(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 (4) je ključen sestavni del pravnega okvira, ki podpira naloge zbiranja statističnih informacij, ki jih izvaja Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank. ECB se dosledno opira na navedeno uredbo pri izvajanju in spremljanju usklajenega zbiranja statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB).

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 je bila večkrat spremenjena, da se je posodobil obseg zahtev za poročanje, ki so potrebne za opravljanje nalog ESCB, ter da sta se omogočila prenos in uporaba statističnih informacij, ki jih zbirajo ESCB, članice ESCB in drugi organi, odgovorni za nadzor, makrobonitetni nadzor in reševanje.

(3)

Digitalna preobrazba je prinesla obsežne nove priložnosti za vključevanje digitalnih tehnologij ne le v poslovanje podjetij, temveč tudi v zagotavljanje javnih storitev. Ustvarila je do sedaj nepoznano okolje, ki je privedlo do potrebe po novi statistiki da bi lahko ESCB opravljala svoje naloge, in bi se omogočilo učinkovitejše zbiranje podrobnih podatkov. Poleg tega so se zaradi nedavnih gospodarskih in finančnih dogodkov, kot so podnebna kriza, pandemija COVID-19 ter energetska kriza in kriza življenjskih stroškov, ki jo je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini, povečale zahteve in pričakovanja po pravočasnejši, pogostejši in podrobnejši statistiki, ki je potrebna za podporo opravljanju nalog ESCB. Hkrati je pomembno te zahteve in pričakovanja uravnotežiti s potrebo po čim manjšem bremenu za poročevalske enote, saj sta konkurenčnost in produktivnost bistvena pogoja za razcvet podjetij. Iz tega razloga je pomembno prilagoditi pravni okvir, da se v zvezi s statističnim in regulativnim poročanjem, kadar koli je to mogoče, podpre načelo „samo enkrat“ in zagotovi, da poročevalskim enotam ni treba poročati istih podatkov več kot enkrat. Pri teh prilagoditvah bi morali upoštevati neodvisnost ECB in statistična načela, določena v Uredbi (ES) št. 2533/98. Da bi se izognili potrebi po zbiranju istih statističnih informacij s strani več organov in uradov Unije ali držav članic, bi morale članice ESCB izmenjevati statistične informacije med seboj ter jih izmenjevati s člani evropskega statističnega sistema (ESS) in drugimi zadevnimi osebami v natančno opredeljenih okoliščinah, ne glede na to, katera članica ESCB je statistične informacije zbrala.

(4)

Da bi se upoštevale sedanje razmere in digitalno okolje, v katerem deluje ESCB, bi bilo treba v Uredbo (ES) št. 2533/98 uvesti nove ali posodobljene opredelitve za pojasnitev pojmov „izmenjava“, „druga upravičena oseba“ in „osnovni referenčni podatki“. Nekatere druge opredelitve pojmov bi bilo treba posodobiti, da se zagotovi skladnost s pravom Unije.

(5)

Za pripravo konsolidirane bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (MFI) v sodelujočih državah članicah, ki zagotavlja celovito statistično sliko denarnih gibanj v državah članicah, katerih valuta je euro in ki se štejejo za eno ekonomsko ozemlje, je potrebna homogena poročevalska populacija. Zato je ECB sestavila in vodi seznam MFI za statistične namene, ki temelji na skupni opredelitvi, ki določa, da MFI vključujejo kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije. Zato bi bilo treba pojasniti, da bi tudi v izjemnih primerih, ko je kreditna institucija, kakor je opredeljena na podlagi prava Unije, v Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov 2010 razvrščena zunaj sektorja „finančne družbe (S.12)“, ta kreditna institucija spadala v meje referenčne poročevalske populacije, od katere imajo članice ESCB pravico zbirati statistične informacije. Te informacije je treba zbirati, da lahko ECB uporabi zahteve glede obveznih rezerv za kreditne institucije za namene denarne politike v skladu s členom 19 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (5). Kadar so katere koli druge finančne institucije ali podjetja, ki so predmet bonitetnega nadzora, razvrščene zunaj sektorja „finančne družbe“, to ne bi smelo posegati v pravico ECB, da zbira statistične informacije o njih.

(6)

Poleg tega bi morala imeti ECB zaradi uskladitve s statističnima načeloma stroškovne učinkovitosti in čim manjšega bremena poročanja tudi pravico, da od poročevalskih enot zbira statistične informacije o njihovih nadzorovanih subjektih in podružnicah, tudi kadar je podružnica rezident druge države. To bi ECB omogočilo, da lahko pri statističnem poročanju učinkovito izvaja načelo „samo enkrat“ in s tem odpravi podvajanje zahtev za poročanje. To bi tudi omogočilo, da se pristop, ki se uporablja za statistično poročanje, še bolj uskladi s „pristopom matične države“, ki se uporablja za nadzorniško regulativno poročanje o dejavnostih podružnic. ECB bi imela tudi večjo prožnost pri izbiri različnih pristopov v zvezi z obsegom konsolidacije pri statističnem poročanju.

(7)

ECB mora pri opravljanju svojih nalog zbiranja statističnih podatkov sodelovati z institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije in pristojnimi organi držav članic. Da se upošteva to tesno sodelovanje, bi morala ECB pri opredelitvi in predpisovanju zahtev za poročanje za namen zbiranja statističnih informacij, ki so potrebne za opravljanje nalog ESCB, upoštevati potencialno uporabo takih informacij za opravljanje nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, in informacij drugih institucij, organov, uradov, agencij Unije ali pristojnih organov držav članic, do katerih imajo članice ESCB pravico dostopati. Ta zahteva je potrebna, da se omogoči čim večja uporaba obstoječih informacij in čim bolj zmanjša breme za poročevalske enote.

(8)

Omejitve in pogoje, pod katerimi lahko ECB poročevalskim enotam naloži sankcije za neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 2533/98, ali obveznosti, določenih v uredbah in sklepih ECB, ki predpisujejo zahteve za statistično poročanje, bi bilo treba posodobiti, da se zagotovi zadosten odvračilni učinek sankcij. Poleg tega bi bilo treba najvišji znesek sankcij, ki jih lahko ECB naloži poročevalski enoti v primeru neizpolnjevanja obveznosti statističnega poročanja, v veliki meri uskladiti z najvišjimi zneski, ki se lahko naložijo v primeru neizpolnjevanja drugih nestatističnih obveznosti, ki jih naloži ECB.

(9)

Zaupne statistične informacije, ki jih ECB in nacionalne centralne banke pridobijo za opravljanje nalog ESCB, je treba zaščititi, da se prepreči njihova nezakonita uporaba in razkritje. Ne glede na to bi bilo treba revidirati in razjasniti ureditev zaupnosti, ki se uporablja za zaupne statistične informacije, ki jih zbira ESCB, da se zagotovi, da lahko ECB in nacionalne centralne banke uporabljajo in med seboj izmenjujejo zaupne statistične informacije za opravljanje nalog ESCB iz Pogodbe, kot so učinkovit razvoj, pripravo ali izkazovanje statistike ali za izboljšanje njene kakovosti. Ta revizija je potrebna, da se zagotovi, da lahko ECB ob pomoči nacionalnih centralnih bank zbira informacije v skladu z načelom „samo enkrat“. Da se zmanjša potreba po podvajanju zahtev za statistično in regulativno poročanje, olajša sodelovanje med organi in uradi Unije in držav članic ter zmanjša nepotrebno upravno breme, bi morale biti članice ESCB zavezane k izmenjavi zaupnih statističnih informacij z nekaterimi organi in uradi za namene opravljanja njihovih nalog v zvezi z nadzorom ali stabilnostjo finančnega sistema, vključno s celovitostjo trga in zaščito vlagateljev, ter s člani ESS. Članice ESCB bi morale imeti možnost, da v določenih okoliščinah izmenjajo zaupne statistične informacije z drugimi organi in uradi Unije in držav članic ali raziskovalci, ki so povezani z znanstvenoraziskovalnimi organi. Omogočiti bi bilo treba tudi izmenjavo določenega in zmanjšanega sklopa zaupnih statističnih informacij s poročevalskimi enotami, kadar je to potrebno za določene statistične namene ali kadar so viri poročevalski enoti že na voljo, na primer, kadar take informacije poroča subjekt, ki ga poročevalska enota nadzoruje, ali njene podružnice. Možnosti izmenjave podatkov v okviru revidirane ureditve zaupnosti morajo biti neodvisne od članice ESCB, ki zbira statistične informacije. Za ohranitev zaupanja poročevalskih enot bi morala obstajati dosledna ureditev za varstvo zaupnih statističnih informacij in večja preglednost, za katere namene se statistične informacije lahko uporabijo. Ta izmenjava podatkov bi morala izključevati vse zaupne statistične informacije, ki so bile prvotno prejete od organa ESS.

(10)

Članice ESCB bi morale biti še naprej odgovorne za uporabo in varstvo zaupnih statističnih informacij, ki jih zbirajo članice ESCB. Zato je za nadaljnji prenos tretjim osebam potrebno ustrezno upravljanje. Torej je za prenos zaupnih statističnih informacij s strani katere koli osebe prejemnice na tretje osebe potrebno dovoljenje članice ESCB, ki je delila te informacije. se Izrecno dovoljenje članice ESCB se lahko za zadevne kategorije informacij izda enkrat in čim bolj splošno, s čimer se preprečijo nepotrebni upravni postopki, hkrati pa se ohrani odgovornost članic ESCB.

(11)

Na podlagi Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/138 (7) so informacije o družbah in lastništvu družb vključene na seznam naborov podatkov velike vrednosti. To zagotavlja, da so javni podatki z največjim socialno-ekonomskim potencialom na voljo za ponovno uporabo z minimalnimi pravnimi in tehničnimi omejitvami ter brezplačno. Uredbo (ES) št. 2533/98 bi bilo zato treba prilagoditi, da bi se upoštevala razpoložljivost takih podatkov o družbah ter njihova velika vrednost za statistične namene in druge funkcije ESCB. Dodatno k tem javnim podatkom ter v skladu z načeli stroškovne učinkovitosti, čim manjšega bremena poročanja in visoke kakovosti rezultatov bi bilo treba članicam ESCB omogočiti, da s poročevalskimi enotami izmenjajo osnovne referenčne podatke, ki vsebujejo posebne atribute o pravnih osebah, podružnicah in institucionalnih enotah. Zato je treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko osnovni referenčni podatki, ki jih zberejo članice ESCB, uporabijo za statistične in druge namene.

(12)

Evropsko statistiko razvijata, pripravljata in izkazujeta ESCB in ESS v ločenih pravnih okvirih, ki odražata njuni strukturi upravljanja. Zato je pomembno, da Uredba (ES) št. 2533/98 upošteva spremembe Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in se uporablja brez poseganja v navedeno uredbo.

(13)

Kadar dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 2533/98, vključujejo obdelavo osebnih podatkov za uradne statistične namene, bi morala biti taka obdelava v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, in sicer Uredbama (EU) 2016/679 (9) in (EU) 2018/1725 (10) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu z načeli iz navedenih uredb bi se morali pri obdelavi teh podatkov uporabljati ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba poskrbeti za uvedbo tehničnih in organizacijskih ukrepov, s katerimi bi se zagotovilo zlasti spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov. Med temi ukrepi je lahko tudi psevdonimizacija.

(14)

Da bi bila Uredba (ES) št. 2533/98 za ECB še naprej učinkovit instrument za izvajanje nalog ESCB v zvezi z zbiranjem statističnih informacij, je treba omogočiti čim večjo uporabo obstoječih informacij, upravnih podatkov, statističnih registrov in drugih razpoložljivih virov. Glede na to, da bi bilo treba še naprej spodbujati uporabo statistike iz več virov, tj. statistike, ki je bila razvita ali pripravi podlagi različnih virov podatkov, bi se moral za uporabo in izmenjavo takih informacij uporabljati usklajen okvir.

(15)

Uredbo (ES) št. 2533/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 7 se spremeni:

(5)

vstavi se naslednji člen:

(6)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

(*10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/138 z dne 21. decembra 2022 o določitvi seznama posebnih naborov podatkov velike vrednosti ter ureditve za njihovo objavo in ponovno uporabo (UL L 19, 20.1.2023, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/138/oj).“;"

(7)

člen 8a se spremeni:

(8)

člen 8c se nadomesti z naslednjim:

(*11)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj)."

(*12)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).“;"

(9)

člen 8d se nadomesti z naslednjim: