične naloge tehnične delovne skupine, vključno z morebitnimi podskupinami tehničnih delovnih skupin, če je ustrezno (glej oddelek 4.2.3), pri čemer se zlasti opredeli, kateri član tehnične delovne skupine se je zavezal, da bo zagotovil določene informacije.

7.

Na uvodnem zasedanju bi morali biti člani tehnične delovne skupine obveščeni tudi o vidikih, ki jih je treba v vsakem referenčnem dokumentu BAT dosledno obravnavati, pri čemer gre zlasti za naslednje:

i.

vprašanje, kako ravnati z morda zaupnimi poslovnimi podatki in občutljivimi informacijami v skladu s konkurenčnim pravom, v primeru navzkrižij interesov in povezanih primerih (glej oddelek 5.3);

ii.

medsebojni vplivi z drugimi referenčnimi dokumenti BAT;

iii.

posebna orodja, ki jih bo tehnična delovna skupina uporabila za zbiranje, izmenjavo in analiziranje informacij. Tehnični delovni skupini bodo zlasti predstavljeni informacijski sistem BAT (glej oddelek 4.7.1) in postopki za predložitev informacij, ki se opredelijo na uvodnem zasedanju.

Zaključki uvodnega zasedanja in poročilo o zasedanju se razpošljejo naknadno. Poročilo o zasedanju je javno dostopno.

4.6.1.2.1   Opredelitev ključnih okoljskih vprašanj

Da bi bil postopek uspešen in učinkovit, se priprava referenčnega dokumenta BAT osredotoča na ključna okoljska vprašanja, ki jih je treba obravnavati pri izmenjavi informacij in v zaključkih o BAT. Ključna okoljska vprašanja se lahko nanašajo na primer na emisije določenega onesnaževala, nastajanje odpadkov ali učinkovitost rabe virov, kot sta učinkovitost rabe vode in energijska učinkovitost.

Ključno okoljsko vprašanje je okoljsko vprašanje, ki se v okviru določenega referenčnega dokumenta BAT šteje za dovolj pomembno, da upravičuje zbiranje informacij z vprašalniki za posamezne naprave, obrate in postopke ter po potrebi v obliki obsežnih informacij. Cilj zbiranja takih informacij je določiti najboljšo razpoložljivo tehniko ter, kadar je to mogoče in primerno, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ali primerljive vrednosti za obravnavanje teh vprašanj.

Namen referenčnega dokumenta BAT je obravnavati vprašanja, ki so relevantna na evropski ravni, ne more pa obravnavati vseh lokalnih vprašanj po vsej Uniji. To načelo bi moralo tehnično delovno skupino usmerjati tudi pri opredeljevanju ključnih okoljskih vprašanj. V tem okviru je lahko vprašanje, ki za namen priprave referenčnega dokumenta BAT ni opredeljeno kot ključno okoljsko vprašanje (in za katero zato niso določene ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami/ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami/primerljive vrednosti), še vedno pomembno na nacionalni ali lokalni ravni ali na ravni naprave in ga bodo morda morali obravnavati pristojni organi (18).

Ključna okoljska vprašanja bi bilo treba opredeliti v čim zgodnejši fazi postopka izmenjave informacij. Na uvodnem zasedanju bi si bilo treba prizadevati za široko soglasje tehnične delovne skupine o ključnih okoljskih vprašanjih, ki bi moralo biti podlaga za pripravo podrobnega vprašalnika za zbiranje podatkov in vsebinskih informacij, potrebnih za določitev zaključkov o BAT. Tehnična delovna skupina lahko v zbiranje podatkov vključi dodatna okoljska vprašanja in pozneje oceni njihovo relevantnost za sektor. Vključitev takih dodatnih podatkov bi morala temeljiti na tehtnih argumentih, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti, da njihova naknadna ocena ne povzroči nesorazmerne delovne obremenitve za tehnično delovno skupino.

Pri opredelitvi ključnih okoljskih vprašanj se upoštevajo merila in viri informacij, kot so:

—

relevantnost onesnaževanja, ki ga povzroča dejavnost ali postopek, ter drugih vplivov, ki jih lahko ima na zdravje ljudi ali okolje kot celoto (npr. vplivi na vire, nastajanje odpadkov),

—

pomen dejavnosti (število naprav, na katere vplivajo ključna okoljska vprašanja, geografska razširjenost, prispevek k skupnim (industrijskim) emisijam v Uniji),

—

možnost opredelitve novih ali dodatnih tehnik, s katerimi bi se onesnaževanje še dodatno zmanjšalo,

—

možnost določitve ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ali primerljivih vrednosti, s katerimi bi se v primerjavi s trenutnimi ravnmi emisij izboljšala raven varstva okolja,

—

informacije iz okoljevarstvenih dovoljenj, rezultati spremljanja emisij iz člena 24(3), točka (b), revidirane direktive o industrijskih emisijah in informacije s portala industrijskih emisij,

—

splošni povezani cilji/prednostne naloge Unije.

Zgornja merila morda ne zadostujejo za opredelitev nevarnih kemikalij ali nastajajočih onesnaževal, ki se uporabljajo ali izpuščajo v sektorju, na primer zaradi omejene razpoložljivosti podatkov o spremljanju. V takih primerih bi se pri opredelitvi ključnih okoljskih vprašanj lahko upoštevalo naslednje:

—

sistematična opredelitev kemikalij/nastajajočih onesnaževal, npr. popis glavnih kemikalij, uporabljenih v proizvodnih postopkih v sektorju, ter informacije o njihovih poteh emisij in pričakovanih izpustih (19),

—

rezultat povezane namenske dejavnosti v okviru okrepljenih prizadevanj v začetni fazi, v katero so vključeni kemijski strokovnjaki,

—

informacije, ki jih predloži organizacija ECHA,

—

informacije, ki jih predloži center INCITE.

V primerih omejene razpoložljivosti podatkov lahko tehnična delovna skupina razmisli o vključitvi specifičnih zaključkov o BAT v zvezi s spremljanjem v referenčni dokument BAT, da se zagotovi razpoložljivost podatkov za prihodnje preglede referenčnega dokumenta BAT.

Pri pregledu referenčnega dokumenta BAT se na splošno pričakuje, da bodo ključna okoljska vprašanja, predhodno opredeljena v obstoječih zaključkih o BAT, ostala relevantna. Izključitev obstoječega ključnega okoljskega vprašanja ali vključitev novega med pregledom referenčnega dokumenta BAT bi morala temeljiti na tehtni utemeljitvi.

4.6.1.3   Vmesna zasedanja tehnične delovne skupine

Po potrebi se lahko pred zaključnim zasedanjem organizirajo vmesna zasedanja tehnične delovne skupine, da se skupini omogoči sprejetje zaključkov o ključnih elementih za pripravo referenčnega dokumenta BAT, na primer o ključnih okoljskih vprašanjih, področju uporabe ali elementih predlaganih zaključkov o BAT, s čimer se razbremeni dnevni red zaključnega zasedanja. V vseh primerih mora biti pred vmesnimi zasedanji jasno navedeno, da bodo sprejeti zaključki, ter opredeljeno, na katere teme se bodo nanašali. Dokumenti za zasedanje se tehnični delovni skupini posredujejo vsaj tri tedne pred zasedanji, zaključki tehnične delovne skupine, sprejeti na zasedanjih, pa se ustrezno zabeležijo (npr. v zaključkih zasedanja). Na teh zasedanjih se lahko izrazijo tudi ločena mnenja (glej oddelek 4.6.1.4.2).

4.6.1.4   Zaključno zasedanje

4.6.1.4.1   Splošno

Na zaključnem zasedanju se rešijo odprta vprašanja, da se zaključijo tehnične razprave v tehnični delovni skupini.

Na zaključnem zasedanju bi bilo treba obravnavati zlasti spodnje vidike, za katere bi bilo treba doseči zaključke:

1.

vsebina in struktura zaključkov o BAT (glej poglavje 3);

2.

morebitne spremembe vsebine poglavij referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ (glej oddelek 2.3.7);

3.

vprašanja, ki se omenijo v oddelku referenčnega dokumenta BAT „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ (glej oddelek 2.3.9).

Glavna vprašanja, o katerih je treba razpravljati na zaključnem zasedanju, in predlogi Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah morajo biti predstavljeni v podrobnem osnovnem dokumentu.

Osnovni dokument bi bilo treba tehnični delovni skupini posredovati vsaj šest tednov pred zasedanjem. Kadar so pred zaključnim zasedanjem že potekala vmesna zasedanja in so bili ključni elementi za pripravo referenčnega dokumenta BAT že dogovorjeni, bi bilo treba osnovni dokument razposlati vsaj štiri tedne pred zasedanjem.

V osnovnem dokumentu je treba oceniti vsaj pomembne pripombe (glej oddelek 0). Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah mora tehnični delovni skupini zagotoviti tudi vsaj najnovejšo različico poglavij referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ (glej oddelek 2.3.7) in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“ (glej oddelek 2.3.8), skupaj z zbirko grafov ali orodjem za vizualizacijo podatkov za podporo razpravam med zaključnim zasedanjem.

Cilj zaključnega zasedanja je doseči široko soglasje o zaključkih med vsemi prisotnimi člani tehnične delovne skupine. Vendar soglasje ni pogoj. Kadar obstajajo ločena mnenja, bi jih bilo treba evidentirati, kot je navedeno v oddelku 4.6.1.4.2 v nadaljevanju.

4.6.1.4.2   Ločena mnenja

Najboljše razpoložljive tehnike ter ravni emisij in ravni okoljske učinkovitosti (glej oddelek 3.3), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, bi moral Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah opredeliti na podlagi informacij, ki so na voljo v času posredovanja osnutka tehnični delovni skupini za njeno zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.1.4). Take informacije lahko vključujejo kakršne koli posebne predloge o najboljših razpoložljivih tehnikah ali povezanih ravneh emisij, ravneh okoljske učinkovitosti ali primerjalnih vrednosti, ki jih je posredovala tehnična delovna skupina.

Če se člani tehnične delovne skupine ne strinjajo z osnutkom zaključkov o BAT, se od njih pričakuje, da to utemeljijo s tehtnimi argumenti s tehničnega in gospodarskega vidika, kot je ustrezno glede na primer. Te argumente je treba prvotno predložiti kot pripombe na osnutek referenčnega dokumenta BAT v določenem obdobju za posvetovanje (glej oddelek 1.2.5).

Če tehnična delovna skupina na koncu ne doseže soglasja o vprašanju, bi bilo treba ločena mnenja in njihove utemeljitve v referenčnem dokumentu BAT navesti v oddelku „Sklepne opombe in priporočila za prihodnje delo“ le, če bosta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1.

Ločeno mnenje temelji na informacijah, ki so bile tehnični delovni skupini že na voljo v času priprave zaključkov o BAT za referenčni dokument BAT ali so bile predložene v obdobju za predložitev pripomb v zvezi s takim osnutkom.

2.

Zadevni člani tehnične delovne skupine tehtno utemeljijo ločeno mnenje, kar podprejo z ustreznimi tehničnimi ali gospodarskimi podatki.

Ločeno mnenje je treba izraziti med ustrezno razpravo na zaključnem zasedanju ali na drugih zasedanjih tehnične delovne skupine, na katerih se sprejemajo zaključki (glej oddelek 4.6.1.3), nato pa ga je treba pisno potrditi skupaj z obrazložitvijo njegove utemeljitve.

Države članice, nevladne organizacije, ki spodbujajo zdravje ljudi ali varstvo okolja, ali industrijska združenja, ki podajo ali podprejo ločeno mnenje, bi morali biti v dokumentu jasno navedeni (glej oddelek 2.3.9).

4.6.2    Oblikovanje vprašalnika za zbiranje podatkov

Podatki in vsebinske informacije, specifični za obrate, naprave in postopke, se zbirajo z uporabo sektorskega vprašalnika, ki ga pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah. Namen vprašalnika je zbiranje informacij o učinkovitosti tehnik, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah vprašalnik, kolikor je mogoče, pripravi na uporabniku prijazen način, da ga upravljavci zlahka razumejo.

Vprašalnik in postopek zbiranja podatkov bi morala biti zasnovana tako, da sta uporabniku prijazna, učinkovita in primerna za sodelovalno izpolnjevanje v podjetjih, s čimer se čim bolj zmanjša upravno breme. Nadaljnje izboljšave z digitalizacijo (npr. integrirani postopki za zagotavljanje/nadzor kakovosti, vnaprej izpolnjena podatkovna polja in druge digitalne funkcionalnosti) bi morale podpirati te cilje. Vprašalnik bi moral biti dovolj prilagodljiv, da bi omogočal ciljno usmerjene dopolnilne posodobitve podatkov.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pripravi prvi vprašalnik in ga pošlje tehnični delovni skupini za prvi krog pripomb. To je mogoče storiti na uvodnem zasedanju, če so okrepljena prizadevanja v začetni fazi dovolj napredovala, sicer se to izvede pozneje.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah na podlagi pripomb tehnične delovne skupine z njeno pomočjo izpopolni vprašalnik. Glede na pripombe in povratne informacije tehnične delovne skupine se lahko pripravi en vmesni osnutek ali več takih osnutkov. Končni vprašalnik se nato uskladi, na primer na namenski delavnici tehnične delovne skupine.

Ko se tehnična delovna skupina uskladi o vsebini in obliki vprašalnika, je lahko nekaj industrijskih upravljavcev, ki jih določi tehnična delovna skupina, pozvanih, naj ga preskusijo, preden se uradno začne zbiranje podatkov. S tem se zagotovi, da je vprašalnik prilagojen posebnim značilnostim obratov, naprav ali postopkov.

4.6.3    Zbiranje in analiza podatkov in informacij

4.6.3.1   Zbiranje podatkov in informacij

Zbiranje podatkov in informacij vključuje splošne (obsežne) informacije o sektorju ter podatke in vsebinske informacije, specifične za obrate, naprave in postopke.

Običajni koraki pri zbiranju podatkov in vsebinskih informacij, specifičnih za obrate, naprave in postopke, so naslednji:

—

Člani tehnične delovne skupine (običajno države članice, po možnosti ob podpori industrije) določijo več uspešnih obratov ali naprav in vprašalnik posredujejo njihovim upravljavcem. Seznam uspešnih obratov ali naprav je namenjen zagotavljanju čim večje reprezentativnosti sektorja ter kakovosti/zanesljivosti podatkov. Ni nujno, da so uspešni obrati ali naprave enako učinkoviti za vse prvine okolja.

—

Upravljavci izpolnijo vprašalnike (po možnosti ob podpori predstavnikov držav članic ali industrije).

—

Predstavniki držav članic in pristojni organi preverijo izpolnjene vprašalnike glede popolnosti in doslednosti. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah lahko zagotovi kontrolne sezname za olajšanje tega postopka.

—

Pristojni organi držav članic vrnejo izpolnjene vprašalnike.

—

V primeru zaupnih informacij glej oddelek 5.3.

Kar zadeva obsežne informacije, obljubljene ali opredeljene v sklepih uvodnega zasedanja, jih tehnična delovna skupina objavi neposredno v informacijskem sistemu BAT.

4.6.3.2   Analiza podatkov in informacij

Zbrani podatki in informacije se prikazujejo in analizirajo z uporabo platforme za poslovno obveščanje in vizualno analitiko za odkrivanje podatkov.

Nabor ustreznih vizualizacij (npr. grafov, tabel, seznamov, zemljevidov, izračunanih vrednosti, vsebinskih informacij), imenovan list, se da tehnični delovni skupini na voljo prek orodja za vizualizacijo podatkov. Različni listi so združeni v povezani aplikaciji. Ko je aplikacija ustvarjena, se deli z vsemi člani tehnične delovne skupine ter se lahko uporablja za analizo podatkov in informacij, poleg drugih ustreznih dokumentov, objavljenih v informacijskem sistemu BAT (glej oddelek 4.7.1). V primeru zaupnih informacij se predstavnikom držav članic v tehnični delovni skupini omogoči dostop po podpisu sporazuma o nerazkrivanju podatkov (glej oddelek 5.3).

4.6.3.3   Delavnice za ocenjevanje podatkov

Med postopkom priprave/pregleda referenčnega dokumenta BAT bi bilo treba organizirati vsaj dve delavnici za ocenjevanje podatkov: eno pred objavo prvega osnutka referenčnega dokumenta BAT za pripombe in drugo pred zaključnim zasedanjem. Za obravnavo posebnih usmerjenih vprašanj se lahko organizirajo dodatne delavnice.

Glavni cilj delavnice za ocenjevanje podatkov, ki poteka pred izdajo prvega osnutka, je pregledati in preveriti zbrane podatke in vsebinske informacije. To vključuje oceno popolnosti, točnosti in doslednosti podatkov ter razumevanje okoljskega pomena obratov, vključenih v zbiranje podatkov. V razpravah na delavnici bi bilo treba upoštevati podatke skupaj z vsebinskimi informacijami, kot so uporabljene tehnike in okoljska učinkovitost. Namen teh razprav bi moral biti tudi pojasniti vprašanja, ki na uvodnem zasedanju niso bila rešena, na primer v zvezi s ključnimi okoljskimi vprašanji, in omogočiti, da se o teh nerešenih vprašanjih na naslednjih zasedanjih sprejmejo ustrezni zaključki. Kadar je ustrezno, bi morala delavnica zagotoviti tudi priložnost, da tehnična delovna skupina razpravlja o metodološkem pristopu za analizo, združevanje in razlago zbranih podatkov, vključno z vzpostavitvijo povezave med tehnikami, obratovalnimi pogoji in okoljsko učinkovitostjo, v pripravah na določanje najboljših razpoložljivih tehnik, ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Na delavnici bi bilo treba razpravljati tudi o tem, ali je treba nekatere vprašalnike posodobiti in kako jih upoštevati pri ocenjevanju podatkov.

Analiza podatkov ali razprave na delavnici lahko privedejo tudi do zahtev po dodatnih podatkih ali informacijah.

Med delavnico za ocenjevanje podatkov pred zaključnim zasedanjem lahko tehnična delovna skupina razpravlja o pomembnih vprašanjih, ki izhajajo iz pripomb na prvi osnutek. Po potrebi se lahko pred končnim zasedanjem organizirajo druge delavnice za ocenjevanje podatkov, na primer kadar referenčni dokument BAT zajema veliko različnih postopkov ali kadar je treba pojasniti pomembne spremembe prvega osnutka, ki izhajajo iz analize podatkov.

Opozoriti je treba, da se na teh delavnicah o podatkih ne sprejemajo zaključki o ravneh emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ravneh okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ali o razponih primerljivih vrednosti.

4.6.3.4   Opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in izpeljava ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami ter ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

Opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in izpeljava povezanih ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, sledita sodelovalnemu in ponavljajočemu se pristopu, ki se uporablja pri pripravi in pregledu vseh referenčnih dokumentov BAT. Postopek vključuje naslednje korake:

1.

opredelitev ključnih okoljskih vprašanj za sektor;

2.

preučitev tehnik, ki so najpomembnejše za obravnavo navedenih vprašanj;

3.

opredelitev povezanih ravni emisij na podlagi razpoložljivih podatkov in informacij v Uniji in po svetu z uporabo celostnega pristopa;

4.

preučitev pogojev, pod katerimi so bile navedene ravni emisij dosežene, npr. stroškov, učinkov na različne prvine okolja, okoljskih koristi;

5.

izbira najboljših razpoložljivih tehnik in z njimi povezanih ravni emisij.

Tehnična delovna skupina sodeluje pri prav vsakem od teh korakov. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v različnih fazah postopka predloži tehnični delovni skupini osnutke najboljše razpoložljive tehnike in ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (npr. v prvem osnutku referenčnega dokumenta BAT in v posodobljenih predlogih, ki temeljijo na pripombah tehnične delovne skupine na revidirani osnutek zaključkov o BAT pred zaključnim zasedanjem). O predlogih nato na zaključnem zasedanju razpravlja celotna tehnična delovna skupina in o njih sprejme zaključke.

Tehnična delovna skupina na podlagi zbranih podatkov in informacij, po potrebi z uporabo strokovne presoje, oblikuje zanesljive ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Izpeljava ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ne more temeljiti samo na statistični oceni sporočenih vrednosti emisij. Ključni elementi, ki se uporabljajo za izpeljavo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, vključujejo naslednje:

—

razpoložljivost zanesljivih podatkov, ob upoštevanju na primer metode spremljanja, časa vzorčenja in mesta spremljanja,

—

opredelitev izvora/virov in dejavnikov, ki vplivajo na ravni emisij zadevnega onesnaževala,

—

obstoj tehnik, primernih za preprečevanje/zmanjševanje emisij zadevnega onesnaževala,

—

ali so tehnike ustrezno zasnovane, vzdrževane in upravljane,

—

pogoji, pod katerimi se tehnike uporabljajo, pri čemer se upoštevajo tudi gospodarski vidiki,

—

uporaba standardov EN ali ISO za spremljanje in s tem povezana negotovost,

—

pogostost spremljanja sporočenih podatkov,

—

obdobja za izračun povprečja sporočenih podatkov,

—

prisotnost povečanih vrednosti v sporočenih podatkih in nihanj v podatkih pri običajnih pogojih obratovanja (npr. pri serijskih postopkih),

—

morebitni povezani učinki na različne prvine okolja.

Sporočenih podatkov o emisijah ali podatkov o okoljski učinkovitosti ne bi smeli upoštevati, kadar:

—

niso povezani s tehniko ali kombinacijo tehnik,

—

niso skladni z mejnimi vrednostmi emisij ali mejnimi vrednostmi učinkovitosti, določenimi v dovoljenju.

Kadar obstajajo omejitve glede ustreznosti tehnike, bi jih bilo treba opisati čim podrobneje.

Strokovna presoja je posebej pomembna, kadar so razpoložljivi podatki omejeni, na primer v zvezi s tehnikami, ki omogočajo korenito industrijsko preobrazbo, nevarnimi kemikalijami ali novimi onesnaževali.

Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, se določijo za posamezne procese, ki imajo podobne značilnosti, kot so nosilci energije, surovine (zlasti kritične surovine), proizvodne enote in končni izdelki, ter visoko stopnjo homogenosti po vsej Uniji, v primerih, kadar so podatki, ki so dani na voljo pri izmenjavi informacij, ki podpira določitev najboljših razpoložljivih tehnik, dovolj zanesljivi. Zaključki o BAT lahko vključujejo tudi okvirne primerjalne vrednosti, ki jih morajo upravljavci vključiti v svoje sisteme okoljskega upravljanja, kadar je okoljska učinkovitost močno odvisna od posebnih okoliščin postopkov.

4.6.4    Osnutki referenčnega dokumenta BAT in pripombe tehnične delovne skupine

Vsak osnutek pregledanega referenčnega dokumenta BAT bi moral biti v obliki prečiščene različice, v kateri so izpostavljene nove informacije in spremembe v primerjavi s:

1.

predhodno objavljeno različico referenčnega dokumenta BAT;

2.

informacijami v predhodnih osnutkih, ki so bili izdelani v postopku pregleda.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah osnutke posreduje tehnični delovni skupini, da bi člani medsebojno pregledali dokument in zbrali manjkajoče informacije. Pripombe je treba Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah predložiti v določenem roku (glej oddelek 1.2.5) in določenih oblikah.

Po predložitvi vsakega osnutka referenčnega dokumenta BAT bi morali imeti člani tehnične delovne skupine vsaj osem tednov časa (obdobje za predložitev pripomb), da navedejo pripombe in predloge v zvezi z dokumentom (glej oddelek 1.2.5).

Glavni cilj posvetovanj je pozvati člane tehnične delovne skupine, da medsebojno pregledajo in preverijo informacije v dokumentu ter zapolnijo vrzeli podatkov, tako da predložijo dodatne podatke. V izjemnih in upravičenih primerih, ko je treba zbrati podrobnejše informacije v podkrepitev predloženih pripomb, bi bilo treba to jasno navesti poleg pripombe, take informacije pa bi bilo treba predložiti najpozneje en mesec po roku za predložitev pripomb.

Da bi bil pregled referenčnega dokumenta BAT bolj usmerjen in hitrejši, bi morale biti pripombe k osnutkom razdeljene v dve skupini:

1.

v prvo skupino bi morale spadati pripombe, ki jih člani tehnične delovne skupine štejejo za „pomembne“ (tj. pripombe, ki vplivajo na zaključke o BAT, na področje uporabe ali strukturo referenčnega dokumenta BAT);

2.

v drugo skupino bi morale spadati „manj pomembne“ pripombe (npr. pravopisne napake, pripombe, ki ne vplivajo na zaključke o BAT).

Člani tehnične delovne skupine bi morali vsako pripombo uvrstiti v eno od teh dveh skupin, preden jih posredujejo Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah bi moral podatke nato zbrati in posredovati na podlagi te razvrstitve, da okvirno nakaže, kolikšen je obseg dela, in že na začetku omogoči opredelitev pomembnih vprašanj.

Pripombe, ki se štejejo za „pomembne“, bi moral Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah obravnavati prednostno.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah tehnični delovni skupini natančno pojasni, kako so bile njihove pomembne pripombe upoštevane v osnovnem dokumentu za zaključno zasedanje (glej oddelek 4.6.1). Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pred predložitvijo referenčnega dokumenta BAT forumu predloži tehnični delovni skupini povratne informacije o načinu upoštevanja vseh njihovih pripomb (glej oddelek 1.3).

4.7   Orodja za izmenjavo informacij

4.7.1    Informacijski sistem BAT (BATIS)

Informacijski sistem BAT je spletna aplikacija, oblikovana za poenostavitev izmenjave informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah in notranjega postopka, ki se izvaja v okviru Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah za pripravo ali pregled referenčnih dokumentov BAT. Poleg osebja Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah imajo dostop do informacijskega sistema BAT le imenovani člani foruma in tehnične delovne skupine. V informacijskem sistemu BAT so na voljo kontaktni podatki o članih tehnične delovne skupine, da se omogoči lažja izmenjava informacij znotraj vsake tehnične delovne skupine.

Sistem je zasnovan predvsem zato, da Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah pomaga organizirati in upravljati informacije, povezane z referenčnim dokumentom BAT, da se zagotovi preglednost in pripravijo visokokakovostni referenčni dokumenti BAT.

Informacijski sistem BAT omogoča ohranitev preglednosti pri pripravi in pregledu referenčnih dokumentov BAT. Zato so v informacijskem sistemu BAT na voljo vse informacije, zbrane v okviru priprave ali pregleda referenčnega dokumenta BAT, razen zaupnih ali občutljivih informacij (glej oddelek 5.3).

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah je odgovoren za splošno upravljanje informacij v informacijskem sistemu BAT. Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ureja informacije/dokumente v informacijskem sistemu BAT (na primer s premikanjem dokumentov, ki jih v sistem neposredno naložijo člani tehnične delovne skupine) tako, da jih lahko zlasti člani tehnične delovne skupine in foruma zlahka najdejo.

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v informacijskem sistemu BAT zlasti daje na voljo informacije, povezane z zasedanji tehnične delovne skupine in podskupin, kadar te informacije niso neposredno objavljene v njem (npr. osnovne dokumente, zapisnike z zasedanj, predstavitve z zasedanj), ter pripombe članov tehnične delovne skupine k osnutkom referenčnih dokumentov BAT in povratne informacije Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v zvezi s temi pripombami (glej oddelek 0).

Člani tehnične delovne skupine morajo svoje prispevke v informacijski sistem BAT naložiti sami. V informacijskem sistemu BAT je na voljo spletni uporabniški priročnik.

Informacijski sistem BAT vključuje funkcionalnost, ki članom tehnične delovne skupine omogoča samodejno (tj. dnevno) obveščanje o tem, ali so bile naložene nove informacije.

4.8   Varnost osebnih podatkov

Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah osebne podatke članov tehnične delovne skupine in foruma, ki vključujejo ime in kontaktne podatke vsakega člana, zbere po tem, ko so imenovani za člane tehnične delovne skupine ali foruma, pri čemer jih uporablja izključno za upravljanje sodelovanja članov tehnične delovne skupine in foruma pri pripravi/pregledu referenčnega dokumenta BAT in za to, da članom tehnične delovne skupine in foruma omogoči dostop do upravljavskih orodij za urejanje in pregledovanje referenčnih dokumentov BAT in drugih dokumentov.

Komisija se zavzema za varovanje zasebnosti uporabnikov. Politika zasebnosti o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov temelji na Uredbi (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Več informacij lahko člani tehnične delovne skupine in foruma najdejo v izjavi o varstvu podatkov, ki je objavljena na spletni strani Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah.

Člani tehnične delovne skupine in foruma lahko kadar koli dostopajo do podatkov in jih spreminjajo, pri čemer se obrnejo na Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah.

5   POGLAVJE 5: ZBIRANJE IN PREDLOŽITEV PODATKOV IN INFORMACIJ

5.1   Uvod

V tem poglavju so navedena navodila glede zbiranja podatkov in obsežnih informacij za izmenjavo informacij iz člena 13(3), točka (c), revidirane direktive o industrijskih emisijah.

5.2   Splošna načela za zbiranje in predložitev podatkov in informacij za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT

Na podlagi podatkov in informacij, ki jih je treba zbrati in predložiti Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah v zvezi z okoljsko učinkovitostjo naprav, obratov, postopkov in uporabljenih tehnik ter njihovo tehnično in gospodarsko upravičenostjo, bi se morale omogočiti priprava, pregled in po potrebi posodobitev referenčnih dokumentov BAT in zaključkov o BAT v teh dokumentih, kot je opisano v poglavju 3.

Splošna načela, ki bi jih člani tehnične delovne skupine morali upoštevati pri zbiranju in predložitvi podatkov, so navedena v nadaljevanju:

1.

Podatkovni nizi na ravni posameznih naprav, obratov in postopkov, ki prikazujejo doseženo okoljsko učinkovitost in tehnike, ki so bile uporabljene za dosego te učinkovitosti, so bistveni za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik.

2.

Zato je ključno, da člani tehnične delovne skupine zagotovijo popolne podatkovne nize vsaj na ravni obratov, naprav ali postopkov, kot je podrobno navedeno v oddelku 5.4. Združeni podatki več naprav/obratov običajno ne zadostujejo za utemeljitev zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah, nastajajočih tehnikah, ravneh emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, in ravneh okoljske učinkovitosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (glej oddelke 3.3.2, 3.3.3 in 3.5.1).

3.

Navesti in dokumentirati je treba medfazne tehnike in tehnike za zmanjšanje končnih emisij, ki se v obratu, napravi ali postopku uporabljajo za čim večje zmanjšanje vpliva na okolje in zdravje ljudi. Kadar je to ustrezno, bi bilo treba predložiti popoln opis tehnik (vključno s podatkovnimi nizi) v skladu s strukturo, opisano v oddelku 2.3.7.2.

4.

Predloženim podatkom morajo biti priložene jasne navedbe, ali se ti podatki nanašajo na običajne obratovalne pogoje ali na obratovalne pogoje, ki niso običajni (kot so zagon in zaustavitev delovanja, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja), glej oddelek 4.6.1.2.

5.2.1    Vrsta podatkov/informacij

Glavne podatke/informacije bi bilo treba zbrati vsaj na ravni obrata, naprave ali postopka ali celo na še podrobnejši ravni (npr. proizvodna linija, enota, postopek, peč), pri čemer bi bilo treba jasno navesti uporabljene tehnike in druge vsebinske podatke ali podatke, povezane s postopkom (npr. poraba energije, vode, surovin).

Za nastajajoče tehnike se lahko podatki zbirajo iz demonstracijskega prototipa v ustreznem okolju, tj. s preskušanjem prototipa v inženirskem merilu ali sistemskega prototipa v pogojih, ki natančno posnemajo njegovo predvideno končno obratovalno okolje (vsaj raven tehnološke pripravljenosti 6–7). Upoštevati bi bilo treba informacije centra INCITE (glej oddelek 4.4) o okoljski učinkovitosti nastajajočih tehnik.

Informacije v zvezi s splošnim pregledom sektorja, ki lahko vključujejo zmogljivost industrije, raven proizvodnje, podatke o trgu, cene in druge morebitne občutljive informacije, se zagotovijo v zbirni obliki, vendar bi bilo to uporabno predvsem za oblikovanje ali posodobitev poglavij referenčnega dokumenta BAT „Splošne informacije“ in „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelka 2.3.4 in 2.3.6).

V predloženih informacijah o tehnikah morajo biti čim bolj obsežno obravnavani vsi vidiki, navedeni v oddelku 5.4, da se omogoči priprava poglavja referenčnega dokumenta BAT „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik“ (glej oddelek 2.3.7). Učinkovitosti tehnik bi bilo treba umestiti v kontekst in podpreti zlasti z ustreznimi operativnimi in ekonomskimi podatki (glej oddelek 5.4).

Zagotoviti bi bilo treba podatke obratov, ki veljajo za najučinkovitejše (glede na varstvo okolja in zdravja ljudi kot celoto). Za lažje razumevanje, kako se je dosegla zabeležena visoka raven okoljske učinkovitosti in varstva zdravja ljudi, bi morale biti informacije iz oddelka 5.4 za te obrate ustrezno podrobne. To ne pomeni, da bi bilo treba zbrati in predložiti le informacije o najučinkovitejših obratih, napravah ali postopkih. Za posodobitev poglavja 3 referenčnega dokumenta BAT „Sedanje vrednosti emisij in porabe“ (glej oddelek 2.3.6) je treba predložiti informacije o različnih zabeleženih sedanjih vrednostih emisij in porabe za celoten postopek in njegove podpostopke. Pri teh informacijah bi bilo treba med drugim upoštevati razlike v uporabljenih postopkih ter velikost in starost naprav.

5.2.2    Oblika zapisa podatkov

Informacije na ravni obrata, naprave ali postopka bi bilo običajno treba predložiti Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah z uporabo skupne predloge, tudi prek namenskih spletnih orodij, katerih vsebina se obravnava in uskladi s tehnično delovno skupino. To ne izključuje predložitve dodatnih podpornih dokumentov na drug način, če se to šteje za koristno (npr. diagrami poteka postopka). Da bi bil obseg dela v zvezi z zbiranjem podatkov čim manjši, mora tehnična delovna skupina upoštevati zahteve glede rednega poročanja (npr. v okviru portala industrijskih emisij) in razpoložljivost podatkov. Predloge so uporabne zlasti za zbiranje obsežnih informacij, da se omogoči primerjava podatkov ter ugotovijo vrzeli in nepravilnosti. To ne izključuje uporabe dopolnilnih podatkov (npr. študij primerov, tehničnih podatkov in podatkov o stroških v zvezi s posameznimi tehnikami), če so koristni za določanje zaključkov o BAT.

Pomembni podatki/informacije, ki bi jih morala vsebovati predloga za zbiranje popolnih podatkovnih nizov na ravni obratov, naprav in postopkov (ali nižji ravni), so navedeni v oddelku 5.4 (podrobneje opredeljujejo potrebne podatke o okoljski učinkovitosti in operativne podatke).

5.2.3    Kakovost podatkov

Zbrane informacije morajo biti dovolj podrobne, da jih je mogoče oceniti in primerjati z drugimi podatki ter uporabiti za oblikovanje zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah in nastajajočih tehnikah (glej poglavje 3).

Predloženi podatki (zlasti podatki o emisijah in porabi) morajo biti iz zadnjih let.

Vse podatke je treba predložiti v enotah SI ali enotah, ki se običajno uporabljajo v sektorju in za katere je zaželeno, da se tehnična delovna skupina v zvezi z njimi dogovori že na uvodnem zasedanju.

Vse podatke bi bilo treba pred predložitvijo Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah natančno pregledati, da se zagotovita točnost in popolnost podatkov ter ugotovijo in popravijo napake in neskladja.

Če se šteje, da vprašalnik ni dovolj kakovosten za oceno podatkov (na primer zaradi nepopolnih podatkov ali manjkajočih informacij v primerjavi z drugimi vprašalniki), bodo člani tehnične delovne skupine, odgovorni za vprašalnik, pozvani, naj ga dopolnijo ali posodobijo.

Predloženi podatki, ki so zelo nepopolni ali vsebujejo preveč napak, se ne bi smeli upoštevati.

5.3   Vprašanja glede zaupnosti

Lahko se zgodi, da Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah za svoje ocene potrebuje oziroma so mu koristne zaupne poslovne informacije in občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom (npr. stroški, obseg proizvodnje). V skladu s členom 13(2) revidirane direktive o industrijskih emisijah mora biti izmenjava informacij, ki se štejejo za zaupne poslovne informacije ali poslovno občutljive informacije, strogo omejena na to, kar je tehnično potrebno za pripravo, pregled in po potrebi posodobitev referenčnih dokumentov BAT, take zaupne poslovne informacije ali občutljive gospodarske informacije pa se ne smejo uporabljati za druge namene. Zaupne poslovne informacije in občutljive informacije ne vključujejo podatkov o emisijah, saj so ti javno dostopni.

Če katera koli informacija, ki se predloži Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, velja za zaupen poslovni podatek ali občutljivo informacijo v skladu s konkurenčnim pravom in zato ne sme biti vključena v referenčni dokument BAT, je treba to jasno navesti ob predložitvi informacij, vključno z razlogom/utemeljitvijo za zaupnost/občutljivost. Brez poseganja v konkurenčno pravo Unije se informacije, ki se štejejo za zaupne poslovne informacije ali poslovno občutljive informacije, posredujejo le Komisiji in, po podpisu sporazuma o zaupnosti in nerazkrivanju podatkov, uradnikom in drugim javnim uslužbencem, ki so predstavniki držav članic ali agencij Unije. Kadar se informacije posredujejo drugim članom tehnične delovne skupine, jih je treba anonimizirati tako, da se ne nanašajo na določenega upravljavca ali obrat. Informacije, ki niso anonimizirane, se lahko delijo le, kadar bi anonimizacija informacij onemogočila učinkovito izmenjavo informacij o najboljših razpoložljivih tehnikah z nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja, in zadevnimi panogami, kakor je ustrezno, ter pod pogojem, da so predstavniki navedenih organizacij in združenj podpisali sporazum o zaupnosti in nerazkrivanju informacij.

Zaupne poslovne informacije in občutljive informacije v skladu s konkurenčnim pravom se ne smejo navesti v referenčnem dokumentu BAT, razen če informacije predstavljajo pomembno podlago za zaključke o BAT. V takih primerih mora ponudnik informacij predhodno preveriti skladnost s konkurenčnim pravom in Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah izrecno pooblastiti, da informacije navede v referenčnem dokumentu BAT.

Zaupne/občutljive podatke je mogoče v referenčnih dokumentih BAT obravnavati na več načinov, kot je združevanje ali anonimizacija informacij. To lahko po potrebi opravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, pri čemer mu pomagajo osebe, ki so informacije zagotovile.

V obdobju oblikovanja predloge vprašalnika (glej oddelka 4.6.1.2 in 5.4) je treba podrobno obravnavati, katere informacije so potrebne, stopnjo zaupnosti (če obstaja) zahtevanih podatkov in praktične vidike obravnavanja morebitnih zaupnih poslovnih podatkov, občutljivih informacij v skladu s konkurenčnim pravom, navzkrižij interesov in drugih zadevnih vprašanj na podlagi postopka, o katerem se razpravlja na uvodnem zasedanju.

5.4   Podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki, potrebni za poglavji „Tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik“ in „Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)“

5.4.1    Splošne informacije o podatkih o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkih

V tem oddelku so obravnavani podatki o okoljski učinkovitosti in operativni podatki. Vendar se za pripravo, pregled in po potrebi posodobitev zaključkov o BAT vse tehnike, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik, v referenčnem dokumentu BAT navedejo v skladu s standardno strukturo iz oddelka 2.3.7, kjer so navedeni drugi podatki, potrebni za pripravo zaključkov o BAT (zlasti o gospodarskih učinkih, učinkih na različne prvine okolja in tehničnih vidikih v zvezi z ustreznostjo).

Tehnična delovna skupina bi morala že na uvodnem zasedanju določiti obliko in vsebino vprašalnika za sektor, ki ga obravnava (glej oddelke 4.6.1.2 in 5.5).

Glavne vrste podatkov o okoljski učinkovitosti in operativnih podatkov, ki jih mora vsebovati predlog za zbiranje podatkov, značilnih za obrat, napravo in postopek, so opredeljene v oddelku spodaj.

5.4.2    Učinkovita raba virov

5.4.2.1   Splošne informacije o učinkoviti rabi virov

Predložene informacije bi morale vključevati podatke o uporabi surovin, pomožnih materialov/kemikalij, vode in energije pri zadevnih postopkih. Podatki o učinkoviti rabi virov vključujejo informacije o upoštevani ravni podrobnosti in mejah sistema.

5.4.2.2   Poraba surovin in pomožnih materialov

Kolikor je to pomembno za zadevne dejavnosti, bi morale informacije na ravni naprave, obrata ali postopka vključevati naslednje:

1.

vrsto in količino uporabljenih surovin in pomožnih materialov (vključno s sekundarnim materialom, kemikalijami in recikliranimi odpadki);

2.

navedbo tehnik, uporabljenih za čim učinkovitejšo rabo virov in preprečevanje/zmanjšanje uporabe nevarnih snovi ali snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Informacije o tehnikah lahko vključujejo uporabljeno tehniko ter tudi način zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov.

5.4.2.3   Raba vode

V predloženih informacijah bi bilo treba razlikovati med vrstami uporabljene vode, kot sta hladilna voda in tehnološka voda, ter navesti, ali se voda ponovno uporabi in če se, v kakšnih količinah. Kadar je pomembno za zadevne dejavnosti, morajo podatki/informacije vključevati spodaj navedeno:

1.

Informacije o izvoru uporabljene vode in o vodnem telesu prejemniku (npr. ime, vrsta – deževnica, površinska voda, tj. jezero, reka, potok, morje ali podzemna voda; kadar je pomembno, tudi temperatura, pretok, kakovost).

2.

Informacije o mejah sistema (tj. delih/postopkih naprave, v katerih se uporablja voda, za katero se sporočajo podatki), po možnosti skupaj z diagramom poteka.

3.

Ali se čiščenje dovajanih voda izvaja na kraju samem in navedba vrste izvedenega čiščenja (npr. razsoljevanje, filtriranje).

4.

Navedba uporabljenih tehnik (vključno z uporabljeno tehniko kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov) za zmanjšanje porabe vode. Če so zaradi prizadevanj za zmanjšanje porabe vode odplake bolj koncentrirane, bi bilo to treba navesti, vključno z ukrepi, ki so bili sprejeti za čim večje zmanjšanje vpliva bolj koncentriranih odplak na okolje.

5.4.2.4   Raba energije

Kadar je pomembno za zadevne dejavnosti, bi morale zbrane informacije vključevati naslednje:

1.

Vložki:

i.

vrsta in količina uporabljenega goriva/energije (npr. kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, para, elektrika (vključno z virom električne energije), odpadki, bioplin, biogorivo ali biomasa, uporabljena kot gorivo), vključno s hladilnimi in tehničnimi plini (npr. N2, O2). Če se uporabi para, bi bilo treba navesti temperaturo in tlak pare.

ii.

Poraba goriva/energije (na vrsto) z razlikovanjem med toplotno in električno energijo.

2.

Rezultati:

i.

Ali se proizvaja energija (npr. proizvodnja elektrike) in če se, v kakšnem obsegu. Če se proizvaja para, bi bilo treba navesti temperaturo in tlak pare.

ii.

Ali se energija proda in ali se toplotna energija uporabi na lokaciji ali zunaj nje (npr. daljinsko ogrevanje).

3.

Drugo:

i.

Ali se energija izkoristi in če se, v katerem delu naprave, v kakšni obliki in v kakšni količini.

ii.

Ali prihaja do eksotermičnih reakcij in če prihaja, v katerem delu obrata in v kakšnem obsegu.

iii.

Ali prihaja do toplotnih izgub in če prihaja, v katerem delu obrata in v kakšnem obsegu.

4.

Pri predstavitvi vrednosti porabe energije/energijske učinkovitosti bi bilo treba navesti meje sistema (dele/postopke naprave ali obrata, ki uporabljajo energijo, za katero se sporočajo podatki), metodologijo spremljanja in referenčne pogoje.

5.

Uporabljene tehnike za zmanjšanje porabe energije in povečanje energijske učinkovitosti. Informacije o tehnikah lahko vključujejo uporabljeno tehniko ter tudi način zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov.

Podatki o energiji bi morali biti izraženi v kWh ali MJ na maso proizvoda (ali na maso surovin), pri čemer se navede, ali so bile za določitev teh podatkov uporabljene neto ali bruto kalorične vrednosti.

5.4.3    Emisije v vodo

V predloženih informacijah bi bilo treba razlikovati med različnimi vrstami odpadne vode, kot sta hladilna voda in tehnološka voda, ter navesti, ali se voda ponovno uporabi in če se, v kakšnih količinah. Podatki/informacije bi morali vključevati spodaj navedeno, kadar je pomembno za zadevne dejavnosti:

1.

Količina in stopnja pretoka izpuščenih tehnoloških odpadnih voda ter navedba, ali so vključeni izredni izpusti.

2.

Informacije o virih (npr. postopkih enote) izpuščene tehnološke vode ali drugih tokov odpadne vode za vsako referenčno mesto/mesto vzorčenja. Za lažjo oceno morebitnih primerov mešanja onesnaženih tokov odpadne vode z manj onesnaženimi ali neonesnaženimi tokovi odpadne vode bi bil koristen diagram poteka tokov odpadne vode. Prav tako je za vsako onesnaževalo priporočljivo zbrati informacije o masnih pretokih ali posebnih obremenitvah povezanih emisij, da se lahko upošteva morebiten učinek redčenja.

3.

Količina, stopnja pretoka in temperatura izpuščene netehnološke (npr. hladilne) vode.

4.

Ali se deževnica zbira in čisti v obratu ter v kako.

5.

Ali se odpadne vode iz drugih naprav ali obratov (vključno s komunalnimi odpadnimi vodami) čistijo v obratu in kako.

6.

Ravni emisij (kot koncentracije ali obremenitve – vključno s posebnimi obremenitvami – kadar je pomembno (21), glej oddelek 3.3.2) izpuščenih onesnaževal za vsak obravnavan tok odpadne vode in ali se voda izpušča neposredno ali posredno v prejemno vodno telo. V informacijah bi bilo treba opredeliti tudi, ali so vključeni obratovalni pogoji, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja). To informacijo je treba predložiti skupaj z ustreznimi referenčnimi informacijami, navedenimi v oddelku 5.4.8.

7.

Navedba, ali se odplake čistijo v čistilni napravi odpadne vode, ki je na kraju samem ali zunaj njega (npr. komunalno ali centralno za celotno industrijsko lokacijo).

8.

Navedba uporabljenih tehnik (vključno z uporabljeno tehniko kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov) za preprečevanje in, kadar to ni izvedljivo, za zmanjšanje emisij v vodo. Pri tehnikah za zmanjševanje emisij bi bilo treba navesti ciljna onesnaževala.

9.

Informacije o učinkovitosti zmanjševanja emisij onesnaževala ali količini onesnaževal pred uporabo tehnike in po njej za določitev učinkovitosti zmanjševanja emisij.

10.

Vključiti bi bilo treba informacije o pogojih ali okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnike (vključno s tehniko za zmanjševanje emisij) pri polni zmogljivosti, zaradi česar je potrebno popolno ali delno neupoštevanje te tehnike, ter o izvedenih ukrepih za obnovitev njene polne operativne učinkovitosti.

5.4.4    Emisije v zrak

Predloženi podatki/informacije bi morali vključevati spodaj navedeno, kadar je pomembno za zadevni sektor:

1.

Ravni emisij (kot koncentracije ali obremenitve, tudi posebne obremenitve, kadar je pomembno22, glej oddelek 3.3.2) onesnaževal, pri čemer je treba razlikovati med usmerjenimi (npr. odvodnik) in neusmerjenimi (npr. difuznimi/ubežnimi) emisijami, in navedba, ali so vključene emisije pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja). Za podatke o posebni obremenitvi mora biti proizvod, za katerega ta velja, jasno opredeljen. To informacijo je treba predložiti skupaj z ustreznimi referenčnimi informacijami, navedenimi v oddelku 5.4.8.

2.

Navedba, ali se odpadni plini prečistijo v centralni čistilni napravi odpadnih plinov na kraju samem ali zunaj njega.

3.

Navedba virov (npr. postopki enote) difuznih/ubežnih in odvedenih emisij.

4.

Pretok dimnih plinov, po potrebi preračunan na standardne pogoje (suh plin pri temperaturi 273,15 °K in tlaku 1 013 hPa).

5.

Referenčni pogoji (npr. podatki o koncentracijah bi se morali nanašati na suhe odpadne pline pri temperaturi 273,15 °K in tlaku 1 013 hPa – v nasprotnem primeru bi bilo treba to navesti – in navesti bi bilo treba referenčno vsebnost kisika, če je ustrezno). Zlasti pri procesih zgorevanja bi morali referenčni pogoji vključevati dejansko vsebnost O2 v nerazredčenem odpadnem plinu, temperature na mestih vzorčenja (temperatura plamena, temperatura komore, temperatura odpadnega plina) in vrsto segrevanja (neposredno, posredno).

6.

Navedba uporabljenih tehnik (vključno z uporabljeno tehniko kot tudi načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obratov), da se preprečijo in, kadar to ni izvedljivo, zmanjšajo emisije v zrak. Pri tehnikah za zmanjševanje emisij se navedejo ciljna onesnaževala.

7.

Količina onesnaževal pred uporabo tehnik in po njej za določitev učinkovitosti zmanjševanja emisij.

8.

Vključiti bi bilo treba informacije o pogojih ali okoliščinah, ki ovirajo uporabo tehnike (vključno s tehniko za zmanjševanje emisij) pri polni zmogljivosti, zaradi česar je potrebno popolno ali delno neupoštevanje te tehnike, ter o izvedenih ukrepih za obnovitev njene polne zmogljivosti operativne učinkovitosti.

5.4.5    Emisije v tla in podzemno vodo

Predložene informacije bi morale vključevati spodaj navedeno, kadar je pomembno za zadevni sektor:

1.

Morebitni viri (postopki, materiali, snovi), ki lahko povzročijo onesnaženje tal ali podzemne vode.

2.

Informacije o uporabljenih tehnikah za preprečevanje emisij v tla in podzemno vodo ali, kadar to ni izvedljivo, za njihovo zmanjševanje.

5.4.6    Ostanki

Predložene informacije bi morale vključevati spodaj navedeno na ravni obrata, naprave ali postopka, kadar je pomembno za zadevni sektor:

1.

Vrste in količine ostankov (npr. blata), ki se ustvarijo/nastanejo zaradi dejavnosti, vključno z ustreznimi oznakami odpadkov EU, kadar so na voljo in relevantne.

2.

Fizikalne/kemijske lastnosti ostankov, ki se ustvarijo/nastanejo zaradi dejavnosti (npr. vsebnost kovin, povprečna vsebnost suhe snovi).

3.

Specifična masa odstranjenih organskih in anorganskih odpadkov ter specifična masa recikliranih odpadkov ali masa ostankov, ki se ponovno uporabijo ali predelajo, ne glede na to, ali to poteka v obratu, napravi ali postopku ali zunaj njih.

4.

Navedba uporabljenih tehnik (vključno z uporabljeno tehniko ter načinom, na katerega so obrati zasnovani, zgrajeni, vzdrževani, upravljani in razgrajeni), da se prepreči ustvarjanje ostankov ali, kadar to ni izvedljivo, da se ustvarjeni ostanki ponovno uporabijo in predelajo oziroma odpadki reciklirajo na ravni obrata, naprave ali postopka.

5.4.7    Druge informacije

Predloženim podatkom o okoljski učinkovitosti in obratovanju bi morale biti priložene vse pomembne splošne informacije, kot so, kadar je to ustrezno:

1.

leto izgradnje obrata ali naprave in njegove predaje v uporabo ter navedba vrste in datumov pomembnih posodobitev;

2.

vrsta uporabljenih proizvodnih postopkov, katalizatorjev in opreme za postopke (npr. mlina, izmenjevalnika toplote in peči);

3.

glavni obratovalni pogoji za postopek (npr. neprekinjen ali serijski postopek, ponavljajoči se dogodki, kot je čiščenje saj v peči, obnovitev katalizatorja, proizvodna obremenitev in temperatura postopka);

4.

različne vrste izdelanih proizvodov in vpliv njihove kakovosti/sestave na porabo/emisije;

5.

ukrepi, sprejeti za preprečevanje onesnaževanja, ali, kadar to ni izvedljivo, njegovega zmanjšanja pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni (kot so zagon in zaustavitev delovanja, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje delovanja);

6.

ukrepi, sprejeti za zmanjšanje verjetnosti (pogostosti) izrednih dogodkov/nezgod ali njihovih vplivov na okolje.

5.4.8    Referenčne informacije, ki morajo biti priložene podatkom o emisijah

5.4.8.1   Splošno

V zvezi s podatki o emisijah morajo predložene informacije poleg vrednosti in enote opazovanega parametra po potrebi vključevati:

1.

vir emisije (npr. reaktor, peč);

2.

navedbo vrste vzorca emisije (npr. najnižje/najvišje vrednosti, percentile ali grafični prikaz, glej oddelek 5.4.8.3).

5.4.8.2   Spremljanje

V zvezi s podatki o spremljanju emisij bi morale predložene informacije po potrebi vključevati spodaj navedeno:

1.

Pogostost meritev/vzorčenja/spremljanja.

2.

Obdobje za izračun povprečja, ki se uporablja za sporočanje podatkov (glej podrobne informacije spodaj).

3.

Vrsta uporabljene metode spremljanja (npr. neposredna meritev, posredna meritev, masno/toplotno ravnotežje in faktorji emisije) ter navedba uporabljenih standardov EN/ISO (ali drugih) za spremljanje, vključno z metodo vzorčenja in predhodno obdelavo vzorca ter informacijami o tem, ali in kako so bile upoštevane merilne negotovosti. Če sta na voljo, bi bilo treba za opazovani parameter navesti mejo zaznavnosti (LOD) in mejo vrednotenja (LOQ). Če se za spremljanje ni uporabil standard EN/ISO, bi bilo treba predložiti opis standarda.

4.

Navedba netočnosti meritev/vzorčenja/spremljanja.

5.

Podrobnosti o viru podatkov, npr. o osebi, ki je zbirala, analizirala in predložila podatke.

6.

Ali so bile meritve izvedene pri običajnih pogojih obratovanja ali pri pogojih obratovanja, ki niso običajni (kot so zagon in ustavitev, puščanje, okvare, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja).

Kar zadeva izražanje rezultatov spremljanja ter način obravnavanja netočnosti, neposrednih meritev in zahtev spremljanja, je treba upoštevati referenčno poročilo o spremljanju emisij v zrak in vodo iz naprav, ki spadajo na področje uporabe direktive o industrijskih emisijah.

5.4.8.3   Povprečja, obsegi in porazdelitve vrednosti emisij

Pri navajanju informacij o spremljanju emisij bi morala biti jasno označena obdobje zbiranja vrednosti in obdobje za izračun povprečja. Informacije, ki so bile zbrane pod obratovalnimi pogoji, ki niso običajni, bi bilo treba sporočiti ločeno.

Izmenjava informacij bi morala zajemati učinkovitost obratov, naprav ali postopkov in tehnik v smislu emisij, izraženih kot kratkoročna in dolgoročna povprečja, kadar je to ustrezno (glej oddelek 1.1.1). Na uvodnem zasedanju bi bilo treba razpravljati o razpoložljivosti obeh vrst informacij, ustreznosti in izvedljivosti njihovega zbiranja ter naknadni analizi (glej oddelek 4.6.1.2).

Sklop podatkov, ki vključujejo kratkoročna povprečja (npr. polurna, urna in dnevna povprečja) v daljšem časovnem obdobju (npr. enem ali več letih), omogoča naknadne izračune kratkoročnih in dolgoročnih povprečij ter percentilov. Za opredelitev vzorca emisij in možnih največjih emisij, ki se lahko pojavijo, so potrebni zlasti razpon odstopanja in funkcije porazdelitve (npr. največji, povprečni in standardni odklon od nenapovedanih meritev) dnevnih ali urnih povprečij, zbranih v daljšem časovnem obdobju (npr. enem letu ali dlje).

Letna povprečja običajno dobro prikazujejo okoljsko učinkovitost, povezano s postopkom/tehniko, neodvisno od lokalnih motenj ali kratkoročnih odstopanj, ker vključujejo emisije na ravni obratov iz vseh virov ter celoletnih pogojev, tj. razmeroma ustaljenih pogojev. Letna povprečja so pomembna tudi v okviru ocenjevanja tehnik, ki bi se lahko uporabljale. Pri letnih povprečjih je pomembno navesti njihovo izpeljavo ali izračun (npr. na podlagi neprekinjenih ali naključnih meritev in v primeru slednjih, kolikokrat) ter ali so vključene emisije, pridobljene pri obratovalnih pogojih, ki niso običajni.

5.5   Posebna vprašanja na področju posamezne tehnične delovne skupine

Tehnične delovne skupine, ustanovljene za pripravo ali pregled referenčnega dokumenta BAT, morajo upoštevati splošna načela iz oddelka 5.4. Za namen izmenjave informacij, kot določa člen 13(1) in (2) revidirane direktive o industrijskih emisijah, bi morali zato člani tehnične delovne skupine predložiti informacije (zlasti podatke o porabi in emisijah) vsaj na ravni dejavnosti, obrata, naprave ali postopka. Tehnična delovna skupina bi morala določiti, ali se vključijo tudi bolj razčlenjene ravni (npr. reaktor, peč, dejavnost enote in postopek). Vendar se lahko podatki, zbrani v različnih obratih, napravah ali postopkih, uporabijo za pripravo poglavja 3 referenčnega dokumenta BAT „Sedanje ravni emisij in porabe“.

Člani tehnične delovne skupine bi morali v okviru okrepljenih prizadevanj v začetni fazi predlagati vrsto in obliko zapisa podatkov, ki bi jih bilo treba zbrati za pripravo/pregled zadevnega referenčnega dokumenta BAT. V osnovnem dokumentu, ki ga za uvodno zasedanje pripravi Evropski urad za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, bi morali biti predstavljeni predlogi tehnične delovne skupine ter navedeni dejanski načrti za oris predloge vprašalnika za zbiranje sektorskih podatkov ter za razprave o vrsti in obliki zapisa podatkov, ki jih je treba zbrati in predložiti.

Tehnična delovna skupina bi morala na uvodnem zasedanju obravnavati, ali bi bilo treba splošna načela iz teh navodil za zbiranje podatkov nadomestiti s sektorskimi vidiki za zadevni referenčni dokument BAT.

Tehnična delovna skupina bi morala obravnavati in oblikovati sektorsko predlogo za vprašalnik za zbiranje in predložitev informacij Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah ob upoštevanju splošnih načel iz oddelka 5.2. Tehnična delovna skupina bi morala določiti zlasti vrsto podatkov, povprečja, obsege, porazdelitve, enote in referenčne pogoje, ki jih je treba uporabiti/predložiti, pri čemer bi morala upoštevati razpoložljive podatke ter enote in referenčne pogoje, ki jih uporabljajo proizvajalci. Doseganje soglasja glede teh vprašanj bi zato moral biti eden od ciljev uvodnega zasedanja in za to bi moralo biti na voljo dovolj časa.

Pomembno: predlogo bi bilo treba ustvariti v obliki zapisa, ki omogoča enostavno zbiranje podatkov in njihovo analizo, kot so Excel, XML ali druga statistična orodja. Uporabijo se lahko tudi spletna orodja. Prednost imajo vprašanja, ki vključujejo več možnih odgovorov. Uporaba vprašanj, ki omogočajo odprte odgovore, bi morala biti čim bolj omejena, ker nedvomno vodijo do potrebe po pojasnitvah, saj je uporabljeno izrazje nedosledno. V predloge je treba vključiti možnost za lažje preverjanje veljavnosti podatkov. Z namenom dodatnega izboljšanja se lahko predloga preskusi v času obiska lokacij.

Tehnična delovna skupina bi morala na uvodnem zasedanju določiti časovni razpored za zbiranje podatkov in informacij ter njihovo predložitev Evropskemu uradu za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah (v skladu z običajnim potekom dela za pripravo in pregled referenčnih dokumentov BAT iz oddelka 1.2.5). Predložitvi podatkov/informacij v zadnjem hipu se je treba izogniti, ker jih celotna tehnična delovna skupina težko medsebojno pregleda. Lahko se zgodi, da podatki/informacije, predloženi po določenem roku, ne bodo upoštevani (glej tudi oddelek 1.2.5).

V zvezi s podatki o emisijah bi morala tehnična delovna skupina na podlagi zbranih podatkov o koncentracijah in (posebni) obremenitvi (če so na voljo oboji podatki, se predložijo oboji) odločiti, ali se bo pri pripravi uporabnih zaključkov o BAT upoštevala ena vrsta podatkov ali obe.

Posebne obremenitve (npr. masa onesnaževal, ki se sprosti na maso izdelanega proizvoda) omogočajo primerjavo okoljske učinkovitosti obratov ne glede na njihove različne proizvodne obsege, pri čemer nanje ne vpliva mešanje ali redčenje.

Koncentracije (skupaj z referenčnimi pogoji in obdobji za izračun povprečij) običajno ponujajo več informacij o kratkoročni učinkovitosti posameznih postopkov ali dejavnosti enot ter lahko zato razkrijejo nihanja in največje emisije. Na njihovi podlagi se ugotovi tudi okoljska učinkovitost v katerem koli danem trenutku. Njihovo kombiniranje s podatki o pretoku omogoča določitev obremenitve zaradi onesnaževanja v katerem koli danem trenutku. Kadar se uporabljajo neprekinjene meritve, se lahko koncentracije uporabijo za zagotavljanje informacij o učinkovitosti v daljšem časovnem obdobju (npr. enem letu).

6   POGLAVJE 6: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRIPRAVE IN PREGLEDA REFERENČNIH DOKUMENTOV BAT

Zagotavljanje kakovosti postopka priprave in pregleda referenčnih dokumentov BAT je v veliki meri odvisno od upoštevanja navodil iz tega dokumenta, zlasti glede vsebine in omejitev referenčnih dokumentov BAT ter zbiranja podatkov za določanje najboljših razpoložljivih tehnik in nastajajočih tehnik.

Kakovost referenčnega dokumenta BAT je odvisna od udeležencev postopka (zahtevana je visoka stopnja strokovnega znanja in sodelovanja) ter kakovosti samega „seviljskega postopka“. Da bi se zagotovila ta kakovost, se pričakuje, da imajo države članice, zadevne industrije, nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo zdravja ljudi ali okolja, Evropska agencija za kemikalije in Komisija vzpostavljen sistem kakovosti, ki vključuje:

1.

jasne opredelitve odgovornosti in razporeditev nalog;

2.

metode in postopke;

3.

razporeditev ustreznih virov (zlasti osebja);

4.

notranji sistem nadzora, ki zagotavlja stalne izboljšave.

Zagotavljanje visoke kakovosti referenčnega dokumenta BAT je vsakodnevna dejavnost, ki temelji na osebni zavezanosti vseh sodelujočih pri izmenjavi informacij. Pri izvoru zbranih informacij ima običajno vsak posamezni član tehnične delovne skupine kot nadzornik na prvi stopnji posebno vlogo pri zagotavljanju kakovosti svojih prispevkov.

Osebje Evropskega urada za raziskave o industrijski preobrazbi in emisijah, ki pripravlja referenčne dokumente BAT na podlagi prispevkov tehnične delovne skupine, so nadzorniki kakovosti predloženih informacij na drugi stopnji.

Postopek zagotavljanja kakovosti bi bilo treba stalno pregledovati, pri čemer je forum pozvan, da pri tem sodeluje.


(1)  Direktiva (EU) 2024/1785 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o spremembi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) in Direktive Sveta 1999/31/ES o odlagališčih odpadkov (UL L, 2024/1785, 15.7.2024; ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1785/oj).

(2)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah in emisijah iz živinoreje (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17; ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2010/75/2024-08-04).

(3)  Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21 Direktive (EU) 2024/1785.

(4)  Priloga III je bila z revizijo direktive o industrijskih emisijah spremenjena in vključuje nova merila, kot so razogljičenje, vpliv emisij na biotsko raznovrstnost ter uporaba manj nevarnih snovi in drugih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.

(5)  Če ni drugače določeno, izraz „poglavje“ pomeni poglavja iz te priloge.

(6)  Če ni drugače določeno, izraz „oddelek“ pomeni oddelke iz te priloge.

(7)  Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).

(8)  Poslovnik foruma iz člena 13.

(9)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(10)  Ob upoštevanju pogojev, ki jih določa konkurenčno pravo, in varovanja zaupnih poslovnih podatkov, glej oddelek 5.3.

(11)  Koncentracija in določena obremenitev z onesnaževali (če je na voljo) ali podatki, ki so potrebni za izpeljavo teh informacij, vključno z uporabljenimi metodami spremljanja in referenčnimi pogoji. Za podatke o posebni obremenitvi mora biti proizvod, za katerega ta velja, jasno opredeljen.

(12)  Izraz „veljaven“ se nanaša na pristop iz oddelka 4.6.1.4.2.

(13)  Vključno z uporabljeno tehnologijo in načinom zasnove, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata, naprave ali postopka.

(14)  Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij.

(15)  Uredba (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju.

(16)  Uredba (EU) št. 528/2012 o biocidnih proizvodih.

(17)   Informacijska platforma centra INCITE za predložitev informacij o inovativnih tehnikah.

(18)  Glej člen 14(1), točka (a), direktive o industrijskih emisijah in zadevo C-626/22, točka 122.

(19)  Za več informacij glej poročilo „HAZBREF“ (Hazardous industrial chemicals in the IED BREFs (Nevarne industrijske kemikalije v referenčnih dokumentih BAT na podlagi direktive o industrijskih emisijah) – Interreg za regijo Baltskega morja)).

(20)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39–98, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(21)  Informacije o obremenitvah (npr. masa izpuščenih onesnaževal na leto) so lahko v pomoč pri opredelitvi prednostnih nalog v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja.


ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2026/2545/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)