<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C111202206020-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0602-22-202511500-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="15/01/2026 14:51:37" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="1pjUUf/I2LyPux8ddILD2908hZYQCVVUgDQtlcjKCejnaXvTx6UWEUgWPVRAELqD/DEknJ0s3I9/ggpz+3AtZxbLMRBLrwBFndm78B8P+cyCLtdTXdyATidpAe+H/Maz1A750vfJLbEkOJXVf49H7kQikiCFPf7ArxiqVic7+zo=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0602" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 25-11-25 15:33:44" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="e18ba720665a48789f14c5e35536afb4" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0602" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 11. 12. 2025 – Zadeva C‑602/22 P</div>
      <div id="rId21" style="default">ABLV Bank/EOR</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (veliki senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 11. decembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Pritožba – Ekonomska in monetarna politika – Bančna unija – Uredba (EU) št. 806/2014 – Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij – Člen 7 – Razdelitev nalog v okviru enotnega mehanizma za reševanje – Člen 18 – Postopki reševanja – Pogoji – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR), da ne bo sprejel sheme za reševanje – Pristojnost EOR“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑602/22 P,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 16. septembra 2022,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      ABLV Bank AS v likvidaciji s sedežem v Rigi (Latvija), ki jo zastopa O. Behrends, Rechtsanwalt,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-7" title="page-1">
      pritožnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      drugi stranki v postopku sta
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Enotni odbor za reševanje (EOR), ki so ga sprva zastopali H. Ehlers, L. Forestier, J. Rius Riu in K.‑Ph. Wojcik, agenti, skupaj z D. Artsom, advocaat, ter N. De Backer in F. Miotto, avocates, nato H. Ehlers, L. Forestier in J. Rius Riu, agenti, skupaj z D. Artsom, advocaat, ter N. De Backer in F. Miotto, avocates,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-10" title="page-1">
      tožena stranka na prvi stopnji,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      Evropska centralna banka (ECB), ki jo zastopajo A. Lefterov, G. Marafioti in R. Ugena Torrejón, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-12" title="page-1">
      intervenientka v postopku na prvi stopnji,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-13" title="page-1">
      SODIŠČE (veliki senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      v sestavi K. Lenaerts, predsednik, T. von Danwitz, podpredsednik, C. Lycourgos, I. Jarukaitis, predsednika senatov, M. L. Arastey Sahún, I. Ziemele, O. Spineanu Matei, predsednice senatov, M. Condinanzi in F. Schalin, predsednika senatov, N. Piçarra, A. Kumin, D. Gratsias, Z. Csehi, B. Smulders in N. Fenger (poročevalec), sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      generalni pravobranilec: A. Biondi,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. januarja 2025,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 13. maja 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank AS v likvidaciji s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. julija 2022, ABLV Bank/EOR (T‑280/18, EU:T:2022:429; v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti sklepov Enotnega odbora za reševanje (EOR) SRB/EES/2018/09 in SRB/EES/2018/10 z dne 23. februarja 2018 o nesprejetju sheme za reševanje v zvezi s kreditno institucijo ABLV Bank AS in kreditno institucijo ABLV Bank Luxembourg SA (v nadaljevanju: sporna sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2014/59/EU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 82(2) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      „Odločitev, ali naj se sprejmejo ukrepi za reševanje v zvezi z institucijo ali subjektom iz točk (b), (c) ali (d) člena 1(1), vsebuje naslednje informacije:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-1">
      (a) razlogi za to odločitev, vključno z oceno, da institucija izpolnjuje pogoje za reševanje ali jih ne izpolnjuje;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-2">
      (b) ukrep, ki ga institucija za reševanje namerava sprejeti, po potrebi vključno z odločitvijo, da se zaprosi za prenehanje, imenovanje upravitelja ali drug ukrep v okviru običajnega insolvenčnega postopka ali v okviru nacionalnega prava v skladu s členom 37(9).“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba (EU) št. 806/2014</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 2, od 10 do 12, 24, 26, 31, 33, 58, 89 in 122 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1) je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-2">
      „(2) Razlike v nacionalnih pravilih o reševanju v različnih državah članicah in s tem povezanih upravnih praksah ter pomanjkanje poenotenega postopka odločanja za reševanje v bančni uniji prispevajo k pomanjkanju zaupanja v druge nacionalne bančne sisteme in [sposobnost držav članic, da podprejo banke ter] nestabilnosti trga, saj ne zagotavljajo predvidljivosti možnih posledic propada banke.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (10) Za reševanje teh vprašanj je bilo treba okrepiti povezanost okvira reševanja za kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije), da bi se okrepila [Evropska u]nija, ponovno vzpostavila finančna stabilnost in postavil temelj za gospodarsko okrevanje. Direktiva [2014/59] je pomemben korak k harmonizaciji pravil v zvezi z reševanjem bank po vsej Uniji ter zagotavlja sodelovanje med organi za reševanje pri obravnavanju propadov čezmejnih bank. Čeprav navedena direktiva vzpostavlja minimalna pravila za harmonizacijo, pa ne prinaša centralizacije odločanja na področju reševanja. V osnovi določa skupne instrumente za reševanje in pooblastila za reševanje, ki so na voljo nacionalnim organom vsake države članice, vendar prepušča nacionalnim organom, da sami presodijo glede uporabe instrumentov in nacionalnih shem financiranja v podporo postopkom reševanja. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-2">
      (11) Za sodelujoče države članice se v okviru enotnega mehanizma za reševanje (EMR) centralizirana pooblastila za reševanje vzpostavijo in podelijo [EOR], ustanovljenemu v skladu s to uredbo, in nacionalnim organom za reševanje. Ta vzpostavitev je sestavni del procesa harmonizacije na področju reševanja, ki poteka na podlagi Direktive [2014/59] in sklopa enotnih določb o reševanju, določenih v tej uredbi. Enotno izvajanje ureditve za reševanje v sodelujočih državah članicah se bo izboljšalo, ker bo za to pooblaščen centralni organ, kot je EMR [EOR]. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-35" title="page-3">
      (12) Zagotavljanje učinkovitih odločitev za reševanje propadajočih bank znotraj Unije, vključno z uporabo sredstev, ki se zberejo na ravni Unije, je bistveno za dokončno vzpostavitev notranjega trga za finančne storitve. Znotraj notranjega trga, lahko propad bank v eni državi članici vpliva na stabilnost finančnih trgov celotne Unije. Zagotavljanje učinkovitih in enotnih pravil reševanja in enakih pogojev financiranja reševanja po vseh državah članicah je v interesu ne le držav članic, v katerih te banke delujejo, ampak tudi vseh držav članic na splošno, in sicer kot sredstvo za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in za izboljšanje delovanja notranjega trga. Bančni sistemi na notranjem trgu so med seboj zelo povezani, skupine bank so mednarodne narave in aktive bank vsebujejo velik delež tujih sredstev. Brez EMR bi imele krize bank v državah članicah, ki sodelujejo v [enotnem mehanizmu nadzora (EMN)], močnejši negativen sistemski učinek tudi v nesodelujočih državah članicah. Vzpostavitev EMR bo zagotovila nevtralen pristop pri obravnavanju propadajočih bank in bo tako povečala stabilnost bank sodelujočih držav članic in preprečila prelivanje učinkov kriz v nesodelujoče države članice, s tem pa olajšala delovanje notranjega trga kot celote. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-3">
      (24) Ker lahko politiko Unije za reševanje oblikujejo le institucije Unije in ker pri sprejetju posamezne sheme za reševanje obstaja določena raven diskrecije, je treba zagotoviti ustrezno vključenost Sveta [Evropske unije] in [Evropske k]omisije kot institucij, ki lahko v skladu s členom 291 PDEU izvajata izvedbena pooblastila. Oceno diskrecijskih vidikov odločitev o reševanju, ki jih sprejme [EOR], bi morala opraviti Komisija. Glede na znaten vpliv odločitev o reševanju na finančno stabilnost držav članic in Unije kot take ter fiskalno suverenost držav članic je pomembno, da se izvedbeno pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev v zvezi z reševanjem prenese na Svet. Zato bi moral Svet na predlog Komisije izvajati dejanski nadzor nad oceno [EOR] o tem, ali obstaja javni interes, in oceniti vse bistvene spremembe zneska iz [enotnega] sklada [za reševanje (ESR)], ki se uporabi pri posameznem ukrepu za reševanje. Komisija bi morala biti tudi pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi podrobneje opredeli merila ali pogoje, ki jih mora upoštevati [EOR] pri izvajanju svojih različnih pristojnosti. Tak prenos nalog reševanja ne bi smel nikakor vplivati na delovanje notranjega trga finančnih storitev. Zato bi moral [Evropski bančni organ (EBA)] ohraniti svojo vlogo in obdržati svoje pristojnosti in naloge: moral bi razvijati zakonodajo Unije, ki velja za vse države članice, in prispevati k njeni dosledni uporabi ter krepiti zbliževanje praks reševanja v vsej Uniji.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-4">
      (26) [Evropska centralna banka (ECB)], kot nadzornik znotraj EMN, in [EOR] bi morala biti zmožna oceniti, ali kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla ter ali ni nobene razumne možnosti, da bi v razumnem času kakršen koli alternativen ukrep zasebnega sektorja ali nadzorni ukrep preprečil njen propad. Če [EOR] meni, da so izpolnjena vsa merila za sprožitev reševanja, bi moral sprejeti shemo za reševanje. Postopek v zvezi s sprejetjem sheme za reševanje, ki vključuje Svet in Komisijo, krepi potrebno operativno neodvisnost [EOR], hkrati pa upošteva načelo prenosa pooblastil agencijam v skladu z razlago Sodišča Evropske unije […] Zato je v tej uredbi določeno, da začne shema za reševanje, ki jo sprejme [EOR], veljati le, če ji v roku 24 ur po tem, ko jo [EOR] sprejme, Svet ali Komisija ne nasprotuje ali če jo Komisija odobri. Razlogi, zaradi katerih je Svetu dovoljeno, da na predlog Komisije nasprotuje shemi za reševanje, ki jo sprejme [EOR], bi morali biti strogo omejeni na to, ali obstaja javni interes in ali Komisija bistveno spremeni znesek uporabe [ESR], ki ga predlaga [EOR].
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-40" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-4">
      (31) Za zagotovitev hitrega in učinkovitega postopka odločanja pri reševanju, bi moral biti [EOR] posebna agencija Unije s specifično strukturo, ki ustreza njegovim specifičnim nalogam in ki odstopa od modela vseh drugih agencij Unije. Njegova sestava bi morala zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo vsi zadevni interesi, ki so pomembni v postopkih reševanja. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-4">
      (33) [EOR] bi moral na izvršni seji pripraviti vse odločitve v zvezi s postopkom reševanja in jih sprejeti v čim večjem obsegu. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-4">
      (58) Likvidacija propadajočega subjekta po običajnem insolvenčnem postopku bi lahko ogrozila finančno stabilnost, povzročila motnje pri zagotavljanju bistvenih storitev in vplivala na zaščito vlagateljev. V takem primeru je uporaba instrumentov za reševanje v javnem interesu. Zato bi morali biti cilji reševanja zagotovitev neprekinjenega opravljanja bistvenih finančnih storitev, ohranitev stabilnosti finančnega sistema, zmanjšanje moralnega tveganja s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti propadajočih subjektov od javne finančne podpore in zaščita vlagateljev.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-5">
      (122) Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve učinkovitega in uspešnega enotnega evropskega okvira za reševanje subjektov in zagotavljanja skladne uporabe pravil za reševanje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 [PEU]. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7 Uredbe št. 806/2014, naslovljen „Razdelitev nalog v okviru EMR“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-5">
      „1. [EOR] je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje EMR.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-5">
      2. Ob upoštevanju določb iz člena 31(1) je [EOR] odgovoren za pripravo načrtov reševanja in za sprejemanje vseh odločitev v zvezi z reševanjem za:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-5">
      (a) subjekte iz člena 2, ki niso del skupine, in za skupine:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-53" title="page-5">
      (i) ki v skladu s členom 6(4) Uredbe [Sveta] (EU) št. 1024/2013 [z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63)] štejejo za pomembne ali
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-54" title="page-5">
      (ii) za katere se je ECB v skladu s členom 6(5)(b) Uredbe [št. 1024/2013] odločila, da bo sama neposredno izvajala vsa zadevna pooblastila, ter
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-55" title="page-5">
      (b) druge čezmejne skupine.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14(1) in (2) Uredbe št. 806/2014 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-5">
      „1. [EOR], Svet, Komisija in kadar je ustrezno, nacionalni organi za reševanje, pri ukrepanju v okviru postopka za reševanje iz člena 18 v skladu s svojimi odgovornostmi upoštevajo cilje reševanja ter izberejo instrumente za reševanje in pooblastila za reševanje, ki so po njihovem mnenju najustreznejši za doseganje ciljev reševanja glede na okoliščine primera.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-5">
      2. Cilji reševanja iz odstavka 1 so:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-59" title="page-5">
      (a) zagotoviti kontinuiteto izvajanja kritičnih funkcij;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-60" title="page-5">
      (b) izogniti se resnim negativnim vplivom na finančno stabilnost zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržne infrastrukture, in ohranjanjem tržne discipline;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-5">
      (c) zaščititi javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javne finančne podpore;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-62" title="page-5">
      (d) zaščititi vlagatelje v smislu Direktive 2014/49/EU [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL 2014, L 173, str. 149)], in investitorje, zajete z Direktivo 97/9/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 311)];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-63" title="page-5">
      (e) zaščititi kapital in sredstva strank.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-64" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15(1) te uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-5">
      „Pri ukrepanju v okviru postopka reševanja iz člena 18 [EOR], Svet, Komisija in, kadar je to ustrezno, nacionalni odbori za reševanje, sprejmejo vse primerne ukrepe za zagotavljanje, da se ukrep za reševanje sprejme v skladu z naslednjimi načeli […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 18 navedene uredbe, naslovljen „Postopki reševanja“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-5">
      „1. [EOR] sprejme shemo za reševanje v skladu z odstavkom 6 v zvezi s subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, samo kadar na izvršni seji po prejemu sporočila v skladu s četrtim pododstavkom ali na lastno pobudo oceni, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-69" title="page-5">
      (a) subjekt propada ali bo verjetno propadel;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-70" title="page-5">
      (b) ob upoštevanju časovnega razporeda in drugih relevantnih okoliščin ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršni koli alternativni ukrepi zasebnega sektorja, vključno z ukrepi v okviru institucionalne sheme za zaščito vlog, ali nadzorna dejavnost, vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja, odpisom ali konverzijo zadevnih kapitalskih instrumentov v skladu s členom 21, sprejeta v zvezi s subjektom, preprečila propad tega subjekta v razumnem času;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-71" title="page-5">
      (c) ukrep za reševanje je potreben zaradi javnega interesa v skladu z odstavkom 5.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-72" title="page-5">
      Oceno pogojev iz točke (a) prvega pododstavka sprejme ECB po posvetovanju z [EOR]. [EOR] lahko na izvršni seji to oceno sprejme šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le, če ECB v treh dneh po prejemu te informacije ne sprejme te ocene. ECB [EOR] brez odlašanja predloži vse zadevne informacije, ki jih [EOR] zahteva za utemeljitev svoje ocene.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-5">
      Kadar ECB oceni, da je v zvezi s subjektom ali skupino iz točke (a) prvega pododstavka izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, to oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in [EOR].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-74" title="page-5">
      [EOR] oceni pogoj iz točke (b) prvega pododstavka na izvršni seji ali, kadar je potrebno, to opravijo nacionalni organi za reševanje, v tesnem sodelovanju z ECB. ECB lahko [EOR] ali zadevnim nacionalnim organom za reševanje tudi sporoči, da je po njegovem pogoj iz navedene točke izpolnjen.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-5">
      4. Za namene točke (a) odstavka 1 se šteje, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, v eni ali več od naslednjih okoliščin:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-77" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-78" title="page-5">
      (c) subjekt ni zmožen plačevati svojih dolgov ali drugih obveznosti, ko zapadejo v plačilo, ali obstajajo objektivni elementi, ki potrjujejo ugotovitev, da bo v bližnji prihodnosti do tega prišlo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-79" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-80" title="page-5">
      5. Za namene točke (c) odstavka 1 tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je potreben za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz člena 14 in je sorazmeren z njimi ter če s prenehanjem subjekta v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom teh ciljev reševanja ne bi bilo mogoče doseči v enaki meri.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-81" title="page-5">
      6. Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, [EOR] sprejme shemo za reševanje. S shemo za reševanje se:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-82" title="page-5">
      (a) subjekt vključi v postopek reševanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-83" title="page-5">
      (b) določi uporaba instrumentov za reševanje za institucijo v postopku reševanja iz člena 22(2), zlasti morebitna izvzetja iz uporabe reševanja s sredstvi upnikov v skladu s členom 27(5) in (14);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-84" title="page-5">
      (c) določi uporaba [ESR], da se podpre ukrep za reševanje v skladu s členom 76 in v skladu z odločitvijo Komisije, sprejeto v skladu s členom 19.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-85" title="page-5">
      7. [EOR] shemo za reševanje takoj po njenem sprejetju pošlje Komisiji.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-86" title="page-5">
      Komisija v 24 urah po tem, ko ji [EOR] pošlje shemo za reševanje, to shemo podpre ali ji nasprotuje glede diskrecijskih vidikov sheme za reševanje v primerih, ki niso zajeti v tretjem pododstavku tega odstavka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-87" title="page-5">
      Komisija lahko v 12 urah po tem, ko ji [EOR] pošlje shemo za reševanje, Svetu priporoči:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-88" title="page-5">
      (a) naj shemi za reševanje nasprotuje zato, ker shema za reševanje, ki jo je sprejel [EOR], ne izpolnjuje merila javnega interesa iz odstavka 1(c);
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-89" title="page-5">
      (b) naj odobri bistveno spremembo zneska [ESR], ki je določen v shemi za reševanje [EOR], ali tej spremembi nasprotuje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-90" title="page-5">
      Za namene tretjega pododstavka Svet odloča z navadno večino.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-91" title="page-5">
      Shema za reševanje lahko začne veljati le, če ji Svet ali Komisija v 24 urah po tem, ko jo [EOR] poslal, ne nasprotuje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-92" title="page-5">
      Svet ali Komisija, glede na okoliščine, predloži razloge za svoje nasprotovanje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-93" title="page-5">
      Kadar Svet v 24 urah po tem, ko je [EOR] shemo za reševanje poslal, odobri predlog Komisije za spremembo sheme za reševanje iz razlogov, navedenih v točki (b) tretjega pododstavka, ali Komisija v skladu z drugim pododstavkom shemi nasprotuje, [EOR] v osmih urah spremeni shemo za reševanje na podlagi izraženih razlogov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-94" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-95" title="page-5">
      8. Kadar Svet nasprotuje začetku postopka reševanja institucije iz razloga, da merilo javnega interesa iz odstavka 1(c) ni izpolnjeno, zadevni subjekt preneha na način, ki je v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-96" title="page-5">
      9. [EOR] zagotovi, da se sprejmejo potrebni ukrepi za reševanje, da lahko zadevni nacionalni organi za reševanje izvajajo shemo za reševanje. Shema za reševanje se naslovi na zadevne nacionalne organe za reševanje ter daje navodila tem organom, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe za njeno izvedbo v skladu s členom 29, tako da izvajajo pooblastila za reševanje. Kadar je prisotna državna pomoč ali pomoč iz [ESR], [EOR] ravna v skladu z odločitvijo o tej pomoči, ki jo je sprejela Komisija.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-5">
      10. Komisija je pooblaščena, da od [EOR] pridobi vse informacije, ki se ji zdijo relevantne za opravljanje svojih nalog iz te uredbe. [EOR] ja pooblaščen, da od katere koli osebe v skladu s poglavjem 5 tega naslova pridobi vse informacije, ki jih potrebuje, da pripravi ukrep za reševanje in sprejme odločitev glede tega ukrepa, vključno s posodobitvami in dopolnitvami informacij, navedenih v načrtih za reševanje.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22 iste uredbe, naslovljen „Splošna načela instrumentov za reševanje“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-99" title="page-5">
      „Instrumenti za reševanje iz točke (b) člena 18(6) so:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-100" title="page-5">
      (a) instrument prodaje poslovanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-101" title="page-5">
      (b) instrument premostitvene institucije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-102" title="page-5">
      (c) instrument izločitve sredstev;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-103" title="page-5">
      (d) instrument za reševanje s sredstvi upnikov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 29(1) Uredbe št. 806/2014 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-105" title="page-5">
      „Nacionalni organi za reševanje sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje odločitev iz te uredbe, zlasti z izvajanjem nadzora nad subjekti in skupinami iz člena 7(2) ter subjekti in skupinami iz člena 7(4)(b) in (5), kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo teh odstavkov, sprejetjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 35 ali 72 Direktive [2014/59] ter zagotovitvijo, da se upoštevajo zaščitni ukrepi iz navedene direktive. Nacionalni organi za reševanje izvršijo vse odločitve, ki jih nanje naslovi [EOR].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 43(3) te uredbe določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-107" title="page-5">
      „Komisija in ECB imenujeta predstavnika, ki ima pravico, da kot stalni opazovalec sodeluje na izvršnih in plenarnih sejah.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-108" title="page-5">
      Predstavnika Komisije in ECB imata pravico sodelovati v razpravah ter imata dostop do vseh dokumentov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora je predstavljeno v točkah od 2 do 20 izpodbijane sodbe. Za potrebe tega postopka ga je mogoče povzeti, kot sledi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank AS je kreditna institucija s sedežem v Latviji in matična družba skupine ABLV. Družba ABLV Bank Luxembourg je kreditna institucija s sedežem v Luksemburgu, ki je ena od hčerinskih družb skupine ABLV in katere edina delničarka je družba ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg sta se šteli za „pomemben subjekt“ in sta bili zato pod nadzorom ECB v okviru EMN, uvedenega z Uredbo št. 1024/2013.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">United States Department of the Treasury (ministrstvo za finance Združenih držav Amerike) je 13. februarja 2018 prek Financial Crimes Enforcement Network (mreža za boj proti finančnemu kriminalu, Združene države, v nadaljevanju: FinCEN) izrazilo namero, da sprejme posebne ukrepe za opredelitev družbe ABLV Bank kot subjekta, ki predstavlja veliko tveganje na področju pranja denarja (v nadaljevanju: osnutek ukrepa FinCEN). Družba ABVL Bank po tej napovedi ni več mogla izvajati plačil v ameriških dolarjih (USD).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB je 18. februarja 2018 Finanšu un kapitāla tirgus komisija (komisija za finančne in kapitalske trge, Latvija; v nadaljevanju: CMFC) zaprosila za odlog plačil finančnih obveznosti družbe ABLV Bank. ECB je Commission de surveillance du secteur financier (komisija za nadzor finančnega sektorja, Luksemburg) (v nadaljevanju: CSSF) pozvala, naj sprejme podobne ukrepe v zvezi z družbo ABLV Bank Luxembourg. Moratorij za družbo ABLV Bank je začel veljati 19. februarja 2018, družbi ABLV Bank Luxembourg pa je bil odobren odlog plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB je 22. februarja 2018 EOR sporočila osnutek ocene glede propada ali verjetnega propada družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg, da bi se o tem posvetovala z njim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB je 23. februarja 2018 ocenila, da družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg propadata ali bosta verjetno propadli v smislu člena 18(1) Uredbe št. 806/2014 in svoji oceni sporočila EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR je istega dne sprejel sklep SRB/EES/2018/09, s katerim je odločil, da v zvezi z družbo ABLV Bank ne bo sprejel sheme za reševanje (v nadaljevanju: sklep o ABLV Bank), in sklep SRB/EES/2018/10, s katerim je odločil, da ne bo sprejel sheme za reševanje v zvezi z družbo ABLV Bank Luxembourg (v nadaljevanju: sklep o ABLV Bank Luxembourg). EOR je v teh sklepih potrdil oceno ECB, v skladu s katero družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg propadata ali bosta verjetno propadli, in ugotovil, da ni razumne možnosti, da bi drugi ukrepi preprečili njun propad v razumnem času. Vendar je presodil, da ob upoštevanju posebnih značilnosti družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg ukrep za reševanje v zvezi z njima ni potreben zaradi javnega interesa v smislu člena 18(1)(c) in (5) te uredbe. O navedenih sklepih sta bili uradno obveščeni njuni naslovnici, CMFC in CSSF.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep o ABLV Bank je v členu 1 določal, da „se zvezi z [ABLV Bank] ne bo izvedel postopek reševanja“. V členu 2 tega sklepa je bilo pojasnjeno, da je ta sklep „naslovljen na [CMFC] kot nacionalni organ za reševanje v smislu člena 3(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 806/2014“ in da „[v] skladu s členom 29(1) Uredbe št. 806/2014 [CMFC] izvede [navedeni sklep] in zagotovi, da so vsi sprejeti ukrepi v skladu z njim, pri čemer upošteva navedene preudarke“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člena 1 in 2 sklepa o ABLV Bank Luxembourg sta imela podobno vsebino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR je 24. februarja 2018 objavil sporočilo za javnost v zvezi s spornima sklepoma. V tem sporočilu za javnost je bilo pojasnjeno, da je „[EOR] po odločitvi [ECB], da za [družbo ABLV Bank] in njeno hčerinsko družbo [ABLV Bank Luxembourg] ugotovi, da propadata ali bosta verjetno propadli, odločil, da ni treba sprejeti sheme za reševanje, ker za ti banki ni javnega interesa[; z]ato bosta banki likvidirani v skladu z latvijskim oziroma luksemburškim pravom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Delničarji družbe ABLV Bank so 26. februarja 2018 začeli postopek, s katerim bi zadnjenavedena lahko izvedla svojo likvidacijo, in pri CMFC vložili prošnjo za odobritev njenega načrta za prostovoljno likvidacijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tribunal d’arrondissement de Luxembourg (okrožno sodišče v Luxembourgu, Luksemburg) je 9. marca 2018 zavrnilo predlog CSSF za prenehanje in likvidacijo družbe ABLV Bank Luxembourg, hkrati pa ji je odobrilo uporabo postopka odloga plačila za šest mesecev, ki je bil večkrat podaljšan. Navedeno sodišče je s sodbo z dne 2. julija 2019 razglasilo prenehanje družbe ABLV Bank Luxembourg in odredilo njeno likvidacijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank je 3. maja 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornih sklepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V utemeljitev tožbe je navedla 13 tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se je nanašal na nepristojnost EOR za odločanje o likvidaciji kreditne institucije. Drugi tožbeni razlog se je v bistvu nanašal na nepristojnost EOR za odločitev, da ne bo sprejel sheme za reševanje. Tretji in četrti tožbeni razlog sta se nanašala na kršitev člena 18(1)(a) in (b) Uredbe št. 806/2014. Peti tožbeni razlog se je nanašal na kršitev pravice do izjave in pravice do vpogleda v spis. Šesti tožbeni razlog se je nanašal na kršitev obveznosti obrazložitve. Sedmi in trinajsti tožbeni razlog sta se nanašala na kršitev pravice do nepristranskega obravnavanja zadev, določene v členu 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Osmi, deveti, deseti in enajsti tožbeni razlog so se nanašali na kršitev načela sorazmernosti, načela enakega obravnavanja, členov 16 in 17 Listine oziroma reka nemo auditur propriam turpitudinem allegans (nihče se ne more sklicevati na svoje oporečno dejanje). Dvanajsti tožbeni razlog se je nanašal na zlorabo pooblastil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo, ki jo je vložila družba ABLV Bank, zavrnilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v okviru preizkusa dopustnosti te tožbe, potem ko je v točki 36 navedene sodbe ugotovilo, da sta sporna sklepa izpodbojna akta, v točkah od 40 do 42 navedene sodbe navedlo, prvič, da je družba ABLV Bank tožbo zoper sklep o ABLV Bank Luxembourg vložila kot matična družba in kot edina delničarka zadnjenavedene družbe, in drugič, da ta sklep nima neposrednih učinkov na položaj delničarjev, saj navedeni sklep ni vplival na pravico teh delničarjev do prejemanja dividend in sodelovanja pri upravljanju družbe ABLV Bank Luxembourg. Iz tega je v točki 45 iste sodbe sklepalo, da se ta sklep na družbo ABLV Bank ne nanaša neposredno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Splošno sodišče v točki 61 izpodbijane sodbe predlog družbe ABLV Bank za razglasitev ničnosti sklepa o ABLV Bank Luxembourg zavrglo kot nedopusten. Tožbo tožeče stranke pa je razglasilo za dopustno v delu, v katerem se je nanašala na razglasitev ničnosti sklepa o ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je vsebinsko preučilo in zavrnilo vse tožbene razloge, ki jih je navedla družba ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je, na prvem mestu, zavrnilo prvi tožbeni razlog, ki ga je navedla družba ABLV Bank, pri čemer je v točki 76 izpodbijane sodbe ugotovilo, da EOR s sklepom v o ABLV Bank ni odločil o likvidaciji tega subjekta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, zavrnilo je drugi tožbeni razlog, ki ga je navedla družba ABLV Bank, pri čemer je najprej v točkah 81 in 82 navedene sodbe ugotovilo, da iz sodbe z dne 6. maja 2021, ABLV Bank in drugi/ECB (C‑551/19 P in C‑552/19 P, EU:C:2021:369), izhaja, da bi moral EOR sprejeti pozitivno ali negativno odločitev po preučitvi, ali so izpolnjeni oziroma niso izpolnjeni pogoji iz člena 18(1) Uredbe št. 806/2014. Dalje, v točki 83 izpodbijane sodbe je presodilo, da člen 82(2) Direktive 2014/59, ki ga je mogoče šteti za enakovrednega členu 18 te uredbe, izrecno določa možnost sprejetja odločitve, da se shema za reševanje ne sprejme. Nazadnje, v točki 84 navedene sodbe je ugotovilo, da bi neobstoj pristojnosti EOR za sprejetje odločitve, da se shema za reševanje ne sprejme, lahko ogrozil stabilnost zadevne kreditne institucije in potencialno finančnih trgov, kar bi vzbudilo dvom o posledicah, ki jih je treba predvideti v zvezi s to institucijo glede na oceno ECB.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Splošno sodišče je v točkah od 87 do 153 izpodbijane sodbe skupaj preučilo tretji in četrti tožbeni razlog, ki ju je navedla družba ABLV Bank. Najprej je v točkah 91 in 92 navedene sodbe med drugim ugotovilo, da ocena EOR, da kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla, temelji na zapletenih ekonomskih presojah, zato je nadzor sodišč Unije v zvezi s tem omejen. Nato je zavrnilo trditve družbe ABLV Bank, ki so se nanašale na nezakonitost osnutka ukrepa FinCEN, pri čemer je v točki 101 navedene sodbe presodilo, da razlogi za propad niso element, ki bi ga bilo treba upoštevati pri preučitvi iz člena 18(4) Uredbe št. 806/2014. Nazadnje je v točkah od 103 do 146 iste sodbe zavrnilo trditve družbe ABLV Bank, usmerjene zoper oceno njenega propada ali verjetnega propada, ki jo je opravila ECB in ki jo je povzel EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, Splošno sodišče je v točkah od 154 do 206 izpodbijane sodbe preučilo in zavrnilo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti dvanajsti in trinajsti tožbeni razlog, ki jih je navedla družba ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank s pritožbo Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prekine ta postopek do končne odločbe v zadevi C‑551/22 P, Komisija/EOR, in strankam v tem postopku da možnost, da se izjavijo o tej odločbi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">odredi ukrep procesnega vodstva in pripravljalni ukrep, s katerima se Komisijo poziva, naj zavzame stališče o tej zadevi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">izpodbijano sodbo razveljavi;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sporna sklepa razglasi za nična;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">če Sodišče o tožbi na prvi stopnji ne bo moglo odločiti, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">zavrne predlog družbe ABLV Bank za sprejetje ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrže kot nedopustno oziroma jo vsekakor zavrne kot neutemeljeno;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">še bolj podredno, če bi Sodišče odločalo o tožbi na prvi stopnji, to tožbo zavrne in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">družbi ABLV Bank naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB Sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pritožbo zavrne kot neutemeljeno in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">družbi ABLV Bank naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom predsednika Sodišča z dne 22. marca 2023 je bil ta postopek prekinjen do izdaje končne odločbe v zadevi C‑551/22 P, Komisija/EOR. Po razglasitvi sodbe z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), se je postopek nadaljeval.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom predsednika Sodišča z dne 21. junija 2024 so bile stranke v tem postopku pozvane, naj se izrečejo o posledicah, ki jih je treba izpeljati iz navedene sodbe v tem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri preučitvi prvih dveh tožbenih razlogov, navedenih na prvi stopnji, v zvezi s pristojnostjo EOR in na kršitve postopka pri sprejetju sklepa o ABLV Bank. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri preučitvi tretjega in četrtega tožbenega razloga, ki sta bila navedena na prvi stopnji in se nanašata na oceno propada ali verjetnega propada družbe ABLV Bank, ki jo je opravil EOR. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri preučitvi trditev družbe ABLV Bank v zvezi z osnutkom ukrepa FinCEN in sklepi, ki so jih sprejeli latvijski organi. Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napake, ki naj bi jih Splošno sodišče storilo pri preizkusu dopustnosti tožbe zoper sklep o ABLV Bank Luxembourg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog, naj Sodišče Komisijo pozove, naj zavzame stališče o tej zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank je v repliki predlagala, naj Sodišče Komisijo pozove, naj zavzame stališče o tej zadevi. Trdi, da glede na trditve, ki jih je Komisija navedla v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), se ta institucija strinja z njenim mnenjem glede utemeljenosti te pritožbe. Navedena institucija naj bi poleg tega lahko podala pojasnila o pripravljalnem gradivu za Uredbo št. 806/2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se tak predlog nanaša na institucijo Unije, ki ni stranka niti v tem postopku niti v postopku na prvi stopnji. Poleg tega Sodišče meni, da ima na podlagi trditev strank in listin v spisu dovolj informacij, tako da je treba ta predlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost pritožbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR trdi, da ta pritožba ni dopustna, ker ne izpolnjuje zahtev iz Poslovnika Sodišča. V tej pritožbi naj ne bi bili z zahtevano natančnostjo navedeni izpodbijani elementi izpodbijane sodbe niti omenjene pravne trditve, ki bi bile posebej navedene v utemeljitev navedenih pritožbenih razlogov. Zaradi nejasnosti in nedoslednosti navedene pritožbe naj bi bilo težko ugotoviti napačno uporabo prava, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v izpodbijani sodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB meni, da pritožba ne vsebuje nobenega posebnega očitka, ki bi se nanašal na napačno uporabo prava, kar nazadnje Sodišču ne bi omogočilo, da izvede nadzor, EOR in ECB pa, da zagotovita svojo obrambo. Zato se sprašuje o dopustnosti pritožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank meni, da je pritožba dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in člena 168(1)(d) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti izpodbijane točke sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, s katerimi se specifično utemeljuje ta predlog, sicer pritožba oziroma zadevni pritožbeni razlog nista dopustna (glej sklep z dne 26. aprila 1993, Kupka‑Floridi/ESO, C‑244/92 P, EU:C:1993:152, točki 8 in 9, ter sodbi z dne 25. januarja 2022, Komisija/European Food in drugi, C‑638/19 P, EU:C:2022:50, točka 75, in z dne 15. julija 2025, ECB in Komisija/Corneli, C‑777/22 P in C‑789/22 P, EU:C:2025:580, točka 58).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teh zahtev ne izpolnjuje – in jo je treba razglasiti za nedopustno – pritožba, katere utemeljitev ni dovolj jasna in natančna, da bi Sodišče lahko opravilo nadzor zakonitosti, zlasti ker bistveni elementi, na katere se ta utemeljitev opira, iz besedila te pritožbe, ki je v zvezi s tem formulirano nejasno in dvoumno, ne izhajajo dovolj dosledno in razumljivo. Sodišče je tudi presodilo, da je treba kot očitno nedopustno zavreči pritožbo, ki ni dosledna, ki je omejena na splošne trditve in ki ne vsebuje natančnih navedb v zvezi s točkami izpodbijane sodbe, katere razveljavitev se predlaga, v katerih naj bi bilo napačno uporabljeno pravo (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, thyssenkrupp/Komisija, C‑581/22 P, EU:C:2024:821, točka 58 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav v obravnavani zadevi del trditev družbe ABLV Bank ne izpolnjuje navedenih zahtev, ostaja dejstvo, da ta pritožba vsebuje več pravnih trditev, ki se nanašajo na jasno opredeljene elemente izpodbijane sodbe in ki Sodišču omogočajo, da opravi nadzor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah te pritožbe ni mogoče razglasiti za nedopustno v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ta ugotovitev ne vpliva na preizkus dopustnosti nekaterih trditev, obravnavanih ločeno (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2016, Marchiani/Parlament, C‑566/14 P, EU:C:2016:437, točka 34 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Utemeljenost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju družbe ABLV Bank je Splošno sodišče pri preučitvi prvih dveh tožbenih razlogov, ki ju je navedla na prvi stopnji, storilo več napak in izkrivljanj. Poleg tega naj Splošno sodišče neupravičeno ne bi po uradni dolžnosti obravnavalo tožbenih razlogov v zvezi z nekaterimi kršitvami postopka pri sprejetju odločbe o ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, družba ABLV Bank meni, da razlaga člena 18 Uredbe št. 806/2014, ki jo je Splošno sodišče podalo v izpodbijani sodbi, vsebuje več napak.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, ta razlaga naj ne bi imela nobene podlage niti v besedilu tega člena 18 niti v tej uredbi kot celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi se z navedeno razlago kršile meje pooblastil EOR, določene v navedenem členu 18, kot izhajajo iz sodne prakse Sodišča v sodbah z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), in z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520). Zlasti iz točke 83 zadnjenavedene sodbe naj bi izhajalo, da isti člen 18 EOR ne daje pooblastila za sprejetje akta, ki ima samostojne pravne učinke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 26 navedene uredbe naj bi bila izrecno priznana potreba po omejitvi pooblastil EOR, ki izhaja iz te sodne prakse. Razlaga člena 18 te uredbe, ki jo je podalo Splošno sodišče, pa naj bi EOR podelila zelo široko pooblastilo, ki v tem členu ni določeno, da določi usodo banke, ne da bi moral za to pridobiti odobritev Komisije ali Sveta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, Splošno sodišče naj bi svojo razlago navedenega člena 18 utemeljilo z dvema napačnima razlogoma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani družba ABLV Bank v zvezi z razlogom Splošnega sodišča, ki se nanaša na člen 82(2) Direktive 2014/59, trdi, da se ta določba v obravnavani zadevi ne uporablja in da neobstoja enakovredne določbe v Uredbi št. 806/2014 ni mogoče opredeliti kot nenamerno praznino. Poleg tega naj bi iz navedene določbe izhajalo, da so za ukrepe, sprejete po odločitvi, da se shema za reševanje ne sprejme, pristojni izključno nacionalni organi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani naj bi bil razlog iz točke 84 izpodbijane sodbe, ki se nanaša na domnevno potrebo po odpravi vsakršnega dvoma o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba na nacionalni ravni sprejeti na podlagi ocene ECB, v skladu s katero je kreditna institucija v položaju propada ali verjetnega propada, političen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, praksa EOR po koncu ustnega dela postopka na prvi stopnji naj ne bi bila v skladu z razlago člena 18 te uredbe, ki jo je podal v tej zadevi in ki jo je Splošno sodišče potrdilo v izpodbijani sodbi, zlasti v točkah 83 in 84 navedene sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče naj ne bi pravilno določilo pravnih učinkov spornih sklepov, čeprav naj bi šlo za fazo, ki je nujna za preizkus njune zakonitosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Splošno sodišče naj ne bi pojasnilo, kako naj bi se s tema sklepoma spremenil pravni položaj družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg, ampak naj bi se omejilo na preučitev vprašanja, ali navedena sklepa vključujeta „odredbo o likvidaciji“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, ugotovitev Splošnega sodišča, da s spornima sklepoma ni naložena likvidacija družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg, naj bi izkrivila besedilo teh sklepov in naj bi bila napačna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, formulacija, izbrana v besedilu teh sklepov, v delu, v katerem naj bi od nacionalnih organov za reševanje zahtevala, da navedena sklepa izvršijo v skladu s preudarki iz teh sklepov, naj ne bi dopuščala nobenega dvoma o tem, da je treba družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg likvidirati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, Splošno sodišče naj bi pojem izpodbojnega akta v smislu člena 263 PDEU neupravičeno enačilo s posebnim dokumentom v fizični obliki. Ta pojem naj bi se nanašal na samo vsebino izpodbijanih sklepov, saj je dokument v fizični obliki v zvezi s tem le dokaz, enako kot obvestila v okviru tiskovne konference. Kot pa naj bi Splošno sodišče navedlo v točki 17 izpodbijane sodbe, naj bi EOR napovedal, da sporna sklepa vključujeta likvidacijo družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Splošno sodišče naj bi napačno razlagalo pojem naslovnika akta v smislu člena 263, četrti odstavek, in člena 297(2) PDEU. Moralo bi šteti, da naslovnik akta ni organ, pristojen za njegovo izvedbo, ampak oseba, katere pravni položaj je bil spremenjen. V obravnavani zadevi naj bi bili družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg naslovnici spornih sklepov in osebi, ki bi se lahko sklicevali na pravice, podeljene s členom 41 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, v sklepu o ABLV Bank naj bi bile storjene kršitve postopka, ki bi jih moralo Splošno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, zdaj pa bi jih moralo preizkusiti Sodišče. Natančneje, pravici družbe ABLV Bank do izjave in do vpogleda v spis naj v postopku, v katerem je bil sprejet ta sklep, ne bi bili spoštovani. Poleg tega naj navedeni sklep ne bi bil pravilno vročen družbi ABLV Bank in naj ne bi bila podana nobena obrazložitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR meni, da je treba prvi pritožbeni razlog zavreči kot delno nedopusten ter zavrniti kot delno brezpredmeten in kot delno neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB trdi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba ugotoviti, da trditve družbe ABLV Bank v zvezi z domnevnimi napakami, ki naj bi jih storilo Splošno sodišče s tem, da ni pravilno določilo pravnih učinkov spornih sklepov in s tem, da ni navedlo kršitev postopka v zvezi s sklepom o ABLV Bank, niso dovolj jasne in natančne, da bi Sodišču omogočile, da opravi nadzor zakonitosti. Navedene trditve je torej treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 45 in 46 te sodbe, zavreči kot nedopustne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z drugimi trditvami, ki jih je družba ABLV Bank navedla v utemeljitev prvega pritožbenega razloga, je treba na prvem mestu, kar zadeva zatrjevano napačno uporabo prava glede razlage člena 18 Uredbe št. 806/2014, navesti, da je Splošno sodišče v točki 86 izpodbijane sodbe zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki ga je družba ABLV Bank navedla na prvi stopnji in ki se je nanašal na nepristojnost EOR za sprejetje formalne odločitve o tem, da se ne sprejme shema za reševanje v smislu te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem glede, prvič, razlage tega člena, iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba za razlago določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (glej sodbi z dne 17. novembra 1983, Merck, 292/82, EU:C:1983:335, točka 12, in z dne 25. februarja 2025, BSH Hausgeräte, C‑339/22, EU:C:2025:108, točka 27).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, besedilo člena 18 te uredbe v odstavkih 1 in 6 določa, da EOR sprejme shemo za reševanje zlasti v zvezi s finančnimi institucijami in skupinami, ki se štejejo za pomembne za finančno stabilnost v Uniji, ter drugimi čezmejnimi skupinami le, če ugotovi, da so pogoji iz člena 18(1), od (a) do (c), navedene uredbe izpolnjeni. Ti pogoji se nanašajo na, prvič, propad ali verjeten propad zadevnega subjekta ali skupine, drugič, neobstoj alternativnih ukrepov za reševanje, in tretjič, potrebo po reševanju v javnem interesu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s prvim od navedenih pogojev iz člena 18(1)(a) Uredbe št. 806/2014 je iz drugega pododstavka člena 18(1) te uredbe razvidno, da ECB ta pogoj oceni po posvetovanju z EOR in da lahko zadnjenavedeni tako oceno sprejme šele po tem, ko je obvestil ECB o svoji nameri, in le če ECB v treh dneh po prejemu te informacije ne sprejme te ocene. V tretjem pododstavku tega člena 18(1) je pojasnjeno, da če ECB meni, da je navedeni pogoj izpolnjen, svojo oceno brez odlašanja sporoči Komisiji in EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledica ocene ECB, v skladu s katero zadevni subjekt propada ali bo verjetno propadel v smislu člena 18(1)(a) Uredbe št. 806/2014, je uvedba postopka iz člena 18 te uredbe in s tem preučitev pogojev iz člena 18(1) navedene uredbe s strani EOR (glej v tem smislu sodbo z dne 6. maja 2021, ABLV Bank in drugi/ECB, C‑551/19 P in C‑552/19 P, EU:C:2021:369, točka 67).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 18 iste uredbe zato določa, da je EOR pristojen za preučitev pogojev iz odstavka 1, od (a) do (c), tega člena v vseh primerih, v katerih se postopek reševanja začne na podlagi ocene, ki jo je sporočila ECB v zvezi s propadom ali verjetnim propadom zadevnega subjekta ali skupine, ali ki jo je izvedel sam EOR, kadar je ta izrazil namero, da bo opravil tako oceno, čeprav navedeni člen ne vsebuje izrecnih navedb o nadaljnjih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v tem postopku reševanja, kadar EOR meni, da ti pogoji niso izpolnjeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav določbe člena 18(7) Uredbe št. 806/2014 začetek veljavnosti sheme za reševanje pogojujejo s tem, da jo odobri Komisija, če ji zadnjenavedena ali Svet ne nasprotujeta (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 80), pa tako sodelovanje Komisije in Sveta ni predvideno, če shema za reševanje ni sprejeta. Kadar torej EOR meni, da pogoji, ki se zahtevajo za sprejetje sheme za reševanje, niso izpolnjeni, je ta ugotovitev EOR končna faza v postopku reševanja iz člena 18 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, v zvezi s kontekstom člena 18 navedene uredbe je treba na eni strani navesti, da člen 7(2) te uredbe ne izključuje pristojnosti EOR za sprejetje odločitve o tem, da se ne sprejme shema za reševanje. Kot je namreč generalni pravobranilec poudaril v točki 23 sklepnih predlogov, obstajajo razlike med jezikovnimi različicami te določbe. Tako je tudi ob predpostavki, da bi iz nekaterih od teh različic lahko izhajalo, da bi bil EOR pristojen le za sprejetje sklepov o reševanju, zlasti v zvezi s finančnimi institucijami in skupinami, ki se štejejo za pomembne za finančno stabilnost v Uniji, in v zvezi z drugimi čezmejnimi skupinami, dejstvo, da je EOR, kot izhaja iz drugih jezikovnih različic navedene določbe, pristojen za sprejetje vseh sklepov „v zvezi z reševanjem“ takih finančnih institucij ali skupin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse pa izhaja, da povsem dobesedna razlaga ene ali več jezikovnih različic besedila prava Unije, ki bi izključevala druge, ne more prevladati, saj je treba pravne predpise Unije zaradi njihove enotne uporabe razlagati enotno, med drugim ob upoštevanju različic v vseh jezikih (sodba z dne 10. marca 2022, Landkreis Gifhorn, C‑519/20, EU:C:2022:178, točka 76 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je v uvodni izjavi 33 Uredbe št. 806/2014 pojasnjeno, da bi moral EOR pripraviti vse „odločitve v zvezi s postopkom reševanja“ in jih sprejeti v čim večjem obsegu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako pojasnilo kaže, da je zakonodajalec Unije sprejel široko pojmovanje vrst odločitev, ki jih mora EOR sprejeti v okviru EMR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, glede ciljev te uredbe, ki jih je treba, kot je bilo opozorjeno v točki 70 te sodbe, upoštevati pri razlagi njenih določb, je iz uvodnih izjav 2, od 10 do 12, 31, 58 in 122 navedene uredbe razvidno, da je njen namen z vzpostavitvijo enotnega in centraliziranega postopka odločanja na področju reševanja zagotoviti hitrejši in učinkovitejši postopek odločanja za reševanje v bančni uniji, da bi se med drugim zagotovila večja predvidljivost glede izida propada banke, ohranila finančna stabilnost, zagotovilo neprekinjeno opravljanje bistvenih finančnih storitev in zaščitili vlagatelji (glej v tem smislu sodbi z dne 4. oktobra 2024, Aeris Invest/Komisija in EOR, C‑535/22 P, EU:C:2024:819, točka 164, in z dne 4. oktobra 2024, García Fernández in drugi/Komisija in EOR, C‑541/22 P, EU:C:2024:820, točka 190).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je bilo navedeno v točki 73 te sodbe, je posledica ocene ECB, v skladu s katero zadevni subjekt propada ali bo verjetno propadel v smislu člena 18(1)(a) te uredbe, ta, da EOR uvede postopek iz člena 18 te uredbe in tako preuči pogoje, določene v tem členu 18(1).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato z razlago navedenega člena 18 v smislu, da EOR ni pristojen za sprejetje odločitve o nesprejetju sheme za reševanje, kadar meni, da ti pogoji niso izpolnjeni, ne bi bilo mogoče zagotoviti zadostne preglednosti glede izida postopka reševanja, ki ga je EOR izvedel po ugotovitvi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in tako zagotoviti določeno predvidljivost glede posledic takega propada, zlasti glede ukrepov, ki bodo sprejeti po taki ugotovitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, kot je bilo navedeno v točki 75 te sodbe, če EOR meni, da navedeni pogoji niso izpolnjeni, ta ugotovitev EOR pomeni končno fazo v postopku reševanja iz člena 18 Uredbe št. 806/2014. Zaradi preglednosti pa je pomembno, da so pristojni nacionalni organi obveščeni o izidu postopka reševanja, ki ga je izvedel EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse te elemente je Splošno sodišče, ne da bi napačno uporabilo pravo, ugotovilo, da je treba člen 18 te uredbe razlagati tako, da je EOR pristojen za sprejetje odločitve o nesprejetju sheme za reševanje, kadar meni, da pogoji iz odstavka 1 tega člena niso izpolnjeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s trditvami družbe ABLV Bank te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s sodno prakso Sodišča, ki izhaja iz sodb z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), in z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da ureditev, ki je bila uvedena z navedeno uredbo, temelji na ugotovitvi, ki je v bistvu navedena v uvodnih izjavah 24 in 26 te uredbe, da spada izvajanje pristojnosti za reševanje iz te uredbe v politiko Unije na področju reševanja, ki jo lahko opredelijo le institucije Unije, in da pri sprejetju vsake posamezne sheme za reševanje obstaja določena raven diskrecije glede na to, da odločitve o reševanju pomembno vplivajo na finančno stabilnost držav članic in Unije ter na proračunsko neodvisnost držav članic. Iz teh uvodnih izjav je razvidno, da je zakonodajalec Unije iz teh razlogov menil, da je treba zagotoviti ustrezno vključenost Sveta in Komisije, in sicer sodelovanje, ki krepi potrebno operativno neodvisnost EOR, hkrati pa upošteva načelo prenosa pooblastil na agencije, ki izhaja iz sodbe z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), in na katero je bilo opozorjeno v sodbi z dne 22. januarja 2014, Združeno kraljestvo/Parlament in Svet (C‑270/12, EU:C:2014:18) (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 69).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v prvih dveh sodbah v bistvu razsodilo, da se posledice, ki izhajajo iz prenosa pooblastil, zelo razlikujejo glede na to, ali gre za jasno razmejena izvedbena pooblastila, nad uporabo katerih je zato mogoč strog nadzor glede na objektivna merila, ki jih določi organ, ki pooblastila prenese, ali pa gre za „diskrecijsko pravico s širokim poljem proste presoje, ki bi lahko bila uporabljena tako, da bi dejansko omogočila izvajanje gospodarske politike“ (sodba z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 70 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prenos prve vrste ne more občutno spremeniti posledic, ki jih povzroči izvajanje pooblastil, na katero se ta prenos nanaša, pri prenosu druge vrste pa s tem, da odločitev organa, na katerega so pooblastila prenesena, nadomesti odločitev organa, ki je pooblastila prenesel, pride do „resničnega premika odgovornosti“ (sodba z dne 18. junija 2024, Komisija/CRU, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 71 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je tudi pojasnilo, da sodna praksa, ki izhaja iz sodbe z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), temelji na predpostavki, da je sistem zavor in ravnovesij, ki je značilen za institucionalno strukturo Unije, temeljno jamstvo, priznano s Pogodbama, in da bi se s prenosom široke diskrecijske pravice to jamstvo ogrozilo, ker bi se z njim ta diskrecija priznala drugim organom, kot so bili s Pogodbama določeni za zagotavljanje, da se ta izvaja v okviru njihovih pristojnosti, in za nadzor nad njenim izvajanjem (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 72).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz te sodne prakse izhaja, da je veljavnost prenosa pooblastil na agencijo glede na sistem zavor in ravnovesij, ki ga zagotavljata Pogodbi, odvisna od tega, ali se ta prenos nanaša na široko diskrecijsko pravico ali, nasprotno, na natančno določena izvedbena pooblastila (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 73).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v zvezi z določbami člena 18 Uredbe št. 806/2014 razsodilo, da se lahko z njimi prepreči „premik odgovornosti“ v smislu sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je s temi določbami EOR priznano polje proste presoje glede tega, ali so pogoji za sprejetje sheme za reševanje v obravnavanem primeru izpolnjeni, in za določitev potrebnih instrumentov v okviru te sheme, pa je z njimi hkrati določeno, da je Komisija – oziroma v nekaterih primerih Svet – tista, ki nosi odgovornost za končno presojo diskrecijskih vidikov sheme za reševanje, ki spadajo na področje politike Unije v zvezi z reševanjem kreditnih institucij in v okviru katerih je treba tehtati različne cilje in interese, s katerimi se želi ob upoštevanju proračunske suverenosti držav članic in varstva interesov delničarjev in upnikov zagotoviti finančna stabilnost Unije in celovitost notranjega trga (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 81).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav je z navedenimi določbami EOR podeljeno široko polje proste presoje glede vprašanja, ali in s katerimi ukrepi se zoper zadevni subjekt uvede postopek reševanja, je ta diskrecija v skladu s členom 18, (1) in od (4) do (6), te uredbe omejena z objektivnimi merili in pogoji, ki omejujejo področje delovanja EOR in se nanašajo tako na pogoje kot na instrumente za reševanje. Poleg tega navedena uredba določa sodelovanje Komisije in Sveta v postopku, v katerem se sprejme shema za reševanje, ki jo mora – da lahko začne veljati – odobriti Komisija oziroma v nekaterih primerih Svet (sodba z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točka 77).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je tako ugotovilo, da čeprav člena 7 in 18 navedene uredbe določata, da je EOR odgovoren za pripravo in sprejetje sheme za reševanje, pa mu s tema členoma ni podeljeno pooblastilo za sprejetje akta, ki ima samostojne pravne učinke. Pojasnilo je, da je v okviru postopka reševanja iz člena 18 iste uredbe odobritev Komisije nujen element tako za začetek veljavnosti sheme za reševanje kot za določitev njene vsebine (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR, C‑551/22 P, EU:C:2024:520, točki 83 in 84).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s trditvami družbe ABLV Bank, iz tega ni mogoče sklepati, da je Sodišče razsodilo, da EOR nikakor ni pristojen za sprejetje akta s samostojnimi pravnimi učinki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen preudarkov iz točke 83 sodbe z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), je namreč utemeljiti presojo iz točke 82 navedene sodbe, v skladu s katero bi bilo v nasprotju tako s pooblastili, ki so EOR podeljena z Uredbo št. 806/2014, kot tudi sodno prakso, ki izhaja iz sodbe z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), če bi se štelo, da ima lahko shema za reševanje zavezujoče pravne učinke neodvisno od sklepa Komisije o odobritvi. Ugotovitev iz te točke 83, v skladu s katero člena 7 in 18 te uredbe EOR ne podeljujeta pooblastila za sprejetje akta s samostojnimi pravnimi učinki, se tako nanaša le na sheme za reševanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav je Sodišče, kot navaja ABLV Bank, v sodbi z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), razsodilo, da se pri sprejetju sheme za reševanje zahteva ustrezno sodelovanje Komisije in Sveta, da bi se preprečil „premik odgovornosti“, se je Sodišče za to v točkah od 75 do 81 navedene sodbe oprlo na sklop elementov, ki so značilni za sprejetje sheme za reševanje s strani EOR. Vendar ti elementi niso izpolnjeni, če se EOR odloči, da ne bo sprejel sheme za reševanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani, kot je Sodišče navedlo v točki 76 navedene sodbe, člen 18(6) Uredbe št. 806/2014 določa, da če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena 18, EOR sprejme shemo za reševanje, s katero se zadevni subjekt vključi v postopek reševanja ter določi uporabo instrumentov za reševanje iz člena 22(2) te uredbe in uporabo ESR. V členu 22(4) navedene uredbe je navedeno, da se ti instrumenti lahko uporabljajo posamezno ali v kateri koli kombinaciji, razen instrumenta izločitve sredstev, da se dosežejo cilji iz člena 14 navedene uredbe v skladu z načeli reševanja iz člena 15 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je iz tega v točkah 77 in 81 iste sodbe sklepalo, da mora EOR za sprejetje sheme za reševanje na podlagi diskrecijske pravice presoditi dva različna vidika zadevnega položaja, pri čemer se prvi nanaša na vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo sprejetje take sheme, drugi pa na določitev instrumentov za reševanje, potrebnih za to, in po potrebi na uporabo ESR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da EOR sprejme sklep o nesprejetju sheme za reševanje, pa zahteva le, da ta ugotovi, da kumulativni pogoji, ki upravičujejo sprejetje take sheme, niso izpolnjeni, zaradi česar mu ni treba določiti instrumentov, ki bi bili potrebni za reševanje zadevne institucije. Določitev teh instrumentov pa zahteva, kot je bilo opozorjeno v točki 92 te sodbe, posebno tehtanje različnih ciljev in interesov, s katerimi se želi ob upoštevanju proračunske suverenosti držav članic in varstva interesov delničarjev in upnikov zagotoviti finančna stabilnost Unije in celovitost notranjega trga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je obseg diskrecijskih presoj, ki jih mora EOR opraviti, da bi se odločil, da ne bo sprejel sheme za reševanje, nujno ožji od obsega presoj, ki jih mora EOR opraviti za odločitev, da bo sprejel shemo za reševanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč Sodišče pojasnilo v točki 77 sodbe z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), je pristojnost EOR za presojo, ali so pogoji iz člena 18(1) Uredbe št. 806/2014 izpolnjeni, v skladu s členom 18(1), (4) in (5) te uredbe omejena z objektivnimi merili in pogoji, ki omejujejo področje delovanja EOR (glej po analogiji sodbo z dne 22. januarja 2014, Združeno kraljestvo/Parlament in Svet, C‑270/12, EU:C:2014:18, točka 45).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, v nasprotju s shemo za reševanje odločitev o nesprejetju sheme za reševanje sama po sebi ne more povzročiti naložitve konkretnih ukrepov ali uporabe sredstev, saj je njen edini učinek končati postopek reševanja, ki ga vodi EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse te preudarke je treba trditev družbe ABLV Bank, da razlaga člena 18(1) navedene uredbe, ki jo je Splošno sodišče podalo v izpodbijani sodbi, nima nobene podlage niti v besedilu te določbe niti v isti uredbi in da se z njo kršijo meje pooblastil EOR, opredeljenih v navedeni določbi, kot izhajajo iz sodne prakse Sodišča, ki izhaja iz sodb z dne 13. junija 1958, Meroni/Visoka oblast (9/56, EU:C:1958:7), in z dne 18. junija 2024, Komisija/EOR (C‑551/22 P, EU:C:2024:520), zavrniti kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, v zvezi s trditvami družbe ABLV Bank, usmerjenimi zoper točki 83 in 84 izpodbijane sodbe, je treba ugotoviti, da temeljijo na napačnem razumevanju te sodbe, tako da jih je treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja iz točke 84 navedene sodbe, ki se v bistvu nanaša na tveganje negotovosti, ki naj bi izhajalo iz nepristojnosti EOR za sprejetje sklepa o neizvajanju sheme za reševanje, se namreč nanaša na enega od ciljev, ki se uresničujejo s členom 18 Uredbe št. 806/2014, in sicer na potrebo, navedeno v točki 82 te sodbe, da se zagotovi zadostna preglednost glede izida postopka reševanja, ki ga je EOR izvedel po ugotovitvi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in da se tako zagotovi določena predvidljivost glede izida takega propada, zlasti glede ukrepov, ki bodo sprejeti po taki ugotovitvi. Zato Splošnemu sodišču ni mogoče utemeljeno očitati, da se je oprlo na obstoj tega tveganja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Splošno sodišče v nasprotju s tem, kar trdi družba ABLV Bank, v točki 83 iste sodbe ni ugotovilo, da se člen 82(2) Direktive 2014/59 uporablja za EOR, temveč se je sklicevalo na to določbo po analogiji v okviru kontekstualne analize člena 18 te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tudi ob predpostavki, da družba ABLV Bank s trditvami, usmerjenimi zoper to točko 83, trdi, da je Splošno sodišče s tako analogijo napačno uporabilo pravo, zadostuje ugotovitev, da glede na preudarke iz točk od 71 do 103 te sodbe z napačnostjo take analogije nikakor ne bi bilo mogoče dokazati, da EOR ni pristojen za sprejetje odločitve o nesprejetju sheme za reševanje, in torej za izpodbijanje tega, da je Splošno sodišče zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki ga je družba ABLV Bank navedla na prvi stopnji. Take trditve bi bilo torej vsekakor treba zavrniti kot brezpredmetne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, enako velja za trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na prakso EOR po koncu ustnega dela postopka na prvi stopnji. Okoliščina, da naj ta praksa ne bi bila v skladu z razlago člena 18 Uredbe št. 806/2014, ki jo je EOR navedel pred Splošnim sodiščem in ki jo je to sprejelo, tudi če bi bila dokazana, namreč nikakor ne bi mogla omajati razlage te določbe, ki jo je Splošno sodišče podalo v izpodbijani sodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v zvezi s trditvami družbe ABLV Bank, usmerjenimi zoper ugotovitev Splošnega sodišča, da s spornima sklepoma ni naložena likvidacija družb ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg, je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 78 te sodbe zavrnilo prvi tožbeni razlog, ki ga je ABLV Bank navedla na prvi stopnji in s katerim je trdila, da je EOR s tem, da je odredil likvidacijo družbe ABLV Bank, prekoračil pristojnost, ki mu je podeljena s to uredbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi s trditvami družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na domnevne napake v sklepu o ABLV Bank Luxembourg, zadostuje ugotovitev, da take napake, tudi če bi bile dokazane, ne bi mogle omajati zavrnitve prvega tožbenega razloga, ki ga je ABLV Bank navedla na prvi stopnji, s strani Splošnega sodišča, ker se je vsebinska preučitev ničnostne tožbe, ki jo je vložila ta družba, nanašala le na sklep o ABLV Bank, saj je Splošno sodišče tožbo, ki jo je zadnjenavedena vložila zoper sklep o ABLV Bank Luxembourg, v točki 61 navedene sodbe razglasilo za nedopustno. Zato je treba te trditve vsekakor zavrniti kot brezpredmetne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, glede trditve ABLV Bank, da Splošno sodišče ni upoštevalo besedila sklepa o ABLV Bank, ker je v točki 76 izpodbijane sodbe ugotovilo, da EOR s tem sklepom ni odločil o likvidaciji te kreditne institucije, je treba navesti, da iz besedila navedenega sklepa ne izhaja, da ta ugotovitev Splošnega sodišča ni pravilna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na napačno razlago sklepa o ABLV Bank, je torej treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bi bilo treba tudi ob predpostavki, da družba ABLV Bank s to navedbo trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 75 izpodbijane sodbe ugotovilo, da s sklepom o ABLV Bank ni naložena likvidacija te družbe, napačno uporabilo pravo, tako navedbo vsekakor zavrniti kot neutemeljeno, saj je Splošno sodišče v tej točki 75 pravilno presodilo, da likvidacija družbe ABLV Bank ni izhajala iz tega sklepa, ampak iz sklepa, ki so ga njeni delničarji sprejeli po navedenem sklepu (glej v tem smislu sodbi z dne 6. maja 2021, ABLV Bank in drugi/ECB, C‑551/19 P in C‑552/19 P, EU:C:2021:369, točka 49, in z dne 24. februarja 2022, Bernis in drugi/EOR, C‑364/20 P, EU:C:2022:115, točke 50, 51, 77 in 78).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kar zadeva zatrjevano napačno uporabo prava v zvezi z upoštevanjem zgolj besedila spornih sklepov, ne pa tudi javnih obvestil avtorja teh sklepov, je treba ugotoviti, da ta trditev temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe, tako da jo je treba zavrniti kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je namreč s tem, da je v točki 77 navedene sodbe ugotovilo, da sporočilo za javnost EOR z dne 24. februarja 2018 ne nadomešča spornih sklepov in ne more ustvarjati obveznosti, ki iz njiju ne izhajajo, ugotovilo, da besedilo teh sklepov ni edini element, ki bi ga bilo mogoče upoštevati, ob izključitvi vseh drugih elementov, pri določitvi njunega obsega, ampak je v bistvu razsodilo, da ima lahko sporočilo za javnost za to le dopolnilno vlogo in torej ne more omajati presoje, ki izhaja iz samega besedila navedenih sklepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, kar zadeva domnevno napako, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče, ker ni pravilno razlagalo pojma „naslovnik“ v smislu člena 263, četrti odstavek, in člena 297(2) PDEU, naj taka napaka nikakor ne bi mogla omajati ugotovitve Splošnega sodišča iz točke 76 izpodbijane sodbe, da s sklepom o ABLV Bank ni naložena likvidacija te družbe, in zato zavrnitve prvega tožbenega razloga, ki ga je družba ABLV Bank navedla na prvi stopnji. Trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na tako napako, je torej treba vsekakor zavrniti kot brezpredmetne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kar zadeva trditev, da so bile zaradi te napake družbama ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg odvzete pravice, zagotovljene s členom 41 Listine, zadostuje ugotovitev, da ta trditev ni dovolj jasna in natančna, da bi Sodišču omogočila nadzor, in da jo je zato treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 45 in 46 te sodbe, razglasiti za nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavreči kot delno nedopusten ter zavrniti kot delno brezpredmeten in kot delno neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank v bistvu trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in izkrivilo dejstva pri preučitvi tretjega in četrtega tožbenega razloga, ki sta bila navedena na prvi stopnji v zvezi z oceno EOR o obstoju propada ali verjetnega propada družbe ABLV Bank v smislu člena 18(1)(a) Uredbe št. 806/2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Splošno sodišče naj bi v točkah od 90 do 96 izpodbijane sodbe sprejelo pretirano ozko razlago obsega sodnega nadzora, ki ga morata sodišči Unije opraviti nad presojo obstoja propada ali verjetnega propada kreditne institucije, s čimer naj bi kršilo člen 47 Listine ter sodno prakso Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Splošno sodišče naj bi neupravičeno ugotovilo, da mora biti ta nadzor bolj omejen kot nadzor, ki ga izvajajo nacionalna sodišča na področju insolventnosti. Poleg tega bi morala biti raven sodnega nadzora sodišč Unije sorazmerna s posledicami zadevnega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi v točkah od 103 do 109 navedene sodbe izkrivilo vsebino spisa, ker je ugotovilo, da sklep o ABVL Bank vsebuje implicitno oceno EOR v zvezi s tem, ali družba ABVL Bank propada oziroma bo verjetno propadla, medtem ko je EOR v točki 124 odgovora na tožbo izrecno navedel, da je to oceno opravila ECB sama in da je bilo opravljeno le posvetovanje z EOR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Splošno sodišče naj bi izkrivilo dejstva, ker ni upoštevalo sodbe tribunal d’arrondissement de Luxembourg (okrožno sodišče v Luxembourgu) z dne 9. marca 2018 in drugih dogodkov, nastalih po sprejetju spornih sklepov, zaradi katerih naj bi ocene EOR, na katerih temeljita ta sklepa, postale vprašljive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, Splošno sodišče naj ne bi pravilno odgovorilo na nekatere trditve v zvezi z oceno propada ali verjetnega propada družbe ABLV Bank, navedene na prvi stopnji. Splošno sodišče naj tako ne bi odgovorilo na trditev, da bi bilo mogoče moratorij, do katerega je bila upravičena družba ABLV Bank, podaljšati, da bi se izognilo likvidnostnim težavam, s katerimi se je soočala ta družba, na zatrjevane napake v zvezi z mehanizmom zaščite vlog ter na domnevno neupravičenost in samovoljnost zahtevka za pretvorbo njenih likvidnih sredstev Euroclear v likvidna sredstva pri Latvijas Banka (Banka Latvije).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, izpodbijana sodba naj bi temeljila na napačni razlagi pojma likvidnosti bank v smislu člena 18 Uredbe št. 806/2014 in pravnega okvira Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom in reševanjem kreditnih institucij. Iz navedene sodbe naj bi izhajala domneva, da je ureditev likvidnosti, ki jo določa pravo Unije, upoštevna le v obdobju blaginje, in ne v primeru likvidnostne krize. Poleg tega naj Splošno sodišče v navedeni sodbi ne bi upoštevalo dejstva, da naj bi bila ta ureditev likvidnosti izkrivljena, če bi bile kreditni instituciji v primeru krize naložene dodatne likvidnostne zahteve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR meni, da je treba drugi pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten ali vsekakor zavrniti kot neutemeljen in delno očitno brezpredmeten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ECB meni, da je treba drugi pritožbeni razlog zavreči kot delno nedopusten in vsekakor zavrniti kot delno neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva zatrjevano napačno uporabo prava v zvezi z obsegom sodnega nadzora nad oceno EOR glede propada ali verjetnega propada subjekta, člen 18(1)(a) Uredbe št. 806/2014 EOR podeljuje določeno polje proste presoje pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji iz te določbe, med katerimi je pogoj v zvezi s propadom ali verjetnim propadom zadevnega subjekta ali skupine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je Splošno sodišče v bistvu razsodilo v točkah 91 in 92 izpodbijane sodbe, ker ima EOR določeno polje proste presoje pri preizkusu tega pogoja, ki zahteva tehnične odločitve in zapletene ekonomske napovedi in presoje, sodni nadzor, ki ga mora sodišče Unije opraviti nad utemeljenostjo tega preizkusa, ne sme pripeljati do tega, da to sodišče presojo EOR nadomesti s svojo, temveč je namen tega nadzora preveriti, ali sklep, ki ga sprejme EOR po navedenem preizkusu, ne temelji na napačnih dejanskih ugotovitvah in da pri njem ni podana očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil (glej po analogiji sodbe z dne 4. maja 2023, ECB/Crédit lyonnais, C‑389/21 P, EU:C:2023:368, točka 55; z dne 4. oktobra 2024, Aeris Invest/Komisija in EOR, C‑535/22 P, EU:C:2024:819, točka 266, in z dne 4. oktobra 2024, García Fernández in drugi/Komisija in EOR, C‑541/22 P, EU:C:2024:820, točka 275).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi družba ABLV Bank, pojmovanje sodnega nadzora, ki ga je Splošno sodišče podalo v točkah 91 in 92 izpodbijane sodbe in ki izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, ni nezdružljivo s členom 47 Listine, niti s členom 47 Listine, niti z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisano 4. novembra 1950 v Rimu, niti z načelom sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav imajo namreč institucije, organi, uradi in agencije Unije na področju, na katerem se opravijo zapletene ekonomske presoje, polje proste presoje glede ekonomskih zadev, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomskega značaja, ki jo podajo te institucije, organi, uradi in agencije. Tako mora sodišče Unije med drugim preveriti ne le dejansko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in koherentnost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse ustrezne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji kompleksnega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe (glej po analogiji sodbi z dne 10. julija 2014, Telefónica in Telefónica de España/Komisija, C‑295/12 P, EU:C:2014:2062, točka 54, in z dne 13. julija 2023, Komisija/CK Telecoms UK Investments, C‑376/20 P, EU:C:2023:561, točka 125).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče pa je že razsodilo, da glede na te značilnosti nadzor zakonitosti, ki ga opravi sodišče Unije na podlagi člena 263 PDEU, izpolnjuje zahteve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, določene v členu 47 Listine, ki ustreza načelu učinkovitega sodnega varstva iz člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (glej v tem smislu sodbo z dne 10. julija 2014, Telefónica in Telefónica de España/Komisija, C‑295/12 P, EU:C:2014:2062, točka 57 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba trditev družbe ABLV Bank, da je Splošno sodišče uporabilo pretirano ozko pojmovanje obsega sodnega nadzora, ki ga mora sodišče Unije opraviti nad oceno EOR, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, zavrniti kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega z okoliščino, da naj bi se to pojmovanje obsega sodnega nadzora razlikovalo od pojmovanja, ki so ga uporabila nacionalna sodišča, pristojna na področju insolventnosti, tudi če bi bila dokazana, ne bi bilo mogoče dokazati, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri opredelitvi obsega svojega nadzora. Trditev, ki se nanaša na tako okoliščino, je torej treba vsekakor zavrniti kot brezpredmetno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva domnevno izkrivljanje spisa, predloženega Splošnemu sodišču, v točkah od 103 do 109 izpodbijane sodbe, glede na elemente iz tega spisa, na katere se sklicuje družba ABLV Bank, ni očitno, da ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 107 te sodbe, da je EOR v sklepu o ABLV Bank sprejel oceno ECB, da družba ABLV Bank propada ali bo verjetno propadla, ni pravilna. Zato je treba trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na obstoj takega izkrivljanja, zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, enako velja za trditve družbe ABLV Bank v zvezi s tem, da Splošno sodišče ni upoštevalo sodbe tribunal d’arrondissement de Luxembourg (okrožno sodišče v Luxembourgu) z dne 9. marca 2018.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je namreč generalni pravobranilec navedel v točki 78 sklepnih predlogov, se ta sodba ne nanaša na položaj družbe ABLV Bank, ampak le na položaj družbe ABLV Bank Luxembourg. Splošno sodišče pa je ničnostno tožbo, ki jo je družba ABLV Bank vložila zoper sklep o ABLV Bank Luxembourg, v točki 61 izpodbijane sodbe razglasilo za nedopustno, tako da ni mogoče šteti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker navedene sodbe ni upoštevalo v okviru vsebinske preučitve tožbe zoper sklep o ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva trditve v zvezi s tem, da Splošno sodišče ni upoštevalo drugih dogodkov, nastalih po izdaji spornih sklepov, v teh trditvah niso navedeni elementi izpodbijane sodbe, ki se tako grajajo, ter niso dovolj jasne in natančne, da bi Sodišče lahko opravilo nadzor nad zakonitostjo navedene sodbe, tako da jih je treba, kot menita EOR in ECB, v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 45 in 46 te sodbe, zavreči kot nedopustne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, iz istih razlogov je treba kot nedopustne, kot trdi EOR, zavreči trditve družbe ABLV Bank, da Splošno sodišče ni pravilno odgovorilo na njene trditve v zvezi z moratorijem, do katerega je bila upravičena, mehanizmom zaščite vlog in zahtevkom za pretvorbo njenih likvidnih sredstev Euroclear v likvidna sredstva pri Banki Latvije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, kar zadeva zatrjevano napačno uporabo prava v zvezi z razlago pojma likvidnosti v okviru postopka reševanja iz člena 18 Uredbe št. 806/2014, je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 115 izpodbijane sodbe ugotovilo, da sta bila v okoliščinah obravnavane zadeve, za katere so značilni množični dvigi vlog zaradi izgube zaupanja med družbo ABLV Bank in njenimi strankami, količnik varovanja pred tveganjem te kreditne institucije in njena kapitalizacija manj pomembna v primerjavi s takojšnjo razpoložljivostjo likvidnih sredstev v navedeni kreditni instituciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditev družbe ABLV Bank, da je Splošno sodišče v tej sodbi ugotovilo, da likvidnostna ureditev, določena s pravom Unije, nikakor ni upoštevna v okviru ocene propada ali verjetnega propada subjekta, temelji na napačnem razumevanju te točke 115. V nasprotju s trditvami družbe ABLV Bank, Splošno sodišče namreč s tem, da je ugotovilo, da je bil v okoliščinah obravnavane zadeve njen količnik varovanja pred tveganjem manj pomemben v primerjavi s takojšnjo razpoložljivostjo likvidnih sredstev v tej kreditni instituciji, nikakor ni ugotovilo, da je količnik varovanja pred tveganjem na splošno povsem neupošteven, ampak le, da je treba glede na posebne okoliščine obravnavane zadeve večji pomen pripisati drugim elementom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega družba ABVL Bank, ki želi s to trditvijo navesti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da je mogoče kreditnim institucijam naložiti dodatne likvidnostne zahteve poleg tistih, ki jih nalaga likvidnostna ureditev, določena s pravom Unije, ni dokazala, da bi bila taka rešitev v nasprotju s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba trditve družbe ABLV Bank v zvezi z razlago pojma likvidnosti v okviru postopka reševanja iz člena 18 Uredbe št. 806/2014 zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot delno neutemeljen in delno brezpredmeten ter zavreči kot delno nedopusten, ne da bi bilo treba preučiti ugovora nedopustnosti, ki sta ju navedla EOR v zvezi s tem pritožbenim razlogom v celoti in ECB v zvezi z delom trditev, ki jih je družba ABLV Bank navedla v okviru navedenega pritožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank trdi, da je Splošno sodišče storilo več napak in izkrivljanj pri preučitvi njenih trditev v zvezi z osnutkom ukrepa FinCEN in sklepi, ki so jih sprejeli latvijski organi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Splošno sodišče naj bi izkrivilo trditve, ki jih je družba ABLV Bank predložila na prvi stopnji v zvezi z osnutkom ukrepa FinCEN, ker je v točki 100 izpodbijane sodbe navedlo, da je ta ECB očitala le, da pri svojih partnerjih ni pojasnila obsega tega osnutka. Družba ABLV Bank naj bi namreč ECB in EOR očitala, da sta se na navedeni osnutek sklicevala kot na zavezujočo odločitev in da sta ji pri oceni njenega položaja pripisala precejšnjo težo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi Splošno sodišče družbi ABLV Bank naložilo preveliko dokazno breme in naj bi izkrivilo njene trditve s tem, da jih je zavrnilo, ker naj ne bi bilo treba upoštevati vzrokov za propad ali verjetni propad subjekta. Tako naj bi družba ABLV Bank s svojimi trditvami navedla, da oceni ECB in EOR v zvezi z njenim propadom ali verjetnim propadom nista temeljili na tehnični presoji tega položaja, ampak na nejasnih in splošnih preudarkih ter na ugotovitvi, da poslovni model družbe ABLV Bank ni več vzdržen zaradi osnutka ukrepa FinCEN.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče naj ne bi dovolj upoštevalo več okoliščin in dokazov, ki jih je družba ABLV Bank predložila v utemeljitev svojih trditev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank naj bi se med drugim oprla na latvijsko pravo in pristojnost CMFC na področju boja proti pranju denarja. Družba ABLV Bank naj bi se sklicevala tudi na razhajanja med osnutkom ukrepa FinCEN in sklepi CMFC, s katerimi je bilo ugotovljeno, da je družba ABLV Bank spoštovala predpise, ki se uporabljajo na zadevnem področju. Poleg tega naj bi družba ABLV Bank pred Splošnim sodiščem trdila, da osnutek ukrepa FinCEN pomeni poskus tretje države, da izvaja pritisk na Republiko Latvijo, da bi ta spremenila svojo zakonodajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi družba ABLV Bank predložila dokaze v zvezi z ugotovitvami Korupcijas novēršanas un apkarošanas birojs (urad za preprečevanje korupcije in boj proti njej, Latvija), ki naj bi dokazovali obstoj tajnega dogovarjanja med uradniki ECB in FinCEN, to je tajnega dogovarjanja, s katerim naj bi bila ECB in EOR seznanjena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Splošno sodišče naj bi storilo napako, ker je zavrnilo njen tožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da je EOR zlorabil pooblastila, z obrazložitvijo iz točke 205 izpodbijane sodbe, da elementov, ki jih je v zvezi s tem navedla družba ABLV Bank, ni mogoče pripisati EOR, čeprav naj bi se ta v velikem obsegu oprl na delo, opravljeno s strani ECB in na nacionalni ravni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR in ECB trdita, da je treba tretji pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten ali vsekakor zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, trditve družne ABLV Bank, ki se nanašajo na to, da naj bi Splošno sodišče izkrivilo spis, temeljijo na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe, tako da jih je treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je namreč v točki 100 te sodbe ugotovilo, da se je družba ABLV Bank večkrat sklicevala na nezakonitost osnutka ukrepa FinCEN. Poleg tega je Splošno sodišče v točki 179 navedene sodbe navedlo, da je družba ABLV Bank trdila, da sta ECB in EOR sklep o ABLV Bank oprla na osnutek ukrepa FinCEN. Zato v nasprotju s trditvami družbe ABLV Bank Splošno sodišče s tem, da je v točki 100 iste sodbe ugotovilo, da je ta družba menila, da mora ECB tem partnerjem pojasniti obseg osnutka ukrepa FinCEN, obsega njenih trditev v zvezi s tem osnutkom ni omejilo zgolj na to trditev, ampak je ugotovilo, da je ta trditev del njene utemeljitve, česar družba ABLV Bank ne izpodbija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Splošno sodišče s tem, da je v točki 101 izpodbijane sodbe presodilo, da razlogi za propad ali verjetni propad subjekta niso element, ki ga je treba upoštevati pri preučitvi iz člena 18(4) Uredbe št. 806/2014, in da zato ni bilo treba preučiti, ali je bil osnutek ukrepa FinCEN utemeljen, v nasprotju s tem, kar trdi družba ABLV Bank, ni zgolj navedlo vsebine trditev, ki jih je ta družba navedla na prvi stopnji, ampak je obrazložilo zavrnitev teh trditev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bi bilo treba tudi ob predpostavki, da družba ABLV Bank s svojimi trditvami navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je v tej točki 101 razsodilo, da razlogi za propad ali verjetni propad subjekta niso element, ki ga je treba upoštevati pri preučitvi iz člena 18(4) te uredbe, take trditve vsekakor zavrniti kot neutemeljene. Sodišče je že razsodilo, da je shema za reševanje veljavno sprejeta, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 18 navedene uredbe, ne glede na razloge, zaradi katerih zadevni subjekt propada ali bo verjetno propadel (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2024, García Fernández in drugi/Komisija in EOR, C‑541/22 P, EU:C:2024:820, točka 191).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva trditve družbe ABLV Bank v zvezi z dokaznim bremenom zadostuje ugotovitev, da te niso dovolj jasne in natančne, da bi Sodišču omogočile, da opravi nadzor nad njimi, in da jih je zato treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 45 in 46 te sodbe, razglasiti za nedopustne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, kar zadeva trditve družbe ABLV Bank glede nezadostnega upoštevanja nekaterih okoliščin in dokazov, je treba je opozoriti, da iz člena 256(1) PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da je pritožba omejena na pravna vprašanja in da je torej Splošno sodišče izključno pristojno za ugotavljanje in presojo upoštevnih dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov, razen v primeru njihovega izkrivljanja, ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe. Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba ponovno presojati dejstva in dokaze (sodba z dne 2. marca 2021, Komisija/Italija in drugi, C‑425/19 P, EU:C:2021:154, točka 52 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bi bilo te trditve mogoče sprejeti le, če bi bilo dokazano, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva. Družba ABLV Bank pa se ne sklicuje na tako izkrivljanje, ampak v bistvu zgolj predlaga novo presojo dejstev, za kar pa Sodišče v okviru pritožbe ni pristojno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedene trditve je torej treba, kot menita EOR in ECB, zavreči kot nedopustne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na napako, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo v točki 205 izpodbijane sodbe, je treba zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je namreč v točki 204 navedene sodbe upravičeno opozorilo, da gre lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso za akt, pri katerem so bila zlorabljena pooblastila, le če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih indicev mogoče sklepati, da je bil sprejet izključno ali vsaj odločilno zaradi drugih ciljev, kot so tisti, zaradi katerih je bilo zadevno pooblastilo dano, ali za izognitev postopku, ki je s Pogodbo DEU posebej določen za obravnavanje okoliščin konkretnega primera (sodba z dne 5. maja 2015, Španija/Parlament in Svet, C‑146/13, EU:C:2015:298, točka 56 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato zgolj okoliščina, da se je EOR v okviru sprejetja sklepa o ABLV Bank delno oprl na akte, ki so jih sprejeli ECB in nacionalni organi, nikakor ne more zadostovati za dokaz, da je ta sklep sprejel za druge cilje, kot so tisti, za katere je bilo zadevno pooblastilo dano, ali za izognitev postopku, ki je posebej določen s Pogodbo DEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot delno neutemeljen in zavreči kot delno nedopusten, ne da bi bilo treba preučiti ugovora nedopustnosti, ki sta ju EOR in ECB navedla v zvezi s tem pritožbenim razlogom v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti pritožbeni razlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba ABLV Bank trdi, da je Splošno sodišče storilo več napak pri preizkusu dopustnosti njene tožbe v delu, v katerem se nanaša na sklep o ABLV Bank Luxembourg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Splošno sodišče naj bi storilo napako, ker je ugotovilo, da je upoštevno le besedilo spornih sklepov in da se to besedilo ne more razlagati v skladu z javnimi obvestili avtorja navedenega besedila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče naj bi tako pojem izpodbojnega akta v smislu člena 263 PDEU neupravičeno enačilo s posebnim dokumentom v fizični obliki, čeprav naj bi se ta pojem nanašal na vsebino izpodbijanih sklepov, dokument v fizični obliki pa naj bi bil v zvezi s tem le dokaz, enako kot ustna obvestila. Razlaga, ki jo je podalo Splošno sodišče, naj bi imela nesprejemljive posledice in naj bi ogrožala pravno državo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi izkrivilo besedilo spornih sklepov, ker je ugotovilo, da z njima ni naložena likvidacija zadevnih subjektov. Formulacija, izbrana v besedilu teh sklepov, v delu, v katerem naj bi od nacionalnih organov za reševanje zahtevala, da navedena sklepa izvršijo v skladu s preudarki iz teh sklepov, naj ne bi dopuščala nobenega dvoma o tem, da je treba družbi ABLV Bank in ABLV Bank Luxembourg likvidirati. Poleg tega naj vprašanje, ali je bil določen poseben način likvidacije oziroma ali je bila odločitev v tem smislu neposredna posledica začetka postopka likvidacije, ne bi bilo upoštevno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, družba ABLV Bank trdi, da Splošno sodišče ni izpeljalo posledic iz svoje ugotovitve, da je sklep o nesprejetju sheme za reševanje izpodbojni akt. Ob sklicevanju na sklepe o reševanju, ki jih je EOR sprejel v zvezi z drugimi subjekti, trdi, da taki sklepi spreminjajo pravni položaj delničarjev subjekta, na katerega se taka shema nanaša. Iz tega sklepa, da enako velja za sklep o nesprejetju sheme za reševanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, družba ABVL Bank trdi, da Splošno sodišče neupravičeno ni ugotovilo, da ima sklep o odvzemu dovoljenja kreditni instituciji bolj specifične posledice, ker tej instituciji preprečuje opravljanje reguliranih dejavnosti v zvezi z vlogami in krediti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">EOR in ECB menita, da je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Presoja Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba, da je Splošno sodišče v okviru preizkusa dopustnosti tožbe družbe ABLV Bank zoper sklep o ABVL Bank Luxembourg, potem ko je v točki 41 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ta sklep določa, da v zvezi z družbo ABLV Bank Luxembourg ne bo sprejeta nobena shema za reševanje, v točki 42 navedene sodbe presodilo, da navedeni sklep nima neposrednih učinkov na pravni položaj delničarjev družbe ABLV Bank Luxembourg, kot je ABLV Bank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba glede na preudarke iz točk od 112 do 116 te sodbe iz istih razlogov trditve družbe ABLV Bank, ki se nanašajo na izkrivljanje sklepa o ABLV Bank Luxembourg in na napake pri določitvi njegovih učinkov, zavrniti kot neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Enako velja za trditev družbe ABLV Bank, ki se nanaša na analogijo s sklepi o reševanju, ki jih je EOR sprejel v zvezi z drugimi subjekti, saj taki sklepi niso upoštevni za določitev učinkov sklepa o ABLV Bank Luxembourg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V preostalem trditve družbe ABLV Bank zoper preizkus Splošnega sodišča o dopustnosti njene tožbe v delu, v katerem je bila usmerjena zoper sklep o ABLV Bank Luxembourg, niso dovolj jasne in natančne, da bi Sodišču omogočile, da opravi nadzor nad zakonitostjo izpodbijane sodbe, tako da jih je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 45 in 46 te sodbe, zavreči kot nedopustne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti kot delno neutemeljen in zavreči kot delno nedopusten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke je treba pritožbo v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 184(2) Poslovnika določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sta EOR in ECB predlagala, naj se družbi ABLV Bank naloži plačilo stroškov, in ker ta s pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške EOR in ECB.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-315" title="page-5">
      Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ABLV Bank AS v likvidaciji nosi svoje stroške ter stroške Enotnega odbora za reševanje (EOR) in Evropske centralne banke (ECB).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-318" title="page-5">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
