<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C105202403720-00-TRA-DOC-SL-ORD-C-0372-24-202512470-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="3/11/2026 09:55:33" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ORD" name="TypeDoc"/>
    <meta content="vW/hsQ/NmsWM/U2DumpTbkzWmodeMf06NLtloVUsNYC7eOEe0M0N03zV+7WxgepGKNZfElWHJqkpUEwCL5lISilB/U5m+KcYIxDcgBwE+ix5ygPywFEpbY8JmMj0pq3jOf84Agqqw+nUVXul/g80BcV3vv9Emsrjto39kFciVwE=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="juznizi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0372" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="juznizi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ORD_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 20-10-26 10:45:59" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="1d46d7dfb2e244289d081b02aa571ba1" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0372" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklep z dne 12. 12. 2025 – Zadeva C‑372/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Ministarstvo pravosuđa (Plača hrvaških sodnikov prve stopnje)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEP SODIŠČA (sedmi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 12. decembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Člen 99 Poslovnika Sodišča – Odgovor, na katerega je mogoče jasno sklepati iz sodne prakse – Plača sodnikov prve stopnje – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. – Načelo neodvisnosti sodnikov – Pristojnost zakonodajne in izvršilne veje oblasti držav članic za določanje podrobnih pravil za določitev plače sodnikov – Zahteva po plači, ki ustreza pomembnosti funkcije, ki se opravlja – Obveznost upoštevanja nacionalnih družbeno‑ekonomskih razmer“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑372/24
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Upravni sud u Rijeci (upravno sodišče v Rijeki, Hrvaška) z odločbo z dne 22. maja 2024, ki je na Sodišče prispela 24. maja 2024, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      B. B.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Ministarstvo pravosuđa, uprave i digitalne transformacije Republike Hrvatske,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (sedmi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi F. Schalin, predsednik senata, M. Gavalec (poročevalec) in Z. Csehi, sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalni pravobranilec: D. Spielmann,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno z obrazloženim sklepom v skladu s členom 99 Poslovnika Sodišča,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      sprejema naslednji
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-15" title="page-1">
      Sklep
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med B. B., hrvaškim sodnikom, in Ministarstvo pravosuđa, uprave i digitalne transformacije Republike Hrvatske (ministrstvo za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Republike Hrvaške) v zvezi z izračunom njegove plače.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 zakon o plaći i drugim materijalnim pravima pravosudnih dužnosnika (zakon o plačah in drugih materialnih pravicah sodnikov in pravosodnih uslužbencev) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev), v prvem, drugem in tretjem odstavku določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      „Plača sodnikov in pravosodnih uslužbencev se določi tako, da se osnovna za izračun plače pomnoži s količnikom, ki velja za posameznega uslužbenca.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      Osnova za izračun plače sodnikov in drugih pravosodnih uslužbencev se določi v višini 706,50 EUR bruto.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-1">
      Količniki, uporabljeni za izračun plače sodnikov in drugih pravosodnih uslužbencev, znašajo za:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-1">
      […]
    </p>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-24" title="page-1">
      8. (a) za sodnike občinskih sodišč 4,21,
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-25" title="page-1">
      (b) za sodnike upravnih sodišč 4,21,
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-26" title="page-1">
      (c) za sodnike gospodarskih sodišč 4,21,
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-27" title="page-1">
      (d) državnih tožilcev, ki delujejo na občinski ravni, 4,21.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, postopek pred Sodiščem in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">B. B. je sodnik, ki opravlja funkcijo na Upravni sud u Zagrebu (upravno sodišče v Zagrebu, Hrvaška). B. B. je 22. novembra 2023 pri Upravni sud u Rijeci (upravno sodišče v Reki, Hrvaška), ki je predložitveno sodišče, vložil tožbo, s katero je med drugim predlagal odpravo sklepa ministrstva za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Republike Hrvaške z dne 9. oktobra 2023, s katerim je bila zavrnjena pritožba, ki jo je vložil zoper sklep predsednice Upravni sud u Zagrebu (upravno sodišče v Zagrebu, Hrvaška) z dne 10. julija 2023, s katerim je bila njegova plača določena na podlagi člena 4, prvi odstavek, zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev. B. B. trdi, da je s to določbo kršeno načelo neodvisnosti sodnikov, kot izhaja iz člena 19(2) PEU in člena 47, drugi odstavek, Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da je od 1. julija 2023 do 1. marca 2025 mesečna bruto plača B. B. znašala 2974,37 EUR, pri čemer se ta znesek izračuna tako, da se znesek osnove za izračun plače sodnikov in drugih pravosodnih uslužbencev v višini 706,50 EUR pomnoži s količnikom 4,21 iz člena 4, tretji odstavek, zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča naj bi iz podatkov, ki jih je predložil hrvaški nacionalni statistični inštitut, in iz splošno znanih dejstev izhajalo, da je do začetka veljavnosti zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev plača sodnikov na prvi stopnji, kot je B. B., znašala 2295,75 EUR, pri čemer se ta znesek izračuna tako, da se znesek osnova za izračun plače sodnikov in drugih pravosodnih uslužbencev v višini 652,20 EUR pomnoži s količnikom 3,52. Navedeno sodišče dodaja, da se je v zadnjih dvajsetih letih, prvič, bruto plača sodnika na prvi stopnji zvišala z 2187,72 EUR na 3063,61 EUR in, drugič, da se ta plača od dopolnjenega šestega leta delovne dobe naprej poveča za od 0,5 % do 20 % za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. V zadnjih 20 letih se je povprečna neto mesečna plača na Hrvaškem povečala za 125 %, in sicer s 522,93 EUR na 1163,00 EUR. Medtem ko je ob pristopu Hrvaške k Evropski uniji bruto plača sodnika na prvi stopnji v višini 2187,72 EUR znašala 2,08‑kratnik bruto plače zaposlenega pri pravni osebi, ki je bila takrat 1053,69 EUR, naj bi ta plača, ki naj bi zdaj dosegla 2974,37 EUR, ustrezala le še 1,77‑kratniku plače zaposlenega pri pravni osebi, ki znaša 1679 EUR. Neto plača sodnika sodišča prve stopnje pa naj bi znašala 2020,79 EUR, kar ustreza 1,67‑kratniku plače zaposlenega pri pravni osebi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, kar zadeva druge pravosodne poklice, predložitveno sodišče na eni strani navaja, da je plača sodnika uvrščena v dvanajsti od šestnajstih plačnih razredov, določenih za državne in javne uslužbence, ter ustreza plači namestnikov državnih tožilcev, ki delujejo pri Općinski sud (občinsko sodišče, Hrvaška). Na drugi strani naj bi odvetniška tarifa, ki se uporablja na Hrvaškem, določala, da ima odvetnik za sestavo tožbe v upravnem sporu in pristop na narok pravico do nadomestila v višini 2500 EUR skupaj z davkom na dodano vrednost (DDV).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče meni, da je s členom 4 zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev kršeno načelo neodvisnosti sodnikov, kot izhaja iz člena 19(1) in (2) PEU ter člena 47, drugi odstavek, Listine. Znesek plače hrvaških sodnikov na prvi stopnji naj bi bil namreč prenizek v primerjavi s plačo drugih pravnih poklicev, povprečno plačo in življenjskim standardom na Hrvaškem ter razmerjem med plačo sodnikov in povprečno mesečno plačo zaposlenega pri pravni osebi, ki je veljalo ob pristopu Republike Hrvaške k Uniji. Plača sodnikov na prvi stopnji naj ne bi bila primerna, kar naj bi ogrozilo njihovo neodvisnost in načelo učinkovitega sodnega varstva. Poleg tega naj bi se plače sodnikov izplačevale iz proračuna hrvaške države, s čimer naj bi se posredno kršilo načelo neodvisnosti in avtonomije sodstva, saj naj bi bil njihov znesek odvisen od odločitev izvršilne in zakonodajne oblasti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju B. B. mora plača neodvisnega sodnika ustrezati njegovi odgovornosti, dejstvu, da osebno opravlja z ustavo določeno sodniško funkcijo ter življenjskemu standardu in socialnim razmeram v državi, v kateri opravlja svojo funkcijo. Člen 4 zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev pa naj ne bi izpolnjeval teh zahtev. B. B. navaja, da se njegova plača v zadnjih 20 letih ni povišala niti za 30 %, medtem ko se je povprečna neto mesečna plača v Republiki Hrvaški zvišala za skoraj 125 % in znaša 1160 EUR. B. B. poudarja, da so bili po vložitvi tožbe sprejeti novi predpisi, katerih cilj je bil znatno zvišati plače vseh zaposlenih v državni in javni upravi, razen sodnikov. Poleg tega naj bi po znatnem zvišanju odvetniške tarife leta 2023 odvetnik za dve odvetniški opravili lahko prejel plačilo, enakovredno plači sodnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Upravni sud u Rijeci (upravno sodišče v Reki) z odločbo z dne 22. maja 2024 prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo pet predhodnih vprašanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom predsednika Sodišča z dne 27. avgusta 2024 je bil postopek v tej zadevi prekinjen do razglasitve sodbe z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė (C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodno tajništvo Sodišča je z dopisom z dne 13. marca 2025 navedeno sodbo poslalo predložitvenemu sodišču in ga pozvalo, naj sporoči, ali želi ob upoštevanju navedene sodbe vztrajati pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeno sodišče je v odgovoru z dne 24. aprila 2025 Sodišče obvestilo, da vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ker se ta zadeva bistveno razlikuje od zadev, v katerih je bila izdana navedena sodba. Tako predložitveno sodišče meni, da – drugače kot v nacionalnih ureditvah, obravnavanih zadevah, v katerih je bila izdana navedena sodba – zakon o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev ne določa določitve plače sodnikov na podlagi objektivnih meril. Poleg tega predložitveno sodišče navaja posebne okoliščine na Hrvaškem. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da naj bi gospodarska kriza, ki je bila razlog za znižanje plač sodnikov, prenehala leta 2016, tako da ni več nobenega upravičenega razloga za odlašanje z uskladitvijo njihovih plač. Navedeno sodišče v bistvu in po analogiji s sodbo z dne 20. aprila 2021, Repubblika (C‑896/19, EU:C:2021:311, točki 64 in 65), tudi meni, da oslabitev razmerja med bruto plačo sodnika na prvi stopnji in povprečno plačo zaposlenega pri pravni osebi, v obdobju med pristopom Republike Hrvaške k Uniji in datumom, ko je B. B. vložil tožbo, kaže na poslabšanje varstva neodvisnosti sodnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče nazadnje navaja, da je bil zakon o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev sicer predmet nove spremembe, ki se uporablja od 1. marca 2025 in katere cilj je uskladitev osnove za izračun plač sodnikov z osnovo, ki se uporablja za plače državnih in javnih uslužbencev. Kljub tej reformi pa naj bi bila bruto plača sodnikov na prvi stopnji enaka plači iz tretjega plačnega razreda, določenega za državne in javne uslužbence, in to brez upoštevanja vseh dodatkov k plači, do katerih so upravičene nekatere kategorije uslužbencev. Poleg tega naj bi bilo sodnikom kljub tej novi spremembi zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev še vedno prepovedano opravljati kakršno koli drugo dejavnost, prejemati darila in prejemati kakršne koli druge dohodke. Poleg tega naj sodniki še vedno ne bi imeli pravice do enakega nadomestila za bolniško odsotnost, kot se izplačuje državnim in javnim uslužbencem. Skratka, hrvaški sodnik naj bi še naprej prejemal nižjo plačo kot številni njegovi kolegi z visokošolsko izobrazbo, ne glede na njihov poklic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upravni sud u Rijeci (upravno sodišče v Reki) je ob upoštevanju novih elementov, navedenih v odgovoru z dne 24. aprila 2025, prilagodilo besedilo vprašanj za predhodno odločanje, ki se glasijo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-4">
      „1. Ali je treba načelo neodvisnosti sodnikov iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47, drugi odstavek, Listine razlagati tako, da nasprotuje določbam člena 4 [zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev], na podlagi katerih je bil sprejet upravni sklep, ki ga izpodbija tožeča stranka [v postopku v glavni stvari], in s katerimi se določa osnovna plača (brez dodatkov) oziroma s katerimi se določata osnova in količnik plače sodnika sodišča prve stopnje [na Hrvaškem]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-5">
      2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU in člen 47, drugi odstavek, Listine – v položaju, v katerem bi neuporaba člena 4 [tega] zakona […] privedla do še bolj neugodnega položaja za neodvisnost sodnikov sodišč prve stopnje, država članica pa se ves čas izogiba vzpostavitvi plačilnega sistema, ki bi bil v skladu z zahtevami po neodvisnosti sodne oblasti – razlagati tako, da mora nacionalno sodišče storiti vse, kar je zakonsko dovoljeno za zagotovitev neodvisnosti sodnikov, med drugim zlasti za obdobje od 1. julija 2023 do 1. marca 2025 določiti bruto osnovno plačo brez dodatkov tožeče stranke kot sodnika sodišča prve stopnje, in sicer v višini povprečne bruto mesečne plače za tekoče leto, ki se izračuna tako, da se znesek povprečne bruto mesečne plače iz preteklega leta zaposlenega pri pravni osebi [na Hrvaškem] pomnoži s količnikom (2,08), ki ustreza razmerju med bruto plačo sodnika specializiranega sodišča prve stopnje in povprečno bruto plačo zaposlenega pri pravni osebi [na Hrvaškem], ki je veljal ob vstopu [Hrvaške] v [Unijo]?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-5">
      3. Ali je treba načelo neodvisnosti sodstva iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47, drugi odstavek, Listine razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava (vključno z zadnjo spremembo zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev […], ki velja od 1. marca 2025), ki ne vsebuje nobene uporabe merila Unije glede plačnih razredov sodnikov niti določitve plačnega razreda (od skupno [šestnajstih] plačnih razredov), določenih za državne in javne uslužbence, ki bi bil primeren za plačo sodnika sodišča prve stopnje?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-5">
      4. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba načelo neodvisnosti sodnikov iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47, drugi odstavek, Listine razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki določa, da se plače sodnikov izplačajo iz državnega proračuna, ki ga sprejemata in izvajata vlada Republike Hrvaške in parlament Republike Hrvaške kot nosilca izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki tako posredno posegata v neodvisnost sodne oblasti[?]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-5">
      5. Ali je treba načelo neodvisnosti sodnikov iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47, drugi odstavek, Listine razlagati tako, da mora zakonodajalec Republike Hrvaške pri sprejemanju predpisov o plačah sodnikov določiti plačo sodnika tako, da rast plače sodnika sledi stopnji rasti povprečne plače [na Hrvaškem] v istem obdobju?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 99 Poslovnika Sodišča določa, da če je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen je odgovor na vprašanje, predloženo v predhodno odločanje, ali če odgovor na tako vprašanje ne dopušča nobenega razumnega dvoma, lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba tudi, da pravosodno sodelovanje, uvedeno s členom 267 PDEU, temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem. Prvič, Sodišče ni pristojno za uporabo pravil prava Unije v določenem primeru, ampak le, da se izreče o razlagi Pogodb in aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi ali agencije Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 18. maja 2021, Asociaţia „Forumul Judecătorilor din România“ in drugi, C‑83/19, C‑127/19, C‑195/19, C‑291/19, C‑355/19 in C‑397/19, EU:C:2021:393, točka 201 in navedena sodna praksa). Drugič, v skladu s točko 11 Priporočil Sodišča Evropske unije nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja (UL 2019, C 380, str. 1) morajo nacionalna sodišča v sporu, ki poteka pred njimi, na podlagi elementov razlage, ki jih je zagotovilo Sodišče, izpeljati ustrezne sklepe (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2018, Roche Lietuva, C‑413/17, EU:C:2018:865, točka 43).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi Sodišče kljub dvomom, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, meni, da je mogoče razlago prava Unije, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, jasno izpeljati iz sodbe z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė (C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109). Torej je treba v tej zadevi uporabiti člen 99 Poslovnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz točke 17 tega sklepa, bo moralo predložitveno sodišče iz elementov razlage, ki izhajajo iz te sodne prakse Sodišča, izpeljati ustrezne sklepe v sporu o glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo, tretje, četrto in peto vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim, tretjim, četrtim in petim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 PEU razlagati tako, da načelo neodvisnosti sodnikov nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero plačo sodnikov določita zakonodajna in izvršilna oblast te države članice tako, da se osnovna plača sodnikov in drugih uslužbencev v pravosodju pomnoži s količnikom, ki ustreza kategoriji zadevnega sodnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, čeprav je treba v skladu z načelom delitve oblasti, ki je značilno za delovanje pravne države, neodvisnost sodišč zlasti zagotoviti v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti države članice, le dejstvo, da sta obe vključeni v določitev plač sodnikov, samo po sebi ne more povzročiti, da bi bili sodniki odvisni od njiju, niti vzbuditi dvomov o njihovi neodvisnosti ali nepristranskosti. Države članice imajo namreč pri pripravi svojega proračuna in odločanju med različnimi postavkami javnih izdatkov široko diskrecijsko pravico, ki zajema določitev metode za izračun teh izdatkov in med drugim plač sodnikov. Nacionalna zakonodajna in izvršilna veja oblasti sta namreč v najboljšem položaju za upoštevanje posebnih družbeno‑ekonomskih razmer v državi članici, v katerih je treba pripraviti ta proračun in zagotoviti neodvisnost sodnikov (sodbi z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točka 51, in z dne 5. junija 2025, Curtea de Apel Bucureşti (Ukinitev odpravnine ob upokojitvi sodnikov), C‑762/23, EU:C:2025:400, točka 22).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je dejstvo, da nacionalna pravila o plačah sodnikov ne smejo pri pravnih subjektih vzbujati legitimnih dvomov o zaščitenosti zadevnih sodnikov pred zunanjimi dejavniki in njihovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov. Za to lahko listine, poročila in drugi dokumenti, ki so jih sestavili organi Sveta Evrope ali izhajajo iz sistema Združenih narodov, zagotovijo smernice, ki so upoštevne za razlago prava Unije v primeru nacionalnih določb, sprejetih na zadevnem področju (sodbi z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točki 52 in 53, in z dne 5. junija 2025, Curtea de Apel Bucureşti (Ukinitev odpravnine ob upokojitvi sodnikov), C‑762/23, EU:C:2025:400, točka 23).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, načelo neodvisnosti sodnikov v povezavi z načelom pravne varnosti zahteva, da so podrobna pravila za določitev njihovega plačila objektivna, predvidljiva, stabilna in pregledna, tako da se izključi vsakršno samovoljno posredovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti zadevne države članice (sodba z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točka 56).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi pa se, da člen 4, prvi odstavek, zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev s tem, da določa, da se znesek plače sodnikov določi tako, da se osnovni znesek pomnoži s količnikom, ki naj bi odražal pomembnost sodniške funkcije, izpolnjuje pogoje, navedene v prejšnji točki, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Sodišče v zadevah, v katerih je bila izdana sodba z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė (C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točki 10 in 25), ni podvomilo o takih podrobnih pravilih za izračun plače poljskih in litovskih sodnikov. Na podlagi nobenega elementa predloga za sprejetje predhodne odločbe nikakor ni mogoče razumeti, zakaj naj podrobna pravila za izračun plače hrvaških sodnikov, kot so določena v zakonu o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev, ne bi bila objektivna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, sodniki morajo prejeti plačo, katere višina ustreza pomembnosti njihove funkcije, zaradi česar je treba upoštevati družbeno‑ekonomske razmere v zadevni državi članici, drugače povedano, njen ekonomski, socialni in finančni položaj. S tega vidika je ustrezno primerjati povprečno plačo sodnikov s povprečno plačo v navedeni državi. Poleg tega, čeprav je treba upoštevati plače drugih pravnih poklicev, iz tega ni mogoče sklepati, da plača sodnikov ne more biti nižja od povprečne plače drugih pravnih strokovnjakov, zlasti tistih, ki opravljajo svobodni poklic, kot so odvetniki, saj so ti očitno v drugačnem položaju kot sodniki. Poleg tega je treba upoštevati različne dodatke in nadomestila, ki jih sodniki prejemajo poleg svoje običajne osnovne plače (sodbi z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točke 58, od 61 do 64, in z dne 5. junija 2025, Curtea de Apel Bucureşti (Ukinitev odpravnine ob upokojitvi sodnikov), C‑762/23, EU:C:2025:400, točki 35 in 36).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav Sodišče v okviru postopka iz člena 267 PDEU ni pristojno za uporabo pravil prava Unije v konkretnem primeru, lahko predložitvenemu sodišču, da bi mu dalo koristen odgovor, na podlagi spisov v postopkih v glavni stvari ter pisnih stališč, ki jih ima na voljo, navede napotke, ki mu omogočajo sprejetje odločitve (glej v tem smislu sodbi z dne 20. junija 1991, Newton, C‑356/89, EU:C:1991:265, točka 10, in z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točka 77).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba zlasti navesti, da osnovna bruto plača sodnikov na prvi stopnji ustreza 1,77‑kratniku bruto plače zaposlenega pri pravni osebi, za katero poleg tega ni navedeno, ali ustreza povprečni bruto plači v tej državi članici, ter da je to razmerje še vedno znatno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se zdi, da predložitveno sodišče ni upoštevalo nadomestil, do katerih so upravičeni hrvaški sodniki na prvi stopnji, zlasti dodatka za delovno dobo, zaradi katerega se plača sodnikov od dopolnjenega šestega leta delovne dobe naprej poveča za od 0,5 % do 20 % za vsako dopolnjeno leto delovne dobe in zaradi katerega se lahko njihova plača znatno poveča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega lahko predložitveno sodišče pri preverjanju, v kolikšni meri plačilo sodnikov ustreza pomembnosti njihove funkcije, upošteva podatke iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij [COM(2025) 375 final] z dne 1. julija 2025, naslovljenega, „Pregled stanja na področju pravosodja v [Evropski uniji] za leto 2025“ (glej po analogiji sodbo z dne 5. junija 2025, Curtea de Apel Bucureşti (Ukinitev odpravnine ob upokojitvi sodnikov) (C‑762/23, EU:C:2025:400, točka 43). Iz slike 35 v tem sporočilu pa je razvidno, da je razmerje med bruto plačo hrvaških sodnikov na prvi stopnji na začetku kariere in povprečno plačo v tej državi članici, ki znaša 1,77, primerljivo z razmerjem v drugih državah članicah, kot so Kraljevina Belgija, Italijanska republika, Republika Litva, Madžarska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Republika Finska in Kraljevina Švedska. To razmerje je celo višje od tistega v Nemčiji, Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem ali v Sloveniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega to, da zakonodajalec države članice iz proračunskih razlogov ni zvišal plač nacionalnih sodišč, zaradi česar se je zadevno razmerje zmanjšalo, ni mogoče nujno šteti za poslabšanje varstva vrednote pravne države v tej državi članici. Kršitev člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine naj bi bilo mogoče dokazati le s posebnimi okoliščinami, ki bi utemeljile namen tega zakonodajalca, da poseže v načelo neodvisnosti sodnikov, zlasti s sprejetjem nacionalnih določb, ki spadajo na področje organizacije pravosodja in posegajo v jamstva neodvisnosti sodnikov (glej v tem smislu sodbo z dne 20. aprila 2021, Repubblika, C‑896/19, EU:C:2021:311, točki 64 in 65).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, kar zadeva trditev, da odvetnik za sestavo tožbe v upravnem spora in pristop na narok na Hrvaškem prejme nadomestilo v višini 2500 EUR skupaj z DDV, je treba navesti, da bi bilo sicer treba – kot je razvidno iz poročila o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki ga je leta 2020 pripravila Evropska komisija za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) (str. 67) – za zagotovitev neodvisnosti sodnikov in – širše – kakovosti pravosodja v pravni državi, „[p]ri pri pravosodni politiki […] upoštevati tudi plače drugih pravnih poklicev, da bi bil poklic sodnika privlačen za visoko usposobljene delavce v pravni stroki“. Vendar, kot je bilo poudarjeno v točki 26 tega sklepa, načelo neodvisnosti sodnikov ne nasprotuje temu, da se plača sodnikov določi na ravni, ki je nižja od povprečne plače drugih pravnih strokovnjakov, saj so ti očitno v drugačnem položaju kot sodniki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako in s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, ni razvidno, da bi bile s členom 4, prvi odstavek, zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev kršene zahteve, ki izhajajo iz načela neodvisnosti sodnikov, kot izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 PEU (glej po analogiji sodbo z dne 25. februarja 2025, Sąd Rejonowy w Białymstoku in Adoreikė, C‑146/23 in C‑374/23, EU:C:2025:109, točka 83).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na prvo, tretje, četrto in peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 PEU razlagati tako, da načelo neodvisnosti sodnikov ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero plačo sodnikov določita zakonodajna in izvršilna oblast te države članice tako, da se osnovna plača sodnikov in drugih uslužbencev v pravosodju pomnoži s količnikom, ki ustreza kategoriji zadevnega sodnika, če ta določitev ne izhaja iz izvajanja arbitrarne pristojnosti, temveč temelji na objektivnih, predvidljivih, stabilnih in preglednih pogojih ter sodnikom zagotavlja višino plače, ki ustreza pomembnosti funkcije, ki jo opravljajo, ob upoštevanju ekonomskega, socialnega in finančnega položaja navedene države članice ter povprečne plače v tej državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu ugotoviti, kako bi se lahko ponovno vzpostavila pravica sodnikov do plače, ki bi ustrezala pomembnosti njihove funkcije, če bi bilo s členom 4 zakona o plačah sodnikov in pravosodnih uslužbencev kršeno načelo neodvisnosti sodnikov, kot izhaja iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na odgovor na prvo, tretje, četrto in peto vprašanje ter ker ni elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je s členom 4 tega zakona kršeno to načelo neodvisnosti sodnikov, na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-72" title="page-9">
      Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-73" title="page-9">
      Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 PEU
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-74" title="page-9">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-75" title="page-10">
      načelo neodvisnosti sodnikov ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero plačo sodnikov določita zakonodajna in izvršilna oblast te države članice tako, da se osnovna plača sodnikov in drugih uslužbencev v pravosodju pomnoži s količnikom, ki ustreza kategoriji zadevnega sodnika, če ta določitev ne izhaja iz izvajanja arbitrarne pristojnosti, temveč temelji na objektivnih, predvidljivih, stabilnih in preglednih pogojih ter sodnikom zagotavlja višino plače, ki ustreza pomembnosti funkcije, ki jo opravljajo, ob upoštevanju ekonomskega, socialnega in finančnega položaja navedene države članice ter povprečne plače v tej državi članici.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-76" title="page-10">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: hrvaščina.</p>
</body>
</html>
