Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 17. septembra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Člen 63 PDEU – Prosti pretok kapitala – Obdavčenje dividend, ki jih prejme investicijski sklad – Davčna stopnja – Različno obravnavanje investicijskih skladov rezidentov in investicijskih skladov nerezidentov – Dvostranska davčna konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju – Nevtralizacija, s konvencijo, mogoče omejitve prostega pretoka kapitala “
V zadevi C‑139/25,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija) z odločbo z dne 11. februarja 2025, ki je na Sodišče prispela 17. februarja 2025, v postopku
Administración General del Estado
proti
Ishares Europe ETF,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, I. Ziemele (poročevalka), sodnica, A. Kumin, S. Gervasoni in M. Bošnjak, sodniki,
generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Ishares Europe ETF R. Calvo Salinero, A. de la Cueva González-Cotera, M. Flores Navarro in Á. García Ruiz, abogados,
– za špansko vlado A. Gavela Llopis in A. Pérez-Zurita Gutiérrez, agentki,
– za belgijsko vlado S. Baeyens in M. Van Regemorter, agenta,
– za italijansko vlado S. Fiorentino, agent, skupaj z A. Giovanninijem, avvocato dello Stato,
– za Evropsko komisijo W. Roels in C. Urraca Caviedes, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 63 PDEU.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med podjemom Ishares Europe ETF (v nadaljevanju: Ishares) in Agencia Estatal de la Administración Tributaria (državna agencija davčne uprave, Španija) (v nadaljevanju: davčna uprava) glede stopnje davka od dohodkov nerezidentov, ki se uporablja za dividende iz naložb podjema Ishares v delnice španskih družb v davčnih letih od 2007 do 2010.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 Člen 10 Konvencije med Kraljevino Španijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj na področju davkov od dohodka, podpisane 22. februarja 1990 v Madridu (v nadaljevanju: KIDO med Španijo in Združenimi državami), določa:
„1. Dividende, ki jih plača družba, ki je rezident države pogodbenice, rezidentu druge države pogodbenice, so obdavčljive v tej drugi državi.
2. Kljub temu so te dividende obdavčljive tudi v državi pogodbenici, katere rezidentka je družba, ki izplača dividende, in v skladu z zakonodajo te države, vendar če je dejanski prejemnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako odmerjen davek ne more preseči:
(a) 10 % bruto zneska dividend, če je dejanski prejemnik družba, ki ima v lasti vsaj 25 % delnic z glasovalno pravico v družbi, ki izplača dividende;
(b) 15 % bruto zneska dividend, v drugih primerih.
[…]“
4 Člen 24(2) te konvencije določa:
„V skladu z določbami in ob upoštevanju omejitev, določenih v zakonodaji Združenih držav (v skladu z morebitnimi spremembami te zakonodaje, ki ne vplivajo na njena splošna načela), Združene države svojim rezidentom ali državljanom dovolijo, da od davka od dohodka v Združenih državah odbijejo:
(a) davek od dohodka, ki ga v Španiji plačajo ti državljani ali rezidenti ali se plača v njihovem imenu […]
[…]“
Pravo Unije
5 Člen 63(1) PDEU določa:
„V okviru določb tega poglavja so prepovedane vse omejitve pretoka kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami.“
6 Člen 65 PDEU določa:
„1. Določbe člena 63 ne posegajo v pravice držav članic, da:
(a) uporabljajo ustrezne predpise svojega davčnega prava, v katerih so različno obravnavani davčni zavezanci, ki niso v enakem položaju glede na prebivališče ali kraj, v katerem je naložen njihov kapital;
[…]
3. Ukrepi in postopki iz odstavkov 1 in 2 ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja prostega pretoka kapitala in plačil iz člena 63.
[…]“
Špansko pravo
7 Člen 13 texto refundido de la Ley del Impuesto sobre la Renta de no Residentes (prenovljeno besedilo zakona o davku od dohodkov nerezidentov), ki je bil potrjen z Real Decreto Legislativo 5/2004 (kraljeva zakonska uredba 5/2004) z dne 5. marca 2004 (BOE št. 62 z dne 12. marca 2004, str. 11176), v odstavku 1 določa:
„Za dohodke, pridobljene na španskem ozemlju, se štejejo ti dohodki:
[…]
(f) naslednji dohodki iz kapitala:
(l) dividende in drugi dohodki iz udeležbe v lastniškem kapitalu subjektov, ki so rezidenti Španije, brez poseganja v določbe člena 118 (texto refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades (prenovljeno besedilo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb)), potrjenega z Real Decreto Legislativo 4/2004 (kraljeva zakonska uredba 4/2004, v nadaljevanju: zakon o davku od dohodkov pravnih oseb) z dne 5. marca 2004.
[…]“
8 Člen 25(1) prenovljenega besedila zakona o davku od dohodkov nerezidentov določa:
„Znesek davka se izračuna tako, da se za davčno osnovo, določeno v skladu s prejšnjim členom, uporabijo te stopnje:
[…]
(f) 19 % za:
(l) dividende in druge dohodke iz udeležbe v lastniškem kapitalu subjekta.
[…]“
9 Člen 28(5) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb določa:
„Po stopnji 1 % se obdavčijo:
(a) investicijske družbe s spremenljivim kapitalom, ki jih ureja (Ley 35/2003 de Instituciones de Inversíon Colectiva (zakon 35/2003 o kolektivnih naložbenih podjemih)) z dne 4. novembra 2003, če je potrebno vsaj število delničarjev, določeno v členu 9(4) tega zakona;
(b) finančni investicijski skladi, določeni z navedenim zakonom, če je potrebno vsaj število imetnikov enot premoženja, določeno v členu 5(4) tega zakona;
[…]“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
10 Ishares je kolektivni naložbeni podjem (v nadaljevanju: KNP) s sedežem v Združenih državah, ki ustreza opredelitvi regulirane investicijske družbe (regulated investment company, v nadaljevanju: RIC) v skladu z Investment Company Act of 1940 (ameriški zakon o investicijskih družbah iz leta 1940).
11 Podjem Ishares je v davčnih letih od 2007 do 2010 prejel dividende iz naslova delnic, ki jih je imel v španskih družbah, od katerih je bil pri viru odtegnjen davek od dohodkov nerezidentov v Španiji po stopnji 15 % v skladu s členom 10(2)(b) KIDO med Španijo in Združenimi državami.
12 Podjem Ishares, ki je želel biti deležen enake obravnave kot španski investicijski skladi, za katere se za dividende, ki jih prejmejo, v skladu s členom 28(5) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, uporablja 1 % davčna stopnja, je vložil več zahtevkov za vračilo razlike med zneskom odtegljajev, ki ustreza 15 % davčni stopnji, in zneskom, ki ustreza davčni stopnji 1 %, uporabljeni na znesek bruto dividende.
13 Ker so bili ti zahtevki zavrnjeni, je družba Ishares vložila pritožbe zoper zadevne odločbe o odmeri davka pri Tribunal Económico-Administrativo Central (osrednja komisija za gospodarske in upravne zadeve, Španija), ki jih je ravno tako zavrnila z odločbo z dne 5. oktobra 2017, ker naj položaj podjema Ishares ne bi bil objektivno primerljiv s položajem španskih KNP in ker naj bi bila omejitev prostega gibanja, ki izhaja iz izpodbijanih obdavčitev, vsekakor nevtralizirana.
14 Podjem Ishares je zoper to odločbo vložil tožbo pri senatu za upravne spore pri Audiencia Nacional (nacionalno visoko sodišče, Španija), ki je s sodbo z dne 12. septembra 2022 tej tožbi ugodilo in ugotovilo, da ima podjem Ishares pravico do vračila zahtevanih zneskov skupaj z obrestmi od datuma davčnega odtegljaja.
15 To sodišče je najprej priznalo primerljivost RIC in KNP ter nato menilo, da nevtralizacija presežka davka podjema Ishares ni bila izkazana. V skladu s špansko ureditvijo se je namreč od dividend, ki so jih prejele RIC, odtegnil davek pri viru v višini od 15 % do 18 % brez možnosti vračila, medtem ko se je v skladu s to ureditvijo za dividende, ki so jih prejeli subjekti rezidenti, uporabila 1 % stopnja, pri čemer so ti subjekti imeli možnost vračila presežnega odtegljaja, kar je štelo za diskriminatorno in v nasprotju s pravom Unije.
16 Nazadnje, razsodilo je, da na podlagi dejstva, da se je podjem Ishares odločil na delničarje ali imetnike deležev prenesti pravico, da v Združenih državah uporabijo davčni dobropis, ki ustreza davčnemu odtegljaju v Španiji, ni mogoče trditi, da je davčni upravi uspelo dokazati popolno nevtralizacijo. Od zadevnih podjemov naj ne bi bilo pravno upravičeno zahtevati, naj dokažejo, da so njihovi imetniki deležev lahko nevtralizirali učinke diskriminacije z uporabo tega davčnega dobropisa. V zvezi s tem naj bi morala davčna uprava tako nevtralizacijo dokazati z uporabo sredstev za izmenjavo informacij, določenih z dvostranskimi davčnimi konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, da bi pridobila potrebne informacije, ne da bi bilo mogoče sprejeti obrnjeno dokazno breme na podlagi načela „olajševanja dokazovanja“.
17 Davčna uprava je zoper sodbo z dne 12. septembra 2022 vložila kasacijsko pritožbo pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija), ki je predložitveno sodišče. Ta uprava trdi, da je RIC v skladu s KIDO med Španijo in Združenimi državami ter ameriško ureditvijo lahko popolnoma nevtralizirala različno davčno obravnavanje v Španiji, tako da je dohodke, ki jih je prejela, dodelila svojim delničarjem ali imetnikom deležev ter nanje prenesla davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v Španiji. Nepomembno naj bi bilo, ali je nevtralizacija izvedena z vidika imetnikov enot deležev ali ne. Poleg tega naj bi ti lahko v celoti odbili dejansko obdavčitev podjema Ishares v Španiji, tako da bi v svojih davčnih napovedih odbili 15 %, ki ustrezajo obdavčitvi, ki velja za dividende v Združenih državah.
18 Predložitveno sodišče pojasnjuje, da v skladu z ameriško ureditvijo RIC opravljajo svoje dejavnosti kot posredniki za naložbe za račun svojih delničarjev ali imetnikov deležev, pri čemer običajno vlagajo v vrednostne papirje in državne obveznice ter razdelijo dobičke iz teh naložb v obliki dividend. Ti subjekti so obdavčeni kot zavezanci za ameriški davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 15 % ali več, vendar lahko pod določenimi pogoji nepreklicno izberejo posebno davčno ureditev za RIC.
19 V skladu s to posebno ureditvijo, ki naj bi zagotavljala davčno transparentnost RIC, naj dohodki, ki jih te družbe prejmejo, ne bi bili obdavčeni v njihovem imenu, ampak naj bi bili dodeljeni njihovim delničarjem ali imetnikom deležev in naj bi bili torej obdavčeni v imenu zadnjenavedenih, na katere naj bi ti subjekti prav tako imeli možnost prenesti „tuj davčni dobropis“.
20 Ugotovljeno naj bi bilo, da je podjem Ishares prenesel tak davčni dobropis na svoje imetnike deležev, ne da bi bilo dokazano, da jim je uspelo nevtralizirati davčno breme, nastalo v Španiji. Poleg tega naj ne bi bilo sporno, da če bi se podjem Ishares odločil, da bo sam zavezan za plačilo ameriškega davka od dohodkov pravnih oseb, da bi lahko odbil pri viru odtegnjene davke na dividende iz tujih virov, ki jih prejme, bi ga ta izbira zavezovala za vse njegove dohodke, in ne le za dohodke, prejete v Španiji.
21 Predložitveno sodišče dodaja, da KIDO med Španijo in Združenimi državami določa mehanizme za nevtralizacijo različnega obravnavanja dividend, ki jih španske družbe izplačajo RIC. Poleg tega, če naj se podjem Ishares ne bi odločil, da na svoje delničarje ali imetnike deležev prenese pravico, da v Združenih državah uporabijo davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v Španiji, naj bi bil obdavčen po stopnji, na podlagi katere bi lahko v celoti odbil znesek, plačan iz naslova davka od dohodkov nerezidentov, plačanega v Španiji, s pri viru odtegnjenim davkom po stopnji 15 %, kolikor ta znesek presega obdavčitev po stopnji 1 %, ki se uporablja za KNP rezidente.
22 V teh okoliščinah je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je mogoče morebitno omejitev prostega pretoka kapitala, ki izhaja iz zakonodaje v zvezi z davkom od dohodkov nerezidentov, šteti za nevtralizirano v skladu s členom 63 PDEU, če se lahko subjekt nerezident, enakovreden harmoniziranim investicijskim skladom rezidentom, na podlagi ustrezne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in nacionalne zakonodaje države rezidentstva, na katero se ta konvencija sklicuje, odloči za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb, čeprav tega nazadnje ne stori, ker se je odločil, da svoj davčni dobropis prenese na imetnike enot premoženja sklada, glede na to, da bi mu možnost izbire obdavčitve v skladu z zakonodajo države rezidentstva načeloma lahko omogočila odbitek celotnega presežka davka, plačanega iz naslova davka od dohodkov nerezidentov, čeprav bi ga zavezovala za vse dohodke, ki bi jih prejel?“
Vprašanje za predhodno odločanje
23 Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 63 PDEU razlagati tako, da je mogoče šteti, da je morebitna omejitev prostega pretoka kapitala nevtralizirana z uporabo dvostranske davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjene med državo rezidentstva KNP in državo članico vira dividend, kadar za tak KNP v državi rezidentstva velja sistem davčne transparentnosti, v okviru katerega ni obdavčen od prejetih dividend in prenese na svoje imetnike deležev te dividende in davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v državi članici njihovega vira.
24 Čeprav se vprašanje za predhodno odločanje nanaša predvsem na pogoje, pod katerimi je mogoče morebitno omejitev prostega pretoka kapitala nevtralizirati z uporabo dvostranske davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, je treba poudariti, da so vlade, ki so Sodišču predložile stališča, izpodbijale obstoj te omejitve in primerljivost položaja KNP, ki je davčno transparentni nerezident, s položajem KNP rezidenta.
25 V teh okoliščinah je treba, na prvem mestu, ugotoviti, ali ureditev iz postopka v glavni stvari lahko pomeni omejitev prostega pretoka kapitala.
26 V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 63(1) PDEU na splošno prepoveduje omejitve pretoka kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (glej med drugim sodbi z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe, C‑602/23, EU:C:2025:290, točka 44, in z dne 30. oktobra 2025, Attal et Associés, C‑321/24, EU:C:2025:836, točka 28).
27 Pojem „omejitve“ v smislu člena 63 PDEU zajema državne ukrepe, ki so diskriminatorni, ker neposredno ali posredno uvajajo različno obravnavanje nacionalnega pretoka kapitala in čezmejnega pretoka kapitala, ki ne ustreza objektivni razliki v položajih, in ki lahko zato fizične ali pravne osebe iz drugih držav članic ali tretjih držav odvrnejo od čezmejnega pretoka kapitala (sodba z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe, C‑602/23, EU:C:2025:290, točka 45 in navedena sodna praksa).
28 Tako lahko manj ugodno obravnavanje – v državi članici – dohodkov, izplačanih KNP nerezidentom, v primerjavi z obravnavanjem dohodkov, izplačanih KNP rezidentom, KNP s sedežem v drugi državi odvrne od vlaganja v tej državi članici in zato pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki je s členom 63 PDEU načeloma prepovedana (sodba z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe, C‑602/23, EU:C:2025:290, točka 46 in navedena sodna praksa).
29 Naložitev večjega davčnega bremena za dividende, izplačane KNP nerezidentom, kot ga nosijo KNP rezidenti iz naslova dividend, ki so jim izplačane, je takšno manj ugodno obravnavanje (glej v tem smislu sodbo z dne 7. novembra 2024, XX (Tako imenovane unit-linked pogodbe), C‑782/22, EU:C:2024:932, točka 30 in navedena sodna praksa).
30 V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da so v skladu s špansko ureditvijo iz postopka v glavni stvari dividende, izplačane KNP rezidentu, obdavčene z davkom od dohodkov pravnih oseb po stopnji 1 %, medtem ko so dividende, izplačane KNP s sedežem v Združenih državah, obdavčene z davkom od dohodkov nerezidentov po stopnji 15 % v skladu s členom 10(2)(b) KIDO med Španijo in Združenimi državami.
31 Dividende, izplačane KNP nerezidentom, so torej manj ugodno davčno obravnavane kot dividende, izplačane KNP rezidentom.
32 Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvijo španske vlade, da ureditev iz postopka v glavni stvari ne pomeni omejitve prostega pretoka kapitala glede podjema Ishares, ker ta ni obdavčen z davkom od dohodkov pravnih oseb v Združenih državah od dividend, prejetih v Španiji, in je na svoje imetnike deležev prenesel dividende in davke, plačane od teh dividend v Španiji, ne da bi bil predmet te zadnje obdavčitve.
33 V zvezi s tem je treba poudariti, da okoliščina, da – kot v postopku v glavni stvari – ta KNP nerezident ni obdavčen v svoji državi rezidentstva ali da davčno breme dividend, ki jih je prejel, prevali na svoje imetnike deležev na podlagi uporabe sistema davčne transparentnosti, nikakor ne vpliva na ugotovitev, da so dividende, ki jih je prejel zadevni KNP, bolj davčno obremenjene kot dividende, ki so jih prejeli KNP rezidenti, zgolj zato, ker Španija izvaja svojo davčno pristojnost.
34 Poleg tega okoliščina, da dividende, izplačane subjektu nerezidentu, v Španiji nosijo večje davčno obremenitev kot dividende, izplačane KNP rezidentu, v nasprotju s tem, kar trdi španska vlada, izključuje, da bi se ugotovitve Sodišča v sodbi z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe (C‑602/23, EU:C:2025:290), uporabile za obravnavano zadevo.
35 Res je namreč, da je Sodišče v okoliščinah zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe (C‑602/23, EU:C:2025:290), v bistvu razsodilo, da člen 63 PDEU ne nasprotuje uporabi nacionalne ureditve, ki določa davčno ureditev za investicijske sklade rezidente, za subjekt nerezident, ki ima enake značilnosti kot investicijski sklad rezident, vendar je pravna oseba in je v zvezi s tem primerljiva s pravno osebo rezidentko, čeprav se v skladu s to nacionalno ureditvijo investicijski sklad rezident šteje za davčno transparenten in ne more delovati kot pravna oseba, pri čemer je ta uporaba pogojena s tem, da se dohodki, ki jih prejme subjekt nerezident, pripišejo njegovim imetnikom deležev in da se v državi rezidentstva ne obdavčijo na ravni tega subjekta, temveč na ravni njegovih imetnikov deležev. Vendar je Sodišče podalo tako razlago s pridržkom, da dividende, izplačane subjektu nerezidentu, v državi izplačila dividend ne nosijo večjega davčnega bremena kot dividende, izplačane investicijskemu skladu rezidentu (glej sodbo z dne 30. aprila 2025, Finanzamt für Großbetriebe, C‑602/23, EU:C:2025:290, točki 51 in 64).
36 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da ureditev iz postopka v glavni stvari, ki določa, da so dividende, izplačane KNP s sedežem v Združenih državah, obdavčene z davkom od dohodka nerezidentov po stopnji 15 %, medtem ko so dividende, izplačane KNP rezidentu, v Španiji obdavčene z davkom od dohodkov pravnih oseb po stopnji 1 %, pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki je s členom 63(1) PDEU načeloma prepovedana.
37 Ob tem je treba, na drugem mestu, poudariti, da v skladu s členom 65(1)(a) PDEU člen 63 PDEU ne posega v pravico držav članic, da uporabljajo ustrezne predpise svojega davčnega prava, v katerih so različno obravnavani davčni zavezanci, ki niso v enakem položaju glede na prebivališče ali kraj, v katerem je naložen njihov kapital.
38 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba člen 65(1)(a) PDEU, ker pomeni odstopanje od temeljnega načela prostega pretoka kapitala, razlagati ozko. Zato te določbe ni mogoče razlagati tako, da je vsaka davčna zakonodaja, v kateri se davčni zavezanci obravnavajo različno glede na kraj svojega prebivališča oziroma sedeža ali državo, v katero vlagajo svoj kapital, samodejno združljiva s Pogodbo DEU (sodba z dne 7. aprila 2022, Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö (Oprostitev pogodbenih investicijskih skladov), C‑342/20, EU:C:2022:276, točka 67 in navedena sodna praksa).
39 Različno obravnavanje, ki je dovoljeno s členom 65(1)(a) PDEU, v skladu z odstavkom 3 tega člena namreč ne sme biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja. Sodišče je zato razsodilo, da so taka različna obravnavanja lahko dovoljena le, če se nanašajo na položaje, ki niso objektivno primerljivi, oziroma – v nasprotnem primeru – če so upravičena z nujnim razlogom v splošnem interesu (sodba z dne 7. aprila 2022, Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö (Oprostitev pogodbenih investicijskih skladov), C‑342/20, EU:C:2022:276, točka 68 in navedena sodna praksa).
40 Iz sodne prakse Sodišča izhaja, na eni strani, da je treba primerljivost čezmejnega položaja z notranjim položajem preučiti ob upoštevanju cilja določb zadevne nacionalne ureditve ter njihovega predmeta in vsebine ter, na drugi strani, da je treba pri presoji, ali je različno obravnavanje, ki izhaja iz zadevne ureditve, odraz tega, da so položaji objektivno različni, upoštevati le upoštevna razlikovalna merila, ki jih določa ta ureditev (glej v tem smislu sodbo z dne 27. aprila 2023, L Fund, C‑537/20, EU:C:2023:339, točka 54 in navedena sodna praksa).
41 Iz nacionalne ureditve, navedene v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, je razvidno, da so v Španiji z davkom od dohodkov pravnih oseb po stopnji 1 % obdavčene investicijske družbe s spremenljivim kapitalom in finančni investicijski skladi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 28(5) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
42 Čeprav predložitveno sodišče ni pojasnilo cilja, ki se uresničuje z nacionalno ureditvijo, se zdi, da je njen namen omiliti dvojno obdavčevanje takih dividend za pravne osebe, na katere se nanaša, in za njihove delničarje ali imetnike deležev. Treba pa je spomniti, da je Sodišče že odločilo, da glede ukrepov, ki jih je država članica določila za preprečevanje ali zmanjšanje verižnega obdavčevanja ali ekonomskega dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki jih razdeli družba rezidentka, ni nujno, da so KNP prejemniki rezidenti v primerljivem položaju kot KNP prejemniki nerezidenti (glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2022, AllianzGI‑Fonds AEVN, C‑545/19, EU:C:2022:193, točka 64 in navedena sodna praksa).
43 Vendar je od trenutka, ko neka država članica z davkom od dohodka enostransko ali s konvencijo obdavči ne le KNP rezidente, ampak tudi KNP nerezidente za dohodke, ki jih ti prejmejo od družbe rezidentke, postane položaj navedenih KNP nerezidentov primerljiv s položajem KNP rezidentov (glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2022, AllianzGI-Fonds AEVN, C‑545/19, EU:C:2022:193, točka 65).
44 V zvezi s presojo primerljivosti položaja KNP rezidentov, ki so zavezani plačilu davka od dohodkov pravnih oseb po stopnji 1 %, s položajem KNP nerezidenta iz postopka v glavni stvari, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče, je treba ugotoviti, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe in zlasti iz formulacije vprašanja za predhodno odločanje razvidno, da predložitveno sodišče meni, da so ameriški KNP in španski KNP v objektivno primerljivih položajih.
45 Na tretjem mestu, preučiti je torej treba, ali je omejitev prostega pretoka kapitala, ki izhaja iz uporabe višje davčne stopnje za dividende, izplačane KNP nerezidentu, v primerjavi z davčno stopnjo, ki se uporablja za dividende, izplačane KNP rezidentu, mogoče šteti za nevtralizirano, kadar dvostranska davčna konvencija določa mehanizem za preprečevanje dvojnega obdavčevanja in za ta investicijski sklad v državi rezidentstva velja sistem davčne transparentnosti, v okviru katerega ni obdavčen za prejete dividende in prenese na svoje imetnike deležev te dividende in davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenem davku, ki se uporablja zanje.
46 Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je cilj zagotavljanja enakega obravnavanja dividend, izplačanih davčnim zavezancem rezidentom in nerezidentom, mogoče doseči s konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjeno z drugo državo članico ali tretjo državo (glej v tem smislu sodbo z dne 8. novembra 2007, Amurta, C‑379/05, EU:C:2007:655, točki 78 in 79 ter navedena sodna praksa, in sklep z dne 21. januarja 2020, Estado do Canadá, C‑613/18, EU:C:2020:19, točka 34), če je z uporabo te konvencije mogoče v celoti izravnati učinke različnega obravnavanja, ki izhaja iz nacionalne zakonodaje (sodba z dne 16. junija 2022, ACC Silicones, C‑572/20, EU:C:2022:469, točka 44).
47 Različno obravnavanje dividend, razdeljenih davčnim zavezancem rezidentom, in dividend, razdeljenih davčnim zavezancem nerezidentom, je povsem odpravljeno le, če se davek, odtegnjen pri viru v skladu z nacionalno zakonodajo, lahko odbije od davka, ki ga je treba plačati v drugi državi, in to do višine, ki pomeni različno obravnavanje na podlagi nacionalne zakonodaje (glej sodbo z dne 16. junija 2022, ACC Silicones, C‑572/20, EU:C:2022:469, točka 45).
48 Sodišče je poleg tega razsodilo, da bi za dosego cilja nevtralizacije uporaba metode odbitja morala omogočati, da se davek na dividende, pobran v državi članici vira dividend, popolnoma odbije od davka, ki je dolgovan v državi rezidentstva davčnega zavezanca prejemnika teh dividend, tako da če so navedene dividende nazadnje obdavčene bolj kot dividende, izplačane davčnim zavezancem rezidentom v državi članici vira teh dividend, tega večjega davčnega bremena ni več mogoče pripisati zadnjenavedeni državi, temveč državi rezidentstva davčnega zavezanca prejemnika, ki je izvajala svojo davčno pristojnost (sodba z dne 17. septembra 2015, Miljoen in drugi, C‑10/14, C‑14/14 in C‑17/14, EU:C:2015:608, točka 80).
49 Sodišče je dodalo, da mehanizem iz dvostranske davčne konvencije, ki določa, da je odbitek davka, pobranega v državi članici vira dividend, omejen na davek države rezidentstva, izračunan na te dividende, ne more v vseh primerih zagotoviti izravnavo različnega obravnavanja, ki izhaja iz nacionalne ureditve, saj je takšna izravnava mogoča le v primeru, ko je znesek davka v državi rezidentstva prejemnika dividend, izračunan na izplačane dividende, vsaj enak znesku davka, ki ga pri viru odtegne država članica vira dividend (glej v tem smislu sodbo z dne 16. junija 2022, ACC Silicones, C‑572/20, EU:C:2022:469, točki 46 in 47) .
50 Iz sodne prakse, navedene v točkah od 46 do 49 te sodbe, izhaja, da mora uporaba dvostranske davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, da bi bilo mogoče šteti, da je različno obravnavanje nevtralizirano, zagotoviti, da se v vseh primerih znesek, ki ustreza razliki v davčnih stopnjah, ki se uporabljajo za KNP rezidente in KNP nerezidente, na podlagi te konvencije v celoti odbije od davka, ki ga mora zadevni KNP plačati v državi svojega rezidentstva.
51 V obravnavanem primeru predložitveno sodišče, vlade, ki so predložile stališča, in Evropska komisija menijo, da KIDO med Španijo in Združenimi državami omogoča tak popoln odbitek, medtem ko podjem Ishares izpodbija to presojo, pri čemer trdi, da člen 24(2) te KIDO določa običajni sistem odbitka in da v nasprotju s tem, kar trdi to sodišče, ni mogoče samodejno ugotoviti, da navedena KIDO omogoča nevtralizacijo pri viru odtegnjenega davka, ker je morebitni odbitek davka, pobranega v Španiji, v Združenih državah v vsakem primeru odvisen od določb, ki so jih Združene države enostransko sprejele v svoji notranji ureditvi, in omejitev, ki bi jih lahko določile v ta namen.
52 V zvezi s tem je treba navesti, da Sodišče v okviru postopka, začetega na podlagi člena 267 PDEU, ni pristojno za razlago določb davčne konvencije, sklenjene med državo članico in tretjo državo (sklep z dne 21. januarja 2020, Estado do Canadá, C‑613/18, EU:C:2020:19, točka 20).
53 Zato mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali uporaba KIDO med Španijo in Združenimi državami omogoča tak popoln odbitek.
54 Ob tem je ob predpostavki, da KIDO med Španijo in Združenimi državami omogoča popoln odbitek davka, ki ga je podjem Ishares plačal v Španiji, od davka, ki ga mora ta podjem plačati v Združenih državah, iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da v obravnavanem primeru podjem Ishares nikakor ni mogel biti upravičen do takega odbitka, saj je dividende prenesel in davek, plačan na te dividende v Španiji, prevalil na svoje imetnike deležev v obliki davčnega dobropisa v okviru posebnega sistema davčne transparentnosti, pri tem pa za navedene dividende v Združenih državah ni bil obdavčen.
55 Tako je taka možnost odbitka za davčnega zavezanca, kot je podjem Ishares, zgolj teoretična.
56 Ni pa mogoče trditi, da je država članica spoštovanje svojih obveznosti uspela zagotoviti s tem, da je sklenila dvostransko davčno konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kadar KNP nerezident, ki se je odločil za davčno ureditev, določeno z ureditvijo države njegovega rezidentstva, in za katerega se ne zatrjuje, da je tako ravnal z zlorabo ali goljufijo, zaradi te davčne ureditve, tudi če zanj ni bila obvezna, ampak jo je izbral, ne more biti upravičen do varstva iz te konvencije.
57 V takem primeru namreč različno obravnavanje ni nevtralizirano.
58 Res je, kot poudarja španska vlada, da iz sodne prakse izhaja, da prostega pretoka kapitala ni mogoče razumeti tako, da je država članica svoja davčna pravila zavezana prilagajati pravilom druge države, da bi se v vseh položajih zagotovila obdavčitev, s katero se odpravlja vsakršna neenakost, ki izhaja iz nacionalnih davčnih zakonodaj, ker so lahko odločitve davčnega zavezanca, ki jih ta sprejme v zvezi z naložbo v drugi državi članici, zanj glede na posamezen primer bolj ali manj ugodne ali neugodne (sodba z dne 7. aprila 2022, Veronsaajien oikeudenvalvontayksikkö (Oprostitev pogodbenih investicijskih skladov), C‑342/20, EU:C:2022:276, točka 59 in navedena sodna praksa).
59 Vendar v obravnavanem primeru zatrjevano manj ugodno obravnavanje izhaja iz različnega obravnavanja, uvedenega s špansko ureditvijo iz postopka v glavni stvari, in ne iz razlik med špansko in ameriško davčno ureditvijo.
60 Treba pa je poudariti, da v skladu s členom 24(2)(a) KIDO med Španijo in Združenimi državami Združene države svojim rezidentom ali državljanom omogočajo, da od davka od dohodkov v Združenih državah ne odbijejo le davka na dohodek, ki so ga v Španiji plačali sami, ampak tudi tistega, ki je bil plačan v njihovem imenu.
61 Zato ni mogoče izključiti, da je to KIDO mogoče razlagati tako, da določa možnost, da so imetniki deležev podjema Ishares upravičeni do odbitka ali davčnega dobropisa, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v Španiji na dividende, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
62 Upoštevanje možnosti, pridržanih imetnikom deležev, v obravnavanem primeru ni omajano s sodbo z dne 16. junija 2022, ACC Silicones (C‑572/20, EU:C:2022:469, točka 48), v kateri je Sodišče izključilo upoštevanje možnosti odbitka davka, plačanega v državi vira dividend, na ravni neposrednih ali posrednih delničarjev družbe nerezidentke, ki je prejemnica teh dividend.
63 Zadeva, v kateri je bila izdana sodba z dne 16. junija 2022, ACC Silicones (C‑572/20, EU:C:2022:469), se je namreč nanašala na nacionalno ureditev, ki je za vračilo davka od dohodkov iz kapitala, plačanega od dividend, ki jih je prejela družba nerezidentka, določala pogoj, da se dokaže, da ta družba ali njeni neposredni ali posredni delničarji tega davka ne morejo odbiti oziroma tega odbitka ne morejo prenesti v naslednja davčna obdobja, medtem ko tak pogoj za družbe rezidentke ni bil določen. Obravnavana zadeva pa se nanaša na morebitno možnost nevtralizacije – na podlagi KIDO med Španijo in Združenimi državami – različnega obravnavanja pri obdavčitvi dividend, ki jih prejmejo KNP nerezidenti, ki so se odločili za sistem davčne transparentnosti, z odbitkom, ki se imetnikom deležev teh KNP prizna na podlagi te KIDO.
64 Da bi predložitveno sodišče lahko štelo, da je to različno obravnavanje nevtralizirano z uporabo navedene KIDO v korist imetnikov deležev, se mora prepričati, da so ti dejansko upravičeni do uporabe te konvencije in da ta v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah od 46 do 49 te sodbe, tem imetnikom deležev omogoča, da od davka, ki ga morajo plačati v državi rezidentstva, v celoti odbijejo znesek, ki ustreza razliki med davčno stopnjo, ki se v državi članici vira uporablja za dividende, izplačane KNP nerezidentom, in davčno stopnjo, ki se uporablja za dividende, izplačane KNP rezidentom.
65 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 63 PDEU razlagati tako, da je mogoče šteti, da je omejitev prostega pretoka kapitala nevtralizirana z uporabo dvostranske davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjene med državo rezidentstva KNP in državo članico vira dividend, kadar za tak KNP v državi rezidentstva velja sistem davčne transparentnosti, v okviru katerega ni obdavčen od prejetih dividend in prenese na svoje imetnike deležev te dividende ter davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v državi članici vira teh dividend, če so lahko ti imetniki deležev dejansko upravičeni do take uporabe, tako da jim ta uporaba omogoča, da od davka, ki ga dolgujejo v svoji državi rezidentstva, v celoti odbijejo znesek, ki ustreza razliki med davčno stopnjo, ki se uporablja v državi članici vira dividend za dividende, ki so bile izplačane KNP nerezidentom, in davčno stopnjo, ki se uporablja za dividende, izplačane KNP rezidentom.
Stroški
66 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
Člen 63 PDEU je treba razlagati tako, da je mogoče šteti, da je omejitev prostega pretoka kapitala nevtralizirana z uporabo dvostranske davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjene med državo rezidentstva kolektivnega naložbenega podjema in državo članico vira dividend, kadar za tak podjem v državi rezidentstva velja sistem davčne transparentnosti, v okviru katerega ni obdavčen od prejetih dividend in prenese na svoje imetnike deležev te dividende ter davčni dobropis, ki ustreza pri viru odtegnjenemu davku v državi članici vira teh dividend, če so lahko ti imetniki deležev dejansko upravičeni do take uporabe, tako da jim ta uporaba omogoča, da od davka, ki ga dolgujejo v svoji državi rezidentstva, v celoti odbijejo znesek, ki ustreza razliki med davčno stopnjo, ki se uporablja v državi članici vira dividend za dividende, ki so bile izplačane kolektivnim naložbenim podjemom nerezidentom, in davčno stopnjo, ki se uporablja za dividende, izplačane kolektivnim naložbenim podjemom rezidentom.
Podpisi
* Jezik postopka: španščina.