<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-531/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0531</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:917">EU:C:2021:917</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez‑Bordone – Zadeva C‑531/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">NovaText</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez‑Bordone,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20211111">11. novembra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑531/20</HT></P><P>NovaText GmbH</P><P>proti</P><P>Ruprecht‑Karls‑Universität Heidelberg</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Postopek predhodnega odločanja</KEYWORD><KEYWORD>Intelektualna lastnina</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/48/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člena 3 in 14</KEYWORD><KEYWORD>Ukrepi, postopki in pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine</KEYWORD><KEYWORD>Stroški postopka</KEYWORD><KEYWORD>Drugi izdatki</KEYWORD><KEYWORD>Izdatki za storitve patentnega odvetnika</KEYWORD><KEYWORD>Razlaga ureditve, v skladu s katero se stroški sodelovanja patentnega odvetnika pri določitvi stroškov upoštevajo ne glede na to, ali je bilo to sodelovanje potrebno za uveljavljanje pravice</KEYWORD><KEYWORD>Obseg sodnega nadzora</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi United Video Properties<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE> (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑57/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:611">EU:C:2016:611</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba United Video Properties). Sodišče se je o stroških, nastalih v okviru postopkov v zvezi z varstvom pravic intelektualne lastnine, opredelilo v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111018">18. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Realchemie Nederland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:668">EU:C:2011:668</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Diageo Brands</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑681/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:471">EU:C:2015:471</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), vendar pri tem ni obravnavalo vprašanj, ki so predmet tega postopka.</P></NOTE> obravnavalo vprašanja, ki se porajajo v zvezi s členi Direktive 2004/48/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32).</P></NOTE> ki se nanašajo na plačilo stroškov in drugih izdatkov v zvezi s postopkom v sporih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine (vključno s pravicami industrijske lastnine).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) Sodišče poziva, naj znova opravi razlago členov 3(1) in 14 Direktive 2004/48 ter razjasni posledice sodbe United Video Properties.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče potrebuje novo presojo Sodišča, da bi ugotovilo, ali so s pravom Unije v skladu določbe, na podlagi katerih mora v Zvezni republiki Nemčiji stranka, ki pravdo izgubi, nujno povrniti stroške, ki so nastali zaradi sodelovanja patentnega odvetnika (<HT TYPE="ITALIC">Patentanwalt</HT>), čeprav to ni bilo nujno za ustrezno uveljavljanje pravic v sporu v zvezi z znamkami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Iz strjenega opisa nacionalnega prava, ki ga je podalo predložitveno sodišče, izhaja:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>splošno pravilo glede plačila stroškov in drugih izdatkov, nastalih v postopku, je, da stranka, ki pravdo izgubi, stranki, ki jo dobi, plača stroške procesnih dejanj, ki so <HT TYPE="ITALIC">potrebni</HT>.</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>V sporih, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine, pa se plačilo nagrad za storitve patentnega odvetnika <HT TYPE="ITALIC">vsekakor</HT> vključi v stroške, ki jih nosi oseba, ki je izgubila pravdo, ne da bi sodišče lahko presodilo, ali je bilo sodelovanje patentnega odvetnika nujno za zagotovitev ustrezno uveljavljanje pravic ali ne.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije – Direktiva 2004/48</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Ta direktiva se nanaša na ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine. V tej direktivi izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>pravice intelektualne lastnine<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> vključuje pravice industrijske lastnine.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 2, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v sredstva, ki jih ali jih lahko predvideva zakonodaja Skupnosti ali nacionalna zakonodaja, če so lahko ta sredstva ugodnejša za imetnike pravic, se ukrepi, postopki in pravna sredstva, predvideni v tej direktivi, uporabljajo v skladu s členom 3 za katero koli kršitev pravic intelektualne lastnine, kot je predvidena v pravu Skupnosti in/ali nacionalnem pravu zadevne države članice.“</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Splošne obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice predvidijo ukrepe, postopke in pravna sredstva, potrebne za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine, ki jih zajema ta direktiva. Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva so pošteni in pravični in niso po nepotrebnem zapleteni ali dragi in ne vsebujejo nerazumnih časovnih rokov ali neupravičenih zamud.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva so tudi dejanski, sorazmerni in odvračilni in se uporabljajo na tak način, da se izogibajo ustvarjanju ovir za zakonito trgovino in zagotavljajo zaščito pred zlorabo.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 14, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Stroški<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Države članice zagotovijo, da razumne in sorazmerne pravne stroške in druge izdatke stranke, ki dobi pravdo, praviloma plača stranka, ki pravdo izgubi, razen če to ne bi bilo pravično.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo – Gesetz über den Schutz von Marken und sonstigen Kennzeichen – Markengesetz<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Zakon o varstvu znamk in drugih razlikovalnih znakov z dne <DATE ISO="19941025">25. oktobra 1994</DATE>; v nadaljevanju: MarkenG; (BGBl. 1994 I, str. 3082).</P></NOTE></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 140(3) v različici, ki se uporablja v sporu, se od stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja patentnega odvetnika v sporu, ki se nanaša na razlikovalne znake, povrnejo nagrade na podlagi člena 13 Gesetz über die Vergütung der Rechtsanwältinnen und Rechtsanwälte<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Rechtsanwaltsvergütungsgesetz (zakon o odvetniški tarifi) z dne <DATE ISO="20040505">5. maja 2004</DATE> (BGBl. 2004 I, str. 718).</P></NOTE> in nujni stroški patentnega odvetnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu s členom 125e(5) se člen 140(3) <HT TYPE="ITALIC">mutatis mutandis</HT> uporablja za postopke pred sodišči, ki so prisojna za zadeve v zvezi z znamkami Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, spor in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Ruprecht‑Karls‑Universität Heidelberg (v nadaljevanju: univerza) je pri Landgericht Mannheim (deželno sodišče v Mannheimu, Nemčija)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodišči prve in druge stopnje sta v tem primeru delovali kot sodišči, pristojni za zadeve v zvezi z znamkami Unije.</P></NOTE> vložila tožbo proti družbi NovaText GmbH, s katero je zahtevala, naj ta preneha kršiti njene znamke Unije in prizna njene pravice na njih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Pooblaščenec univerze je v tožbi obvestil o sodelovanju patentne odvetnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Spor se je končal s pisno poravnavo na podlagi člena 278(6) Zivilprozessordnung (ZPO) (zakon o civilnem postopku). Prvostopenjsko sodišče je <DATE ISO="20170523">23. maja 2017</DATE> sprejelo sklep o sodni poravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Na isti datum je prvostopenjsko sodišče vrednost spora določilo na 50.000 EUR in družbi NovaText naložilo plačilo stroškov postopka. Pritožba družbe NovaText zoper ta sklep je bila zavrnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20171208">8. decembra 2017</DATE> znesek stroškov, ki jih mora družba NovaText povrniti univerzi, določilo na 10.528,95 EUR. Od tega je bilo 4867,70 EUR priznanih za sodelovanje patentne odvetnice v okviru postopka na prvi stopnji in 325,46 EUR za njene storitve v zvezi s pritožbo zoper sklep o naložitvi stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Pooblaščenec univerze je zagotovil, da je patentna odvetnica dejansko sodelovala v postopku in da je bila vsaka vloga, ki je bila vložena pri sodišču, usklajena z njo. Patentna odvetnica naj bi sodelovala tudi pri pogajanjih o poravnavi.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Družba NovaText je vložila pritožbo pri Oberlandesgericht Karlsruhe (višje deželno sodišče v Karlsruheju, Nemčija), s katero je predlagala, naj se sklep o stroških razveljavi v delu, v katerem so ji bili naloženi stroški, povezani s sodelovanjem patentne odvetnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Pritožbeno sodišče je pritožbo družbe NovaText zavrnilo iz teh razlogov:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ker gre za spor v zvezi z znamkami in znaki se v skladu s členom 140(3) MarkenG ne sme presojati, ali je bilo sodelovanje patentne odvetnice potrebno za sodno uveljavljanje pravic ali pa je ta odvetnica opravila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>dodatno storitev<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> poleg te, ki jo je opravil odvetnik, ki ga je najela univerza.</P></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><P>Člena 140(3) MarkenG ni mogoče razlagati v skladu s členoma 3(1) in 14 Direktive 2004/48/ES, da bi se preizkusilo, ali je bilo sodelovanje patentne odvetnice potrebno.</P></ITEM><ITEM><P>Ta člen prav tako ne krši splošnega načela enakosti iz člena 3(1) Grundgesetz (ustava Zvezne republike Nemčije).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Zoper odločbo, izdano v pritožbenem postopku, je bila vložena revizija pri Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče). To sodišče glede na prevladujočo razlago člena 140(3) MarkenG<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Po navedbah predložitvenega sodišča je pritožbeno sodišče člen 140(3) MarkenG razlagalo v skladu z ustaljeno sodno prakso Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) in na način, ki ga zagovarja prevladujoč del teoretikov. V skladu s to sodno prakso in stališčem teorije je treba stroške, ki nastanejo zaradi sodelovanja patentnega zastopnika v okviru spora v zvezi z razlikovalnimi znaki, povrniti ne glede na to, ali je bilo to sodelovanje nujno za ustrezno sodno varstvo ali varstvo pravic. Vendar opozarja, da je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) v zvezi z izvensodnim uveljavljanjem pravic in konkretno glede sodelovanja patentnega odvetnika pri opominu na podlagi prava o znamkah presodilo, da uporaba člena 140(3) MarkenG po analogiji ni možna in se lahko zato stroški sodelovanja patentnega odvetnika povrnejo samo, če je bilo to sodelovanje potrebno.</P></NOTE> na podlagi sodbe United Video Properties sklepa, da ta določba morda ni v skladu s členoma 3(1) in 14 Direktive 2004/48 v povezavi z njeno uvodno izjavo 17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča se zaradi tega, da se stranki, ki je pravdo izgubila, stroški sodelovanja patentnega odvetnika naložijo samodejno in ne glede na to, ali je bilo njegovo sodelovanje potrebno, porajajo težave na treh ravneh:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>prvič, povračilo stroškov dela patentnega odvetnika, katerega sodelovanje ni potrebno za ustrezno uveljavljanje pravic, bi bilo lahko v nasprotju s členom 3(1) Direktive 2004/48/ES po nepotrebnem drago.</P></ITEM><ITEM><P>Drugič, povračilo takih stroškov morda ne bi bilo sorazmerno v smislu člena 14 Direktive 2004/48, če delo patentne odvetnice ne bi bilo neposredno in tesno povezano s tožbo za zagotovitev spoštovanja pravice iz znamke.</P></ITEM><ITEM><P>Tretjič, iz člena 14 Direktive 2004/48 izhaja zahteva, da sodišče, ki mora odločiti o stroških, upošteva posebnosti zadeve (sodba United Video Properties, točka 23). Če pa se stroški patentnega odvetnika povrnejo ne glede na to, ali je bilo njegovo sodelovanje nujno za ustrezno uveljavljanje pravic ali ne, se posebnosti konkretnega primera ne upoštevajo zadostno.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) Sodišču postavilo to vprašanje za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Ali je treba člena 3(1) in 14 Direktive 2004/48/ES razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki stranki, ki je pravdo izgubila, nalaga povračilo stroškov, ki so stranki, ki je pravdo dobila, nastali zaradi sodelovanja patentnega odvetnika v sodnem postopku na podlagi zakonodaje o znamkah, ne glede na to, ali je bilo njegovo sodelovanje nujno za ciljno uveljavljanje pravic?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je sodno tajništvo Sodišča prejelo <DATE ISO="20201019">19. oktobra 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pisni stališči sta predložili družba NovaText in Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Presojeno je bilo, da obravnava ni potrebna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V tej zadevi ni sporno, da se nagrade in drugi stroški, ki jih zaračuna patentni odvetnik, načeloma lahko vključijo med postavke iz člena 14 Direktive 2004/48, in sicer bodisi pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>pravne stroške<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> bodisi pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>druge izdatke stranke, ki dobi pravdo<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. To opredelitev mora opraviti predložitveno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Zdi se, da iz argumentacije predložitvenega sodišča izhaja, da jih uvršča med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>druge izdatke<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Privzetje te premise bo pripomoglo k jasnosti razprave. Predložitveno sodišče je s tem, da je vprašanje omejilo le na okvir člena 14 Direktive 2004/48, izključilo možnost, da je delo patentnega odvetnika zajeto v pojmu stroškov za raziskavo (ali podobnih), katerih povračilo se ne opravi v skladu z navedenim členom, temveč v skladu z določbo, ki ureja nadomestilo za škodo, ki nastane imetniku pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Kot sem pojasnil v sklepnih predlogih v zadevi United Video Properties so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>pod pojmom stroškov, ki so nastali zaradi posredovanja izvedencev, tehničnih strokovnjakov ali svetovalcev, […] lahko različne stvarnosti, med katerimi nekatere ne spadajo nujno pod kategorijo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>stroški postopka<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/>. Ta kategorija ne zajema vsakega stroška, ki je bolj ali manj <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>povezan<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> s tožbo ali izplačan <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>zaradi<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> tožbe, temveč zajema tiste stroške, ki imajo neposreden izvor v postopku. Fizična ali pravna oseba lahko opravi predhodna dejanja, vključno s predhodnimi posvetovanji z nekaterimi svetovalci ali strokovnjaki, ne da bi stroški zadnjih morali biti navedeni med <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>stroški postopka<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/>. V skladu z uvodno izjavo 26 Direktive <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>stroški za prepoznavanje in raziskavo<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/>, ki se izvajata na področju varstva pravic intelektualne lastnine, spadajo v poglavje o odškodnini (člen 13), in ne v poglavje o stroških postopka (člen 14)<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sklepni predlogi v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>United Video Properties</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑57/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:201">EU:C:2016:201</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>stroški za prepoznavanje in raziskavo<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="2018" ID="QE0021"/>, ki pogosto nastanejo pred sodnim postopkom, ne spadajo nujno na področje uporabe člena 14 navedene direktive<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> (sodba United Video Properties, točka 35).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Dvomi predložitvenega sodišča se torej ne nanašajo na samo opredelitev stroškov, povezanih s sodelovanjem patentnega odvetnika,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>V tem se obravnavana zadeva razlikuje od zadeve Koch Media (C‑559/20), v kateri sem prav tako danes predstavil sklepne predloge. V zadnjenavedeni zadevi je bilo treba bolj natančno razmejiti pojme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>stroški postopka<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>drugi izdatki<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>odškodnine<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</P></NOTE> temveč na to, da se samodejno naložijo stranki, ki izgubi pravdo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Prav tako ni dejansko sporno, da ta samodejnost izhaja iz razlage nacionalne ureditve:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Drugače kakor <HT TYPE="ITALIC">splošna</HT> ureditev povračila stroškov v nemškem civilnem postopku<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Določena je v členu 91 ZPO, kot je navedeno v točki 10 predložitvenega sklepa.</P></NOTE> (v skladu s katero se stroški sodelovanja patentnega odvetnika povrnejo le, če so potrebni za učinkovito uveljavljanje pravice stranke, ki je pravdo dobila),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>V predložitvenem sklepu je pojasnjeno, da ta ureditev velja tudi za izvensodno uveljavljanje pravic v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino.</P></NOTE> člen 140(3) MarkenG določa <HT TYPE="ITALIC">posebno</HT> ureditev za spore na področju intelektualne lastnine.</P></ITEM><ITEM><P>Zaradi te posebne ureditve naj bi bilo – v skladu z razlago nacionalnega prava, ki jo je opravilo predložitveno sodišče – povračilo stroškov, nastalih zaradi sodelovanja patentnega odvetnika,<?PAGE NO="6"?> skoraj samodejno: zadostuje, da pooblaščenec stranke, ki je pravdo dobila, zagotovi, da je patentni odvetnik dejansko sodeloval v postopku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Točka 2 predložitvenega sklepa.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Ni torej nujno, da sodelovanje patentnega odvetnika pomeni dodano vrednost glede na storitev, ki jo opravlja odvetnik, ki ga je imenovala zainteresirana stranka.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ni predložilo elementov za presojo, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je mogoča <HT TYPE="ITALIC">skladna</HT> <HT TYPE="ITALIC">razlaga</HT> nacionalnega prava, pri kateri bi se upošteval člen 14 Direktive 2004/48 (zdi se, da je pritožbeno sodišče to možnost zavrnilo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Ker Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) – ki ima zadnjo besedo, kar se tiče razlagalne možnosti prava svoje države – v zvezi z zgoraj omenjeno možnostjo molči, je v teh sklepnih predlogih ne bom obravnaval.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Prav tako ne bom preučil učinkov morebitne nezdružljivosti člena 140(3) MarkenG s pravom Unije, ker bi to presegalo okvir vprašanja za predhodno odločanje. Vprašanje se nanaša le in izključno na dvom o obstoju te nezdružljivosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razumnost, sorazmernost in sodni nadzor pri uporabi člena 14 Direktive 2004/48</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Cilj Direktive 2004/48 je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>približevanje zakonodajnih sistemov [držav članic], da bi zagotovili visoko, enakovredno in homogeno raven varstva<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> intelektualne lastnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ciljem Sodišče opozarja, da se želi s členom 14 Direktive 2004/48 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>preprečiti to, da bi bila oškodovana stranka odvrnjena od tega, da začne sodni postopek za zaščito svojih pravic intelektualne lastnine. […] [K]ršitelj pravic intelektualne lastnine [mora] na splošno v celoti nositi finančne posledice za svoje ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111018">18. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Realchemie Nederland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:668">EU:C:2011:668</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Vendar določba iz tega člena ni brezpogojna, saj poleg tega, da gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>splošno<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> pravilo, državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo le povračilo teh stroškov postopka, ki so razumni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba United Video Properties, točka 24: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[…] [Č]len 14 Direktive 2004/48 državam članicam nalaga, da zagotovijo povračilo zgolj <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>razumnih<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="2018" ID="QE0029"/> stroškov postopka. Poleg tega člen 3(1) te direktive med drugim določa, da postopki, ki jih predvidijo države članice, ne smejo biti po nepotrebnem dragi<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</P></NOTE> in sorazmerni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 29: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>člen 14 Direktive 2004/48 določa, da morajo biti stroški postopka, ki jih mora nositi stranka, ki pravdo izgubi, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>sorazmerni<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="2018" ID="QE0031"/>. Vprašanja, ali so ti stroški sorazmerni, pa ni mogoče presojati ne glede na stroške, ki jih je stranka, ki je pravdo dobila, dejansko imela zaradi pomoči odvetnika, če so ti razumni v smislu točke 25 te sodbe.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kot sem navedel v sklepnih predlogih v zadevi United Video Properties, sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>oznaki <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>razumni in sorazmerni<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="2018" ID="QE0033"/> torej ključni za odločitev, ali mora nagrade odvetnika[, ki jih je pokrila ena stranka,] plačati stranka, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov. Obe oznaki morata biti podani hkrati, če naj se uporabi člen 14, kar je zahteva, ki je v skladu s členom 3 Direktive, ki določa, da morajo biti ukrepi, postopki in pravna sredstva, potrebni za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>pošteni in pravični in sorazmerni<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/><QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑57/15</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:201">EU:C:2016:201</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Opozoril sem tudi, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>[n]ekatere jezikovne različice Direktive pripisujejo obe oznaki tako stroškom kot drugim izdatkom postopka. Druge (francoska, španska in italijanska) pa ju uporabijo samo za stroške<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>. Enako kot v navedeni zadevi menim, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>[z]aradi pomena določbe […] ti oznaki priporočljivo razširiti na obe kategoriji, tako kot v angleški, nemški, portugalski ali nizozemski različici<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> (opomba 18 navedenih sklepnih predlogov).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Presojo razumnosti in sorazmernosti mora za vsak primer posebej opraviti nacionalno sodišče. V skladu z uvodno izjavo 17 Direktive 2004/48 je treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>[u]krepe, postopke in pravna sredstva […] v vsakem primeru določiti na tak način, da se upoštevajo posebne značilnosti navedenega primera<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je Sodišče presodilo, da mora biti, če se sporna postavka uvrsti – kot se dejansko je – med stroške iz člena 14, ravnanje, ki ustreza tem stroškom, neposredno in tesno povezano s sodnim postopkom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Glede na te premise so po mojem mnenju preudarki, ki jih je predložitveno sodišče opravilo glede uporabe meril iz sodbe United Video Properties v sporu, o katerem mora odločiti, pravilni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Prvič, samodejna uporaba spornega nacionalnega pravila lahko pomeni, da v nekaterih primerih pride do kršitve prepovedi iz člena 3(1) Direktive 2004/48, in sicer, da postopki, ki jih uvedejo države članice, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>niso po nepotrebnem […] dragi<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V tem smislu je Sodišče izključitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>povračila […] stroškov […] opravlj[enih] storit[ev], za katere se <HT TYPE="ITALIC">ne šteje, da so potrebne</HT> za zagotovitev uveljavljanja zadevne pravice intelektualne lastnine<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, izrecno omenilo kot razlog za utemeljitev omejitev, ki se v nacionalni zakonodaji utegnejo določiti zaradi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>zagotovit[ve], da so stroški, ki jih je treba povrniti, razumni<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba United Video Properties, točka 25. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Sodišče je o povezavi med <HT TYPE="ITALIC">potrebnostjo</HT> in <HT TYPE="ITALIC">razumnostjo</HT> stroška govorilo tudi pri opredelitvi stroškov, ki jih je mogoče uvrstiti v okvir člena 14 Direktive 2004/48: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Če pa so storitve tehničnega svetovalca, ne glede na njihovo naravo, <HT TYPE="ITALIC">nujne</HT> za to, da se učinkovito vloži tožba, katere namen je v konkretnem primeru zagotoviti uveljavljanje take pravice, spadajo stroški v zvezi s pomočjo tega svetovalca med <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>druge stroške<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="2018" ID="QE0042"/>, ki jih mora […] nositi stranka, ki je pravdo izgubila<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 39. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Pri presoji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>razumnosti<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> je treba torej upoštevati idejo o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>sorazmernosti z možnostmi<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, ki izhaja iz nemške različice člena 14 Direktive 2004/48.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Nemška različica člena 14 Direktive se sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Prozesskosten und sonstigen Kosten […] soweit sie <HT TYPE="ITALIC">zumutbar</HT> und angemessen sind<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> (v izvirniku ni poudarka).</P></NOTE> Stroški, katerih povrnitev se zahteva od stranke, ki je pravdo izgubila, se lahko torej omejijo na tiste <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>nujne izdatke<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ki so nastali stranki, ki je v pravdi zmagala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>Nujnost<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> stroška bo mogoče določiti predvsem v skladu z nacionalnim pravom (na primer, če se z njim zahteva sodelovanje odvetnika). Vendar je za nujna mogoče šteti tudi ravnanja, ki bi se <HT TYPE="ITALIC">in abstracto</HT> res lahko opustila, <HT TYPE="ITALIC">in concreto</HT> pa so ustrezno pripomogla k uspehu tožbe, in sicer do te mere, da ta brez njih ne bi uspela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugič, strinjam se tudi s trditvijo predložitvenega sodišča, da samodejno povračilo takih stroškov morda ne bi bilo <HT TYPE="ITALIC">sorazmerno</HT> v smislu člena 14 Direktive 2004/48, če sodelovanje patentnega odvetnika ne bi bilo neposredno in tesno povezano s tožbo za uveljavljanje pravice iz znamke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Stroški, ki jih mora povrniti stranka, ki pravdo izgubi, morajo biti, ponavljam, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>neposredno in tesno povezani z zadevnim sodnim postopkom<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba United Video Properties, točka 36.</P></NOTE> Za presojo tega bo običajno najprej treba pretehtati, ali so bili potrebni, in glede na to oceno razjasniti, v kolikšni meri je ta povezava prisotna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Neposredna in tesna povezava med stroški in postopkom ne bo podana, če so stroški odvečni v smislu, da se z dejavnostjo, zaradi katere so nastali, v postopek ni vneslo nič pomembnega, kar ne bi bilo že dokazano z drugimi dejavniki ali dokaznimi elementi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P><HT TYPE="ITALIC">A priori</HT> je težko reči, kakšen dokaz se bo sodišču zdel potreben. Na splošno bo odvečen dokaz, ki se nanaša na že ugotovljena bistvena dejstva, ki jih nihče ne prereka. V primeru, v katerem se skuša ovreči stališča nasprotne stranke in izpodbijati veljavnosti dokazov, ki jih je predložila, pa je naravno, da bodo izvedeni dokazi obsežnejši. V tem primeru posledica tega, da se sodišču nazadnje dodaten dokaz ne bo zdel nujen, ker je zadostoval že prvi, ne bi smela biti izguba pravice do povračila stroškov (v zvezi z izvedbo dodatnega dokaza).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Tretjič, o vsem tem mora odločiti sodišče, ki mora imeti polje proste presoje, da v vsakem posameznem primeru določi, kdaj je stroškovna postavka poleg tega, da je v zgoraj opisanem smislu nujna, tudi razumna in sorazmerna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Naj za odpravo vseh dvomov glede polja proste presoje sodišča še dodam, da so njegova pooblastila v tem smislu nazadnje okrepljena s končno določbo člena 14 Direktive 2004/48, v skladu s katero lahko sodišče kljub vsemu presodi, da stranka, ki je izgubila pravdo, ne nosi stroškov, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>če to ne bi bilo pravično<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba United Video Properties, točka 31: izključitev iz razlogov pravičnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>zajema nacionalna pravila, ki sodišču omogočajo, da v posebnem primeru, ko bi uporaba splošne ureditve na področju stroškov postopka pripeljala do rezultata, ki bi se štel za nepravičen, izjemoma odstopi od te ureditve<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Posledica tega, da bi se stroški, kakršni so obravnavani, vselej samodejno priznali, ne da bi moralo sodišče preučiti, ali so bili v okviru danega spora nujni, razumni in sorazmerni, bi bila lahko možnost zlorabe prava tožečih strank. Že na podlagi same izjave svojega pooblaščenca bi lahko same odločile, da se stranki, ki je pravdo izgubila, naloži povračilo morebitnih frivolnih, odvečnih ali pretiranih stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Člen 14 Direktive 2004/48 je torej treba razlagati v skladu s sistematiko te direktive, s katero se njen cilj zagotovitve visokega varstva imetnika pravice intelektualne lastnine skuša doseči ob hkratnem spoštovanju drugih jamstev, povezanih z učinkovitim pravnim sredstvom iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Skratka, predlagam, naj se na vprašanje predložitvenega sodišča odgovori tako, da je treba člena 3 in 14 Direktive 2004/48/ES razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki stranki, ki je pravdo izgubila, nalaga povračilo stroškov, ki so stranki, ki je pravdo dobila, nastali zaradi sodelovanja patentnega odvetnika v sodnem postopku na podlagi zakonodaje o znamkah, ne glede na to, ali je bilo njegovo sodelovanje nujno za ustrezno uveljavljanje pravic.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) odgovori tako:</TXT><P>Člena 3 in 14 Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki stranki, ki je pravdo izgubila, nalaga povračilo stroškov, ki so stranki, ki je pravdo dobila, nastali zaradi sodelovanja patentnega odvetnika v sodnem postopku na podlagi zakonodaje o znamkah, ne glede na to, ali je bilo njegovo sodelovanje nujno za ustrezno uveljavljanje pravic.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>