<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.12-->
  <head>
    <title>2024-11-202411C128202204320-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0432-22-202410183-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="13/01/2025 16:00:16" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="fywHOt3DxxkSzH2btvK55cS5sTIoRKGuk0/Dybg8BlwqKGLQHGijibrzEjKqAJ+xawG8YWAE6NYSo+WS/jFrpHTEa2MVSelJpgXbkJ+E+rzJC+lFFMA7XpY9PYoIEoTXuceLQaUi5e00l6Hhf0s4ghzWPqwJxRifB2S/XJBAznw=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0432" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 25-11-24 23:31:26" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="81886b9f67c54096b9cd51a1d7f36b5b" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0432" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 28. 11. 2024 – Zadeva C‑432/22</div>
      <div id="rId21" style="default">PT (Sporazum med državnim tožilcem in storilcem kaznivega dejanja)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (tretji senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 28. novembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Kazniva dejanja in kazni na področjih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in boja proti organiziranemu kriminalu – Možnost znižanja kazni, ki se uporabljajo – Obseg – Okvirni sklep 2004/757/PNZ – Člena 4 in 5 – Okvirni sklep 2008/841/PNZ – Člena 3 in 4 – Nacionalna ureditev, s katero se pravo Unije ne izvaja – Člen 51(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Učinkovito sodno varstvo – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Kazenski postopek zoper več oseb – Sporazum o rešitvi zadeve, določen v nacionalnem pravu – Ad hoc sestava, ki poda odobritev – Soglasje drugih obdolžencev“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑432/22,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) z odločbo z dne 28. junija 2022, ki je na Sodišče prispela 28. junija 2022, v kazenskem postopku zoper
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      PT,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Spetsializirana prokuratura,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (tretji senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi K. Jürimäe, predsednica drugega senata v funkciji predsednice tretjega senata, N. Jääskinen in N. Piçarra (poročevalec), sodnika,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo S. Grünheid, M. Wasmeier in I. Zaloguin, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. decembra 2023
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-18" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5 Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL 2004, L 335, str. 8), člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL 2008, L 300, str. 42), člena 19(1), drugi pododstavek, PEU ter členov 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka, uvedenega zoper osebo PT in druge osebe, preganjane zaradi vodenja in/ali sodelovanja pri dejavnostih organizirane hudodelske združbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogodba EU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      „Države članice vzpostavijo pravna sredstva[,] potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okvirni sklep 2004/757</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 Okvirnega sklepa 2004/757, naslovljen „Kazni“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      „Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja, opredeljena v členih 2 in 3, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-2">
      Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja iz člena 2 kaznujejo z najvišjo zagroženo kaznijo najmanj od enega do treh let zapora.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5 tega okvirnega sklepa, naslovljen „Posebne okoliščine“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-2">
      „Ne glede na člen 4 lahko vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, v skladu s katerimi se kazni iz člena 4 lahko znižajo, če se storilec kaznivega dejanja:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (a) odpove kriminalni dejavnosti, povezani z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami; in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-2">
      (b) upravnim ali pravosodnim organom posreduje informacije, ki jih ni mogoče pridobiti na noben drug način in jim s tem pomaga:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-34" title="page-2">
      (i) preprečiti ali ublažiti učinke kaznivega dejanja;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-35" title="page-2">
      (ii) identificirati ali kaznovati druge storilce kaznivega dejanja;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-36" title="page-2">
      (iii) najti dokaze; ali
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-37" title="page-2">
      (iv) preprečiti nadaljnja kazniva dejanja iz členov 2 in 3.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okvirni sklep 2008/841</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Okvirnega sklepa 2008/841, naslovljen „Kazni“, v odstavku 1(a) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-2">
      „Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-2">
      (a) se kaznivo dejanje iz člena 2(a) kaznuje z najvišjo predvideno zaporno kaznijo najmanj med dvema in petimi leti zapora; […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 tega okvirnega sklepa, naslovljen „Posebne okoliščine“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-2">
      „Vsaka država članica lahko sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kazni iz člena 3 lahko znižajo ali da se storilca lahko oprosti kazni, če ta, na primer:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-2">
      (a) navede, da se odreče kriminalnim dejavnostim, in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-2">
      (b) upravnim ali pravosodnim organom predloži podatke, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti, in jim s tem pomaga:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-46" title="page-2">
      (i) preprečiti, končati ali omiliti posledice kaznivega dejanja;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-47" title="page-2">
      (ii) prepoznati ali privesti pred sodišče druge storilce kaznivega dejanja;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-48" title="page-2">
      (iii) poiskati dokaze;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-49" title="page-3">
      (iv) odvzeti nezakonita sredstva hudodelskih združb ali njihove premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejavnostmi, ali
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-50" title="page-3">
      (v) preprečiti storitev nadaljnjih kaznivih dejanj iz člena 2.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bolgarsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">NK</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 55(1) Nakazatelen kodeks (kazenski zakonik) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: NK), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-3">
      „Ob obstoju izjemnih ali številnih olajševalnih okoliščin, kadar se najmilejša z zakonom določena kazen izkaže za nesorazmerno, sodišče:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-55" title="page-3">
      1. določi kazen pod spodnjo mejo;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-3">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 321 NK določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-3">
      „[…]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-3">
      (2) Dejanje sodelovanja v [organizirani kriminalni združbi] se kaznuje z zaporno kaznijo šestih let.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-3">
      (3) Kadar je [organizirana kriminalna] združba oborožena ali oblikovana z namenom pridobitve premoženjske koristi ali s ciljem storitve kaznivih dejanj iz […] člena 354a(1) in (2), […], so kazni take:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-62" title="page-3">
      2. za kazniva dejanja iz odstavka 2: zapor od treh do desetih let.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-3">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 354a(1) NK določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-65" title="page-3">
      „Dejanje proizvodnje, predelave, nakupa ali posedovanja prepovedanih drog ali podobnih snovi, ne da bi bilo to zakonsko dovoljeno, z namenom razpečevanja ali pa razpečevanje prepovedanih drog ali podobnih snovi se v primeru zelo nevarnih prepovedanih drog ali podobnih snovi kaznuje s kaznijo zapora od dveh do osmih let in z denarno kaznijo od pet tisoč do dvajset tisoč [bolgarskih levov (BGN) (približno od 2260 do 10.230 EUR)], v primeru nevarnih prepovedanih drog ali podobnih snovi pa s kaznijo zapora od enega do šestih let in z denarno kaznijo od dva tisoč do deset tisoč BGN [(približno od 1020 do 5115 EUR)]. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">NPK</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 381 Nakazatelno protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, (v nadaljevanju: NPK), naslovljen „Sporazum o rešitvi zadeve v predhodnem postopku“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-4">
      „(1) Po končani preiskavi lahko državni tožilec in zagovornik na predlog enega od njiju skleneta sporazum za rešitev zadeve. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-70" title="page-4">
      (4) V sporazumu se lahko pod pogoji iz člena 55 NK določi kazen, in sicer tudi ob neobstoju izjemnih ali številnih olajševalnih okoliščin.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-71" title="page-4">
      (5) Sporazum se sklene v pisni obliki in vsebuje soglasje glede teh vprašanj:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-72" title="page-4">
      1. Ali je bilo dejanje storjeno, ali ga je storil obdolženec in ali ga je storil krivdno, ali dejanje pomeni kaznivo dejanje in katera je njegova pravna kvalifikacija?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-73" title="page-4">
      2. Katera mora biti vrsta sankcije in kolikšna mora biti njena višina?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-4">
      (6) Sporazum podpišeta državni tožilec in zagovornik. Obdolženec podpiše sporazum, če se z njim strinja, potem ko izjavi, da se odpoveduje temu, da bi se o njegovi zadevi odločalo po rednem postopku.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-4">
      (7) Kadar postopek poteka proti več osebam ali v zvezi z več kaznivimi dejanji, se lahko sporazum sklene z nekaterimi od teh oseb ali za nekatera od teh kaznivih dejanj.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-77" title="page-4">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 383 NPK, naslovljen „Posledice sporazuma o rešitvi zadeve“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-79" title="page-4">
      „Sporazum, ki ga odobri sodišče, ima učinke pravnomočne obsodbe.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 384 NPK, naslovljen „Sporazum o rešitvi zadeve v okviru sodnega postopka“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-81" title="page-4">
      „1. Pod pogoji in po postopku iz tega poglavja lahko sodišče prve stopnje odobri sporazum o rešitvi zadeve, do katerega pride po začetku sodnega postopka, vendar pred koncem sodne faze preiskave.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-82" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-83" title="page-5">
      3. V teh primerih se sporazum [o rešitvi zadeve] odobri šele po pridobitvi soglasja vseh strank [v postopku].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 384a NPK, naslovljen „Odločitev o sporazumu, sklenjenim z enim od obdolžencev ali za eno od kaznivih dejanj“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-85" title="page-5">
      „1. Kadar je bil po začetku sodnega postopka, vendar pred koncem sodne faze preiskave sklenjen sporazum z enim od obdolžencev ali za eno od kaznivih dejanj, sodišče prekine postopek.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-86" title="page-5">
      2. O sklenjenem sporazumu odloči druga sestava […].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-87" title="page-5">
      3. Potem ko je bilo odločeno o sporazumu, obravnavanje zadeve nadaljuje sestava iz odstavka 1.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spetsializirana prokuratura (specializirano državno tožilstvo, Bolgarija) je 25. marca 2020 pred Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče, Bolgarija) začelo kazenski pregon zoper 41 oseb, med katerimi sta bili osebi SD in PT, zaradi vodenja in/ali sodelovanja pri dejavnostih hudodelske združbe, ki je zaradi pridobitve premoženjske koristi razpečevala prepovedane droge. Zoper osebo PT je na podlagi člena 321(2) in (3), točka 2, in člena 354a(1) NK preganjana zaradi sodelovanja v tej hudodelski združbi in zaradi posedovanja prepovedanih drog z namenom razpečevanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadeva je bila 19. avgusta 2020 vrnjena Spetsializirana prokuratura (specializirano državno tožilstvo), da bi se odpravile procesne pomanjkljivosti v zvezi z obtožnico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Državni tožilec in zagovornik osebe SD sta 26. avgusta 2020, to je v predhodni fazi postopka, sklenila sporazum, v skladu s katerim bi se osebi SD naložila milejša kazen od tiste, ki jo določa zakon, ker je ta oseba priznala svojo krivdo glede obtožb, ki so se nanašale nanjo. V tem sporazumu so bila navedena polna imena in nacionalne identifikacijske številke 40 drugih obdolžencev, katerih soglasje se zaradi potrditve navedenega sporazuma ni zahtevalo. Tega je 1. septembra 2020 odobrila druga sestava, ki ni tista, ki je prvotno obravnavala zadevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spetsializirana prokuratura (specializirano državno tožilstvo) je 28. avgusta 2020 predložilo popravljeno različico obtožnice in začela se je sodna faza postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Državni tožilec in zagovornik osebe PT sta 17. novembra 2020 sklenila sporazum o rešitvi zadeve, v skladu s katerim bi se temu obdolžencu, ker je priznal svojo krivdo glede obtožb, ki so se nanašale nanj, naložila pogojna kazen odvzema prostosti treh let s preizkusno dobo petih let. Zaradi upoštevanja sodbe z dne 5. septembra 2019, AH in drugi (Domneva nedolžnosti) (C‑377/18, EU:C:2019:670), je bil ta sporazum spremenjen, da bi se izpustila imena in nacionalne identifikacijske številke drugih obdolžencev. Popravljena različica navedenega sporazuma je ostala datirana z dne 17. novembra 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je 18. januarja 2021 v skladu s členom 384a NPK sporazum o rešitvi zadeve iz prejšnje točke posredovalo predsedniku tega sodišča, da bi določil drugo sestavo za odločanje o tem sporazumu. Tako določena sestava je 21. januarja 2021 zavrnila odobritev navedenega sporazuma, ker nekateri od obdolžencev niso podali svojega soglasja, ki se zahteva na podlagi člena 384(3) NPK.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Državni tožilec in zagovornik osebe PT sta 10. maja 2022 sklenila nov sporazum o rešitvi zadeve, ki je imel enako vsebino, in predložitvenemu sodišču predlagala, naj o tem sporazumu odloči, ne da bi druge obdolžence pozvala, naj podajo svoje soglasje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sestava, ki je bila določena na podlagi člena 384a NPK, je 18. maja 2022 zavrnila odobritev sporazuma o rešitvi zadeve iz prejšnje točke z obrazložitvijo, da bi bilo v skladu s členom 384(3) NPK za to odobritev potrebno soglasje drugih 39 obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi te zavrnitve so državni tožilec, oseba PT in njen zagovornik istega dne potrdili, da želijo skleniti sporazum o rešitvi zadeve in da mora ta sporazum odobriti predložitveno sodišče, pred katerim so bili predstavljeni vsi dokazi, ne da bi zahtevali soglasje drugih obdolžencev. Državni tožilec je vseeno izrazil dvome glede nepristranskosti predložitvenega sodišča za nadaljevanje postopka v zvezi z drugimi obdolženci, če bi odobrilo navedeni sporazum. Oseba PT pa meni, da to, da ne more skleniti takega sporazuma, privede do kršitve pravic, ki so ji podeljene z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisano 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z dopustnostjo predloga za sprejetje predhodne odločbe predložitveno sodišče ugotavlja, da se zadeva, ki mu je predložena v odločanje, nanaša na kazniva dejanja, ki spadajo na področje uporabe okvirnih sklepov 2004/757 in 2008/841 ter torej „na področja, ki jih ureja pravo Unije“, v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU. Ker morajo po mnenju navedenega sodišča na podlagi med drugim člena 4(1), prvi pododstavek, Okvirnega sklepa 2004/757 za ta kazniva dejanja veljati učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, za kazenski postopek, v okviru katerega se te določbe uporabijo, veljajo zahteve, ki izhajajo iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47, prvi in drugi odstavek, Listine. To sodišče poleg tega meni, da podrobna pravila, ki jih nacionalno pravo določa za sklenitev sporazuma o rešitvi zadeve, pomenijo „izvajanje prava Unije“ v smislu člena 51(1) Listine – v obravnavanem primeru – člena 5 Okvirnega sklepa 2004/757 in člena 4 Okvirnega sklepa 2008/841.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah se predložitveno sodišče sprašuje, na prvem mestu, o skladnosti člena 384a NPK s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU in členom 47, prvi in drugi odstavek, Listine, ker v okviru kazenskega postopka, uvedenega zoper več oseb, ta določba bolgarskega prava zahteva, da se za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve, sklenjenem z enim od obdolžencev v sodni fazi tega postopka, določi sestava, ki ni tista, ki je obravnavala zadevo. To sodišče navaja, da je cilj člena 384a NPK sestavi, ki je obravnavala zadevo po vsebini, omogočiti nadaljevanje postopka zoper druge obdolžence, ne da bi tvegalo izgubiti svojo objektivnost in nepristranskost. Vendar navedeno sodišče meni, da bi bila pravica do učinkovitega sodnega varstva kršena, če bi morala o obdolžencih presojati druga sestava kakor tista, ki je prvotno obravnavala zadevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se, na drugem mestu, sprašuje o skladnosti člena 384(3) NPK s členom 5 Okvirnega sklepa 2004/757, členom 4 Okvirnega sklepa 2008/841, členom 19(1), drugi pododstavek, PEU ter členoma 47 in 52 Listine z obrazložitvijo, da kadar eden od obdolžencev v sodni fazi kazenskega postopka, uvedenega zoper več oseb, sklene sporazum o rešitvi zadeve, ta določba bolgarskega prava zahteva pridobitev soglasja drugih obdolženih oseb, da bi bil tak sporazum lahko odobren, do česar pa ne pride v predhodni fazi takega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča obdolženec s sklenitvijo in sodno odobritvijo sporazuma o rešitvi zadeve pridobi končni rezultat, ki ga želi, to je razglasitev milejše sankcije od tiste, ki bi mu bila naložena, če bi bila ta zadeva obravnavana v okviru rednega postopka. V teh okoliščinah bi zahteva po pridobitvi soglasja drugih obdolženih oseb – ob kršitvi načela sorazmernosti iz člena 52 Listine – škodovala poštenosti postopka v smislu člena 47, drugi odstavek, Listine in bi tudi omejila dostop do „pravnega sredstva“ v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali bi se, če bi odobrilo sporazum o rešitvi zadeve v zvezi z osebo PT, v skladu s sklepom z dne 28. maja 2020, UL in VM (C‑709/18, EU:C:2020:411, točka 35), moralo izreči za nepristojno za preučitev obtožbe zoper druge obdolžence, da bi jim zagotovilo pravico do nepristranskega sodišča, določeno v členu 47, drugi odstavek, Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodišče navaja, da bodo odgovori, ki jih bo Sodišče podalo na njegova vprašanja, v bistvu omogočili, da ugotovi, ali lahko – oziroma mora – kot je oseba PT od njega zahtevala, samo odobriti sporazum o rešitvi zadeve, ki ga je ta oseba sklenila brez soglasja drugih obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-105" title="page-8">
      „1. Ali je takrat, kadar gre za kazenski postopek, ki se nanaša na obtožbo zaradi kaznivih dejanj, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, nacionalni zakon, ki določa, da sodišče, ki zadevo obravnava in ki razpolaga z vsemi dokazi, vsebinsko ne sme preizkusiti sporazuma o priznanju krivde, ki sta ga sklenila državni tožilec in obtoženec, temveč ga mora preizkusiti drugo sodišče, združljiv s členom 19(1), drugi [pododstavek], PEU in členom 47[, prvi in drugi odstavek,] Listine, če je razlog za to pravilo ta, da nekateri obdolženci niso sklenili sporazuma?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-106" title="page-8">
      2. Ali je nacionalni zakon, ki določa, da se sporazum o priznanju krivde, s katerim se konča kazenski postopek, odobri le tedaj, ko z njim soglašajo vsi ostali obdolženci in njihovi zagovorniki, združljiv s členom 5 Okvirnega sklepa 2004/757, členom 4 Okvirnega sklepa 2008/841, členom 19(1), drugi [pododstavek], PEU in členom 52 v povezavi s členom 47 Listine?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-107" title="page-8">
      3. Ali iz člena 47[, drugi odstavek,] Listine izhaja zahteva, da sodišče, potem ko je preizkusilo in odobrilo sporazum o priznanju krivde, zavrne preizkus obtožbe proti drugim obdolžencem, če je o tem sporazumu odločilo tako, da se ni izjavilo niti o njihovem sodelovanju niti o njihovi krivdi?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sofiyski gradski sad (okrajno sodišče za mesto Sofija, Bolgarija) je z dopisom z dne 5. avgusta 2022 Sodišče obvestilo, da je bilo Spetsializiran nakazatelen sad (specializirano kazensko sodišče) po zakonodajni spremembi, ki je začela veljati 27. julija 2022, ukinjeno in da so bile nekatere kazenske zadeve, ki jih je to sodišče obravnavalo, vključno z zadevo iz postopka v glavni stvari, od tega datuma prenesene na Sofiyski gradski sad (okrajno sodišče za mesto Sofija).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojnost Sodišča</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba opozoriti, da je Sodišče tisto, ki mora preizkusiti okoliščine, v katerih mu je nacionalno sodišče predložilo zadevo, da preveri, ali je zanjo pristojno oziroma ali je predlog, ki mu je bil predložen, dopusten (glej v tem smislu sodbi z dne 4. julija 2006, Adeneler in drugi, C‑212/04, EU:C:2006:443, točka 42, in z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 29).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba Listine</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 51(1) Listine določa, da se njene določbe uporabljajo za države članice samo takrat, ko izvajajo pravo Unije. V odstavku 2 tega člena 51 je pojasnjeno, da se z določbami Listine na nikakršen način ne razširjajo pristojnosti Evropske unije, opredeljene v Pogodbah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te določbe potrjujejo sodno prakso Sodišča, v skladu s katero se temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, v drugih položajih pa ne. Zato lahko Sodišče v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU razlaga pravo Unije le v mejah pristojnosti, ki so mu dodeljene (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točki 30 in 31 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „izvajanje prava Unije“ v smislu člena 51(1) Listine predpostavlja obstoj povezave med aktom prava Unije in zadevnim nacionalnim ukrepom, ki presega zgolj sorodnost urejanih področij ali posredne učinke enega od področij na drugo (glej v tem smislu sodbi z dne 6. marca 2014, Siragusa, C‑206/13, EU:C:2014:126, točka 24, in z dne 29. julija 2024, protectus, C‑185/23, EU:C:2024:657, točka 42).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je že presodilo, da se temeljne pravice Unije v zvezi z nacionalno ureditvijo ne uporabijo, ker določbe prava Unije, ki se nanašajo na zadevno področje, državam članicam niso nalagale nikakršne posebne obveznosti glede položaja iz postopka v glavni stvari (glej v tem smislu sodbi z dne 6. marca 2014, Siragusa, C‑206/13, EU:C:2014:126, točka 26, in z dne 10. julija 2014, Julián Hernández in drugi, C‑198/13, EU:C:2014:2055, točka 35).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te preudarke je treba ugotoviti, ali se, kot trdi predložitveno sodišče, z bolgarsko zakonodajo, ki ureja sporazum o rešitvi zadeve, izvaja pravo Unije v smislu člena 51(1) Listine in ali je zato Sodišče pristojno za razlago določb Listine, na katere napotuje predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, v delu, v katerem predložitveno sodišče meni, da ta nacionalna zakonodaja pomeni izvajanje člena 5 Okvirnega sklepa 2004/757 v povezavi s členom 4(1) tega okvirnega sklepa in člena 4 Okvirnega sklepa 2008/841 v povezavi s členom 3 tega okvirnega sklepa, je treba navesti, da so te določbe prava Unije v aktih, sprejetih na podlagi člena 31(1) PEU, katere določbe so bile prevzete v člen 83(1), prvi pododstavek, PDEU. Ta člen 4(1) in ta člen 3 vsebujeta minimalne določbe o kazenskih sankcijah za kazniva dejanja na področjih kriminala, ki jih zajemajo področja uporabe teh dveh okvirnih sklepov, to je nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in organiziranega kriminala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah 32 in 33 sklepnih predlogov, izvajanje teh določb pomeni, da države članice sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki spadajo na področje materialnega kazenskega prava, kot sta člen 321 in člen 354a(1) NK. Nasprotno pa na področju kazenskega procesnega prava, v katerega okvir v bistvu spadajo določbe bolgarskega prava, ki se nanašajo na sporazum o rešitvi zadeve iz postopka v glavni stvari, in sicer člen 384(3) in člen 384a NPK, na podlagi člena 31 EU ali člena 82 PDEU, ki opredeljuje pristojnost Unije na področju kazenskega procesnega prava, ni bil sprejet noben zakonodajni akt Unije, katerega predmet bi bil tovrstni sporazum.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da razmerje med določbami kazenskega materialnega prava Unije, navedenimi v točki 38 te sodbe, in določbami bolgarskega kazenskega procesnega prava, ki urejajo sporazum o rešitvi zadeve iz postopka v glavni stvari, ne presega sorodnosti ali posrednega vpliva prvih določb na druge. V teh okoliščinah med njimi ni mogoče vzpostaviti povezave v smislu sodne prakse, navedene v točki 35 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, člen 5 Okvirnega sklepa 2004/757 in člen 4 Okvirnega sklepa 2008/841, ki sta oba naslovljena „Posebne okoliščine“, določata le, da lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe, v skladu s katerimi se kazni iz teh okvirnih sklepov lahko znižajo, če se storilec kaznivega dejanja odpove kriminalni dejavnosti na področjih, zajetih z navedenima okvirnima sklepoma, in upravnim ali pravosodnim organom predloži podatke, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti, in jim s tem pomaga identificirati ali privesti pred sodišče druge storilce kaznivega dejanja ali pridobiti dokaze. Ti določbi prava Unije ne določata niti podrobnih pravil niti pogojev, ki urejajo sklenitev sporazuma o rešitvi zadeve, in državam članicam ne nalagata, da sprejmejo zakonodajo na tem področju, v nasprotju s tem, kar se zahteva s sodno prakso, navedeno v točki 36 te sodbe, da bi bilo mogoče vzpostaviti povezavo med navedenima določbama prava Unije in določbami, ki urejajo sporazum o rešitvi zadeve v bolgarskem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenih preudarkov je razvidno, da določbe NPK v zvezi s sklenitvijo in odobritvijo sporazuma o rešitvi zadeve, zlasti člen 384(3) in člena 384a NPK, ne pomenijo „izvajanja“ določb okvirnih sklepov 2004/757 in 2008/841 v smislu člena 51(1) Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Sodišče ni pristojno za odgovor na postavljena vprašanja v delu, v katerem se nanašajo na člen 5 Okvirnega sklepa 2004/757, člen 4 Okvirnega sklepa 2008/841, člen 47, prvi in drugi odstavek, ter člen 52 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba člena 19(1), drugi pododstavek, PEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU določa, da države članice vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za to, da se pravnim subjektom zagotovi spoštovanje njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Države članice morajo tako določiti sistem pravnih sredstev in postopkov, s katerimi se zagotavlja učinkovit sodni nadzor na teh področjih (sodbi z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 34, in z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 34 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede stvarnega področja uporabe člena 19(1), drugi pododstavek, PEU je treba navesti, da se ta določba nanaša na „področj[a], ki jih ureja pravo Unije“, ne glede na položaj, v katerem države članice izvajajo to pravo (sodbi z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 29, in z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 35 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU se zlasti uporablja za vsak nacionalni organ, ki lahko kot sodišče odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na razlago ali uporabo prava Unije in torej spadajo na področja, ki jih ureja to pravo (glej v tem smislu sodbi z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 40, in z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 36 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pa velja za predložitveno sodišče, ki je v obravnavanem primeru pozvano, naj odloči o vprašanjih, povezanih z razlago in uporabo okvirnih sklepov 2004/757 in 2008/841, ki sta bila v bolgarski pravni red prenesena z določbami NK, tako da mora to sodišče izpolnjevati zahteve učinkovitega sodnega varstva, ki izhajajo iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Sodišče v obravnavani zadevi pristojno za razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki ad hoc sestavi, in ne tisti, ki obravnava zadevo, dodeljuje pristojnost za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve, sklenjenem v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kadar so obdolženci tudi preganjani v okviru istega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organizacija pravosodja v državah članicah, zlasti ustanovitev, sestava, pristojnosti in delovanje nacionalnih sodišč, je sicer v pristojnosti teh držav, vendar morajo te pri izvajanju te pristojnosti vseeno spoštovati obveznosti, ki zanje izhajajo iz prava Unije in zlasti iz člena 19 PEU (sodba z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 44 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo učinkovitega sodnega varstva, na katero napotuje člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, je splošno načelo prava Unije, ki je med drugim določeno v členu 47, drugi odstavek, Listine. Zadnjenavedeno določbo je treba zato ustrezno upoštevati pri razlagi tega člena 19(1), drugi pododstavek (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 45 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega imajo v skladu s prvim stavkom člena 52(3) Listine pravice, ki jih vsebuje Listina, enak pomen in obseg kot pravice, zagotovljene z EKČP. Ta določba na podlagi svojega drugega stavka ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije. V skladu s Pojasnili k Listini (UL 2007, C 303, str. 17) člen 47, drugi odstavek, Listine ustreza členu 6(1) EKČP. Sodišče mora zato paziti, da se z razlago, ki jo poda v obravnavani zadevi, zagotovi raven varstva, s katero ni kršena raven varstva, zagotovljena s členom 6(1) EKČP, kot ga razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 46 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsaka država članica mora na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU zagotoviti, da organi, ki so pozvani, naj kot „sodišča“ v smislu prava Unije odločijo o vprašanjih, ki se nanašajo na razlago ali uporabo tega prava, in ki tako spadajo v sistem pravnih sredstev te države članice na področjih, ki jih ureja pravo Unije, izpolnjujejo zahteve po učinkovitem sodnem varstvu, med katerimi je zahteva po neodvisnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točki 220 in 224, in z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točka 47).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Sodišče že pojasnilo, da ima člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, ki državam članicam nalaga jasno in natančno obveznost rezultata, ki ne vsebuje nobenega pogoja, med drugim glede neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, ki morajo razlagati in uporabljati pravo Unije, neposreden učinek, ki pomeni, da se ne uporabi nobena nacionalna določba, sodna praksa ali praksa, ki je v nasprotju s temi določbami prava Unije, kot jih razlaga Sodišče (sodba z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov), C‑204/21, EU:C:2023:442, točka 78 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zahteva po neodvisnosti zajema dva vidika. Prvi, zunanji vidik zahteva, da zadevni organ svoje funkcije izvaja povsem samostojno, ne da bi bil s komer koli kakor koli hierarhično povezan ali mu podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Drugi, notranji vidik je povezan s pojmom „nepristranskosti“ in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posamičnih interesov glede predmeta spora. Ta vidik zahteva spoštovanje objektivnosti in neobstoj kakršnega koli interesa za izid spora, razen stroge uporabe pravnih pravil (sodba z dne 11. julija 2024, Hann‑Invest in drugi, C‑554/21, C‑622/21 in C‑727/21, EU:C:2024:594, točki 50 in 51 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je imel državni tožilec tako kot predložitveno sodišče dvome glede nepristranskosti sestave, ki je obravnavala zadevo iz postopka v glavni stvari, za nadaljevanje postopka v zvezi z drugimi obdolženci, če bi moralo odobriti sporazum o rešitvi zadeve glede osebe PT.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 66 sklepnih predlogov, kadar je – kot v obravnavanem primeru – več oseb preganjanih zaradi njihovega sodelovanja v isti organizirani hudodelski združbi in ena od teh oseb v sodni fazi tega postopka sklene sporazum, v katerem prizna svojo krivdo, določitev ad hoc sestave za odločanje o tem sporazumu pomeni ukrep izvajanja sodne oblasti, ki ga države članice lahko predvidijo, da bi zagotovile oziroma okrepile spoštovanje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti sestave, ki bo sodila obdolžencem, ki niso priznali svoje krivde, to je zahtev, ki izhajajo iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropsko sodišče za človekove pravice je v sodbi z dne 25. novembra 2021, Mucha proti Slovaški (CE:ECHR:2021:1125JUD006370319, točke od 62 do 64 in 66), tako ugotovilo obstoj kršitve člena 6(1) EKČP, kar zadeva načelo nepristranskosti in načelo domneve nedolžnosti, v položaju, v katerem je ista sestava najprej odločala o sporazumih o priznanju krivde v zvezi z osmimi osebami, preganjanimi zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, in nato o utemeljenosti obtožbe zoper drugo osebo, preganjano zaradi sodelovanja v isti hudodelski združbi, ker so sodbe o odobritvi teh sporazumov zajemale posebno in posamično navedbo v zvezi z dejanji, ki se očitajo zadnjenavedeni osebi, in so zato škodovale pravici te osebe do tega, da se o njeni nedolžnosti domneva, dokler se ji zakonito ne dokaže krivda. To sodišče je iz tega sklepalo, da so bili dvomi glede nepristranskosti navedene sestave objektivno upravičeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega predložitveno sodišče meni, da lahko v okviru kazenskega postopka, v katerem je preganjanih več oseb, določitev ad hoc sestave za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve škoduje načelu neposrednosti kazenskega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To načelo pomeni, da morajo tisti, ki so odgovorni za odločitev o krivdi ali nedolžnosti obtoženca, načeloma zaslišati priče osebno in oceniti njihovo verodostojnost, ker je eden od pomembnih elementov poštenega kazenskega postopka možnost, da se obtoženec sooči s pričami v prisotnosti sodnika, ki na koncu odloča (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Gambino in Hyka, C‑38/18, EU:C:2019:628, točki 42 in 43).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru – kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 73 sklepnih predlogov – določitev ad hoc sestave za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ne more škodovati načelu neposrednosti kazenskega postopka. Obdolženec, ki se za priznanje svoje krivde odloči prostovoljno in ob popolnem poznavanju dejstev, ki se mu očitajo, ter pravnih učinkov te izbire, se namreč – kot je razvidno iz člena 381(6) NPK – odpoveduje „temu, da bi se o njegovi zadevi odločalo po rednem postopku“, in nekaterim pravicam, ki iz tega izhajajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje razloge je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki ad hoc sestavi, in ne tisti, ki obravnava zadevo, dodeljuje pristojnost za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve, sklenjenem v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kadar so drugi obdolženci tudi preganjani v okviru istega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropska komisija v pisnih stališčih trdi, da je obrazložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v zvezi z drugim vprašanjem v delu, v katerem se nanaša na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, „zelo pičla“ in ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz člena 94 Poslovnika Sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, za katerega opredelitev so odgovorna sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preverja, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o predlogu za predhodno odločanje nacionalnega sodišča samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (glej v tem smislu sodbi z dne 15. decembra 1995, Bosman, C‑415/93, EU:C:1995:463, točka 61, in z dne 8. novembra 2022, Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (Preizkus pridržanja po uradni dolžnosti), C‑704/20 in C‑39/21, EU:C:2022:858, točka 61).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je predlog za sprejetje predhodne odločbe podlaga za postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem na podlagi člena 267 PDEU, je nujno, da nacionalno sodišče v tem predlogu pojasni dejanski in pravni okvir, v katerega spada spor o glavni stvari, in vsaj minimalno pojasni razloge, zaradi katerih je izbralo določbe prava Unije, katerih razlago zahteva, ter zvezo, ki jo je ugotovilo med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v sporu pred njim. Te kumulativne zahteve so izrecno določene v členu 94 Poslovnika (glej v tem smislu sodbo z dne 4. junija 2020, C. F. (Davčni nadzor), C‑430/19, EU:C:2020:429, točka 23 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru predložitveno sodišče pravno zadostno navaja okoliščine zadeve iz postopka v glavni stvari in podrobno navede nacionalne določbe, ki se uporabijo. Navaja tudi razloge, zaradi katerih dvomi o skladnosti zlasti člena 384(3) NPK s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU. To sodišče namreč meni, da zahteva po soglasju vseh obdolžencev za odobritev sporazuma o rešitvi zadeve, ki ga eden od teh obdolžencev sklene v sodni fazi kazenskega postopka, uvedenega zoper več oseb, „neupravičeno“ omejuje „pravno sredstvo“, ki ga po njegovem mnenju tak sporazum pomeni za tega obdolženca, saj navedeni obdolženec s sklenitvijo in odobritvijo tega sporazuma „pridobi končni rezultat, ki ga želi, to je razglasitev milejše sankcije od tiste, ki bi mu bila naložena, če bi bila ta zadeva obravnavana v okviru rednega postopka“. To predložitveno sodišče meni tudi, da lahko taka omejitev škoduje „poštenosti postopka“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi – drugače kot trdi Komisija – da predlog za sprejetje predhodne odločbe, kar zadeva to vprašanje, izpolnjuje zahteve, ki jih določa člen 94 Poslovnika, in je zato dopusten v delu, ki se nanaša na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinska presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki v kazenskem postopku, uvedenem zoper več obdolžencev zaradi njihovega sodelovanja v isti organizirani hudodelski združbi, za sodno odobritev sporazuma o rešitvi zadeve, sklenjenega v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kot pogoj določa pridobitev soglasja vseh drugih obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot navaja predložitveno sodišče, taka zahteva v postopku v glavni stvari „služi interesu nekaterih drugih [obdolžencev], proti katerim bi oseba PT po odobritvi sporazuma, ki se nanaša nanjo, lahko pričala kot priča“. Poleg tega je predložitveno sodišče v odgovoru na zahtevo Sodišča po pojasnilih, poslano na podlagi člena 101(1) svojega Poslovnika, pojasnilo, da je sodišče, ki je pristojno za sojenje drugim obdolžencem, „vezano“ na vsebino sporazuma o rešitvi zadeve, sklenjenega z enim od obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tega vidika zahteva po soglasju drugih obdolžencev spada na področje uporabe pravice do poštenega sojenja in njihove pravice do obrambe. Spoštovanje teh pravic pa je eden od elementov, ki so tako kot pojem „pošteno sojenje“ iz člena 6 EKČP sestavni del temeljnega načela učinkovitega sodnega varstva iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska (Disciplinska ureditev za sodnike), C‑791/19, EU:C:2021:596, točka 203).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To temeljno načelo prava Unije je kršeno, če sodna odločba temelji na dejstvih ali dokumentih, s katerimi se stranke – ali ena od njih – niso mogle seznaniti in glede katerih zato niso mogle podati stališč (glej v tem smislu sodbi z dne 22. marca 1961, Snupat/Visoka oblast, 42/59 in 49/59, EU:C:1961:5, str. 156, in z dne 17. novembra 2022, Harman International Industries, C‑175/21, EU:C:2022:895, točka 63). Poleg tega načela poštenega sojenja narekujejo, da so v ustreznih primerih interesi obrambe uravnoteženi z interesi prič ali žrtev, ki so vabljene na sodišče (sodba z dne 29. julija 2019, Gambino in Hyka, C‑38/18, EU:C:2019:628, točka 41).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno načela spoštovanja pravice do obrambe ni mogoče razlagati tako, da nasprotuje določbam nacionalnega prava, kakršen je člen 384(3) NPK, katerega cilj je zagotavljanje te pravice obdolžencem, ki jim je treba – ker niso priznali svoje krivde – soditi v poznejšem kazenskem postopku, pri čemer se ne upoštevajo le informacije, ki se nanašajo nanje in so lahko v sporazumu o rešitvi zadeve, ki ga je sklenil obdolženec, ki je priznal krivdo, ampak tudi izjave, ki bi jih ta kot priča lahko podal pred sestavo, ki bo odločala o kazenski odgovornosti drugih obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje razloge je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki v kazenskem postopku, uvedenem zoper več obdolžencev zaradi njihovega sodelovanja v isti organizirani hudodelski združbi, za sodno odobritev sporazuma o rešitvi zadeve, sklenjenega v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kot pogoj določa pridobitev soglasja vseh drugih obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz točke 42 te sodbe, Sodišče ni pristojno za odgovor na tretje vprašanje, saj se to nanaša izključno na razlago člena 47 Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-163" title="page-16">
      Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki ad hoc sestavi, in ne tisti, ki obravnava zadevo, dodeljuje pristojnost za odločanje o sporazumu o rešitvi zadeve, sklenjenem v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kadar so drugi obdolženci tudi preganjani v okviru istega postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalnega prava, ki v kazenskem postopku, uvedenem zoper več obdolžencev zaradi njihovega sodelovanja v isti organizirani hudodelski združbi, za sodno odobritev sporazuma o rešitvi zadeve, sklenjenega v sodni fazi kazenskega postopka med enim od obdolžencev in državnim tožilstvom, kot pogoj določa pridobitev soglasja vseh drugih obdolžencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-166" title="page-16">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: bolgarščina.</p>
</body>
</html>
