Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
DEANA SPIELMANNA,
predstavljeni 8. septembra 2026(1)
Zadeva C‑671/24 P
BAWAG P.S.K. Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse BAWAG
proti
Enotnemu odboru za reševanje
„ Pritožba – Ekonomska in monetarna unija – Bančna unija – Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij – Enotni sklad za reševanje – Sklep EOR o izračunu predhodnih prispevkov za prispevno obdobje 2023 – Člen 264, drugi odstavek, PDEU – Časovna omejitev učinkov razglasitve ničnosti “
Uvod
1. Ti sklepni predlogi se nanašajo na pritožbo, ki jo je banka BAWAG P.S.K. Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse AG (v nadaljevanju: BAWAG) vložila za razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. avgusta 2024, BAWAG PSK/EOR (T‑410/23, EU:T:2024:534, v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
2. Splošno sodišče je s tem sklepom razglasilo ničnost Sklepa Enotnega odbora za reševanje (v nadaljevanju: EOR) SRB/ES/2023/23 z dne 2. maja 2023 o izračunu predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (v nadaljevanju: ESR) za leto 2023 (v nadaljevanju: sklep EOR iz leta 2022) v delu, v katerem se nanaša na banko BAWAG, ter ohranilo učinke tega sklepa, dokler EOR ne sprejme ukrepov, potrebnih za izvršitev tega sklepa, in to v razumnem roku, ki ne sme presegati šest mesecev od dneva, ko je navedeni sklep postal pravnomočen.
3. V tej zadevi mora Sodišče ugotoviti, ali je Splošno sodišče lahko veljavno začasno zadržalo časovne učinke izpodbijanega sklepa.
Dejansko stanje
4. Dejansko stanje spora je navedeno v točkah od 2 do 4 izpodbijanega sklepa in ga je mogoče povzeti tako.
5. Banka BAWAG je avstrijska kreditna institucija. EOR je s sklepom EOR iz leta 2023 ob upoštevanju člena 70(2) (EU) št. 806/2014(2) določil predhodne prispevke v ESR (v nadaljevanju: predhodni prispevki) za leto 2023 (v nadaljevanju: prispevno obdobje 2023) za institucije, za katere se uporabljajo določbe člena 2 v povezavi s členom 67(4) te uredbe, med katerimi je banka BAWAG.
6. Pristojni nacionalni organ za reševanje v smislu člena 3(1), točka 3, navedene uredbe je banki BAWAG z odločbo o plačilu naložil plačilo zneska njenega predhodnega prispevka za prispevno obdobje 2023, kot ga je določil EOR.
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep
7. Banka BAWAG je 18. julija 2023 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, s katero je predlagala, naj Splošno sodišče na podlagi člena 263(4) PDEU sklep EOR iz leta 2023 razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša nanjo. Banka BAWAG je v utemeljitev tožbe navedla osem tožbenih razlogov.
8. Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbi banke BAWAG ugodilo, ker je menilo, da je ta glede na njegovo odločitev v sodbi Dexia/EOR (Predhodni prispevki 2022)(3) očitno utemeljena, in sklep EOR iz leta 2023 razglasilo za ničen v delu, v katerem je bil z njim kršen člen 70(2) Uredbe EMR, ker je znesek predhodnih prispevkov za prispevno obdobje 2023 presegal 12,5 % ciljne ravni.(4)
9. Splošno sodišče je poleg tega ugodilo predlogu EOR, naj se učinki njegovega sklepa iz leta 2023 v delu, v katerem se nanaša na banko BAWAG, ohranijo, dokler EOR ne sprejme ukrepov, potrebnih za izvršitev izpodbijanega sklepa, in to v razumnem roku, ki ne sme presegati šest mesecev od dneva, ko je ta sklep postal pravnomočen.(5)
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
10. Banka BAWAG Sodišču s pritožbo predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za delno ničen v delu, v katerem so se učinki tega sklepa kljub razglasitvi ničnosti sklepa EOR 2023 začasno ohranili, dokler EOR ne sprejme potrebnih ukrepov za izvršitev tega sklepa, in to v razumnem roku, ki ne sme presegati šestih mesecev od dneva, ko navedeni sklep postne pravnomočen;
– vsebinsko odloči o sporu in ne ohrani učinkov sklepa EOR 2023 v delu, v katerem se nanaša na banko BAWAG;
– podredno, ohrani učinke sklepa EOR 2023 le v delu, v katerem bi morala banka BAWAG plačati prispevke v skladu z zgornjo mejo 12,5 % iz člena 70(2) Uredbe EMR;
– EOR naloži plačilo stroškov.
11. EOR ob podpori Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta Sodišču predlaga, naj:
– zavrne pritožbo;
– banki BAWAG naloži plačilo stroškov.
12. Stranke so na skupni obravnavi 17. marca 2026 za zadeve C‑454/24 P, C‑529/24 P, C‑536/24 P, C‑537/24 P, C‑585/24 P, C‑671/24 P in C‑705/24 P podale navedbe.
Pritožba
Trditve strank
13. Banka BAWAG v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče s tem, da je začasno ohranilo učinke sklepa EOR 2023, kršilo člen 264, drugi odstavek, PDEU.
14. V zvezi s tem banka BAWAG trdi, da je v skladu s sodno prakso Sodišča(6) učinke akta mogoče ohraniti na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU le, kadar bi takojšnji učinki razglasitve ničnosti tega akta povzročili resne negativne posledice, zakonitost izpodbijanega akta pa se ne izpodbija iz razlogov v zvezi z njegovim namenom ali vsebino, temveč zaradi nepristojnosti avtorja tega akta ali bistvene kršitve postopka.
15. Najprej, zatrjevana kršitev zgornje meje 12,5 % iz člena 70(2) Uredbe o EMR naj bi bila namreč materialnopravni razlog zoper vsebino sklepa EOR iz leta 2023, tako da naj ohranitev tega sklepa glede na sodno prakso Sodišča ne bi bila upravičena.
16. Dalje, v nasprotju s tem, kar naj bi Splošno sodišče ugotovilo v točkah 42 in 43 izpodbijanega sklepa, naj vračilo, ki bi ga bilo treba v primeru razglasitve ničnosti sklepa EOR s takojšnjim učinkom izvesti v korist kreditnih institucij, ne bi povzročilo, da bi bil ESR prikrajšan za finančna sredstva, potrebna za uresničitev njegovih ciljev, in naj ne bi ogrozilo ciljev finančne stabilnosti ter vzpostavitve ekonomske in monetarne unije. Poleg tega naj bi bilo treba vračila izvesti le v korist tistih kreditnih institucij, ki so vložile tožbo zoper sklep EOR iz leta 2023.
17. Vsaka odločitev, razen razglasitve ničnosti sklepa EOR iz leta 2023 s takojšnjim učinkom, naj bi bila v nasprotju s smislom člena 70(2) Uredbe EMR, katerega namen je zaščititi kreditne institucije pred prekomernim finančnim bremenom v vsakem letu prvotnega obdobja, ter bi tem institucijam odvzela učinkovito sodno varstvo.
18. Nazadnje, ker naj za pobiranje prispevkov v znesku, ki presega zgornjo mejo 12,5 % končne ciljne ravni, ocenjene leta 2023, ne bi bilo pravne podlage, naj bi bilo napačno šteti, kot je to storilo Splošno sodišče v točki 42 izpodbijanega sklepa, da v sklepu EOR iz leta 2023 ni napake glede same obveznosti plačila zadevnih prispevkov. Iz istega razloga naj bi Splošno sodišče obseg ohranitve učinkov sklepa EOR iz leta 2023 razširilo onkraj tega, kar dopušča načelo sorazmernosti. Kvečjemu naj bi se morala časovna ohranitev učinkov sklepa EOR iz leta 2023 nanašati le na tisti del prispevkov, ki ne presega te zgornje meje.
19. EOR – po tem, ko je navedel, da pritožba banke BAWAG, če se sodba Splošnega sodišča na podlagi pritožbe, ki jo je vložil v zadevi C‑705/24 P, CRU/BAWAG P.S.K., razveljavi, postane brezpredmetna – ob podpori Parlamenta in Sveta trdi, da je časovna ohranitev učinkov sklepa EOR iz leta 2023 upravičena in v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU. V zvezi s tem najprej trdi, da sodna praksa Sodišča primerov, v katerih se lahko ohranijo učinki akta, razglašenega za ničnega, ne omejuje na primere, v katerih razglasitev ničnosti temelji na nepristojnosti ali bistvenih kršitvah postopka, temveč to dopušča tudi v primeru resnih negativnih posledic za zadevne osebe, kar vključuje razglasitve ničnosti, ki temeljijo na materialnopravnih nezakonitostih.
20. Poleg tega naj bi bilo napačno šteti, da vračila, ki bi jih povzročila razglasitev ničnosti sklepa EOR iz leta 2023 s takojšnjim učinkom, ne bi vplivala na finančno stabilnost bančne unije, katere pomen naj bi Sodišče že priznalo.(7) Nazadnje, časovna ohranitev učinkov tega sklepa naj ne bi posegala niti v obveznost kreditnih institucij, da plačajo prispevke za prispevno leto 2023, niti v obveznost EOR, da do konca prvotnega obdobja doseže ciljno raven, in naj bi bila potrebna za to, da bi EOR lahko sprejel skupno stališče za prispevna cikla 2022 in 2023.
21. Parlament poleg tega trdi, da banka BAWAG glede na to, da je na prvi stopnji uspela s svojimi glavnimi tožbenimi razlogi, ni upravičena vložiti pritožbe zoper izpodbijani sklep, zato naj bi bila pritožba nedopustna.
Presoja
22. Najprej, ugotavljam, da je banka BAWAG glede na to, da s svojimi predlogi pred Splošni sodiščem delno ni uspela, upravičena vložiti pritožbo, s katero predlaga delno razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, v katerem so z njim začasno ohranjeni učinki sklepa EOR iz leta 2023, zato je treba trditve Parlamenta, ki se nanašajo na nedopustnost pritožbe, zavrniti.
23. Naj spomnim, da lahko Sodišče v skladu s členom 264, drugi odstavek, PDEU, če meni, da je to potrebno, določi tiste učinke akta, razglašenega za ničnega, ki jih je treba šteti za dokončne. Sodišče Unije za izvrševanje pooblastila, ki mu ga daje ta člen, upošteva spoštovanje načela pravne varnosti in drugih javnih ali zasebnih interesov.(8)
24. Res je sicer, da Sodišče, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, šteje, da je mogoče iz razlogov pravne varnosti ohraniti učinke akta Unije, ki je bil razglašen za ničnega, zlasti kadar bi takojšnji učinki razglasitve ničnosti tega akta povzročili resne negativne posledice, zakonitost tega akta pa se ne izpodbija iz razlogov v zvezi z njegovim namenom ali vsebino, temveč zaradi nepristojnosti avtorja tega akta ali bistvenih kršitev postopka, med katerimi je zlasti napaka glede pravne podlage izpodbijanega akta.(9) Vendar opozarjam, kot je pravilno navedel generalni pravobranilec E. Tanchev v sklepnih predlogih v zadevi Komisija/Švedska(10), da natančno razumevanje sodne prakse Sodišča kaže, da čeprav se je za ta element morda štelo, zlasti v sodbah Parlament in Komisija/Svet ter Nemčija/Parlament in Svet, da pomeni oviro, ki Sodišču preprečuje, da odredi ohranitev učinkov akta Unije,(11) je Sodišče v drugih primerih, kot sta sodbi Španija/Svet in Kadi ter Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija, ohranilo učinke akta Unije, ki je bil razglašen za ničnega iz razlogov, povezanih z njegovo materialno zakonitostjo.(12) Ta element torej v nasprotju s trditvami banke BAWAG ne pomeni pogoja, ki mora biti v vsakem primeru izpolnjen, temveč je odvisen od posamezne situacije.(13)
25. V obravnavani zadevi menim, da bi se lahko z razglasitvijo ničnosti sklepa EOR iz leta 2023, ne da bi bila določena ohranitev njegovih učinkov do njegove nadomestitve z novim aktom, ogrozilo izvajanje Uredbe EMR, ki je bistveni del bančne unije, ta pa prispeva k stabilnosti euroobmočja.(14)
26. Na eni strani se namreč ne izpodbija sama obveznost EOR iz člena 69(1) te uredbe, da zagotovi, da razpoložljiva finančna sredstva ESR dosežejo vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh kreditnih institucij z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah, in tudi ne posledična obveznost zadevnih kreditnih institucij, med katerimi je pritožnica, da v skladu s členom 70 navedene uredbe plačajo predhodne prispevke.
27. Na drugi strani se strinjam s pomisleki Splošnega sodišča, ki je v točkah 42 in 43 izpodbijanega sklepa navedlo, da bi s takojšnjim vračilom zadevnih prispevkov za ESR nastalo tveganje, da bo prikrajšan za finančna sredstva, ki bi se lahko izkazala za potrebna za uresničitev njegovih ciljev finančne stabilnosti ter vzpostavitve ekonomske in monetarne unije. Z neohranitvijo učinkov sklepa EOR iz leta 2023 bi se namreč lahko ogrozila celovitost enotnega mehanizma za reševanje, motilo njegovo delovanje v primeru finančnega posredovanja ESR ter ogrozil splošni javni interes, da je ESR zadostno finančno zmogljiv. Po mojem mnenju to pomeni zadosten razlog za ohranitev učinkov tega sklepa, dokler ga ne nadomesti nov pravni akt.
28. Poleg tega in če bo Sodišče odločilo, da, kot predlagam, zavrne pritožbe v zadevah C‑454/24 P, C‑529/24 P, C‑536/24 P, C‑537/24 P, C‑585/24 P in C‑705/24 P, bodo za sklep EOR iz leta 2023 poleg materialne nezakonitosti, ki vpliva na znesek zahtevanih prispevkov, veljali tudi razlogi za razglasitev ničnosti v zvezi z nezakonitostjo člena 70(7) Uredbe EMR in Izvedbene uredbe (EU) 2015/81.(15) Zato lahko EOR v vsaki od teh zadev nove sklepe sprejme šele po sprejetju novih predpisov. Ker se ta nezakonitost nanaša na prilagojeno metodologijo za izračun predhodnih prispevkov, bo moral EOR po potrebi uporabiti novo metodologijo za izračun, tako da natančnega zneska prispevkov, ki ga bo mogoče na koncu zahtevati od zadevnih kreditnih institucij, vključno s pritožnico, za prispevni obdobji 2022 in 2023, trenutno ni mogoče določiti.
29. V zvezi s tem sta EOR in Svet ob podpori Parlamenta in Evropske komisije v zadevah C‑529/24 P, C‑536/24 P, C‑537/24 P, C‑585/24 P in C‑705/24 P trdila, da je za izvedbo treh postopkov potreben 30-mesečni rok, in sicer, prvič, zakonodajnega postopka v zvezi z obrazložitvijo člena 70(7) Uredbe EMR, drugič, postopka za sprejetje nove izvedbene uredbe in, tretjič, postopka za sprejetje novih sklepov EOR o določitvi dolgovanih prispevkov.
30. V teh okoliščinah predlagam, naj se edini pritožbeni razlog, ki ga je podala banka BAWAG, zavrne, da pa bi se izognilo vsakršni prekinitvi ureditve prispevkov za prispevni obdobji 2022 in 2023, Sodišču predlagam, naj ohrani učinke sklepa EOR iz leta 2023 v delu, v katerem se nanaša na banko BAWAG, za razumno obdobje, ki ne sme presegati 30 mesecev od datuma razglasitve sodb, ki bodo izdane v zadevah C‑454/24 P, C‑529/24 P, C‑536/24 P, C‑537/24 P, C‑585/24 P, C‑671/24 P in C‑705/24 P, do začetka veljavnosti novega sklepa EOR o določitvi predhodnega prispevka te institucije v ESR.
Stroški
31. Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je treba pritožbo zavrniti. Zato Sodišče o stroških odloči v skladu s členom 184(2) Poslovnika.
32. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se za pritožbeni postopek uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker banka BAWAG ni uspela, se ji naloži, da v skladu s predlogom EOR poleg svojih stroškov nosi tudi njegove stroške.
33. V skladu s členom 140(1) in (3) navedenega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Zato Parlament in Svet nosita svoje stroške.
Predlog
34. Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj odloči:
1. Pritožba se zavrne.
2. Učinki sklepa SRB/ES/2023/23 Enotnega odbora za reševanje se v delu, v katerem se ta sklep nanaša na banko BAWAG P.S.K. Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse AG, ohranijo do začetka veljavnosti novega akta, ki ga bo nadomestil, vendar najpozneje do izteka 30-mesečnega roka od dneva razglasitve sodb, ki bodo izdane v zadevah C‑454/24 P, C‑529/24 P, C‑536/24 P, C‑537/24 P, C‑585/24 P, C‑671/24 P in C‑705/24 P.
3. Banki BAWAG P.S.K. Bank für Arbeit und Wirtschaft und Österreichische Postsparkasse se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Enotnega odbora za reševanje.
4. Evropski parlament in Svet Evropske unije nosita vsak svoje stroške.
1 Jezik izvirnika: francoščina.
2 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1, in popravek v UL 2019, L 154, str. 48, v nadaljevanju: Uredba EMR). „EMR“ je okrajšava za „enotni mehanizem za reševanje“.
3 Sodba z dne 10. aprila 2024 (T‑411/22, EU:T:2024:216).
4 Izpodbijani sklep (točke od 26 do 37).
5 Izpodbijani sklep (točke od 38 do 45).
6 V zvezi s tem se sklicuje na sodbe z dne 26. novembra 2014, Parlament in Komisija/Svet (C‑103/12 in C‑165/12, EU:C:2014:2400, točka 92); z dne 1. decembra 2015, Parlament in Komisija/Svet (C‑124/13 in C‑125/13, EU:C:2015:790, točka 89; v nadaljevanju: sodba Parlament in Komisija/Svet); z dne 7. septembra 2016, Nemčija/Parlament in Svet (C‑113/14, EU:C:2016:635, točka 84), in z dne 15. julija 2021, Komisija/Landesbank Baden-Württemberg in EOR (C‑584/20 P in C‑621/20 P, EU:C:2021:601, točka 175, v nadaljevanju: sodba Komisija/Landesbank Baden-Württemberg in EOR).
7 EOR se sklicuje zlasti na sodbo Komisija/Landesbank Baden-Württemberg in EOR (točka 177).
8 Glej med drugim sodbe z dne 22. decembra 2008, Régie Networks (C‑333/07, EU:C:2008:764, točka 122); z dne 25. februarja 2021, Komisija/Švedska (C‑389/19 P, EU:C:2021:131, točka 72 in navedena sodna praksa), in z dne 20. aprila 2023, Parlament/Komisija (Avtorizacija snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost) (C‑144/21, EU:C:2023:302, točka 136 in navedena sodna praksa).
9 Glej v tem smislu sodbe z dne 26. novembra 2014, Parlament in Komisija/Svet (C‑103/12 in C‑165/12, EU:C:2014:2400, točka 90 in navedena sodna praksa); Parlament in Komisija/Svet (točka 86), in Komisija/Landesbank Baden-Württemberg in EOR (točka 175 in navedena sodna praksa).
10 C‑389/19, EU:C:2020:874, točka 129.
11 Glej sodbi Parlament in Komisija/Svet (točka 89) in z dne 7. septembra 2016, Nemčija/Parlament in Svet (C‑113/14, EU:C:2016:635, točka 84).
12 Glej sodbi z dne 7. septembra 2006, Španija/Svet (C‑310/04, EU:C:2006:521, točke od 138 do 141 v povezavi s točkami od 135 do 137), in z dne 3. septembra 2008, Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija (C‑402/05 P in C‑415/05 P, EU:C:2008:461, točke od 373 do 376 v povezavi s točkami od 333 do 372).
13 Sodišče je tako v sodbi z dne 25. februarja 2021, Komisija/Švedska (C‑389/19 P, EU:C:2021:131), razglasilo ohranitev učinkov zadevnega sklepa, ki je bil razglašen za ničen iz razlogov, povezanih z materialno zakonitostjo tega sklepa, ob upoštevanju nevarnosti nastanka resne in nepopravljive škode za zdravje ljudi in okolje.
14 Glej v tem smislu in po analogiji sodbo Komisija/Landesbank Baden-Württemberg in EOR (točka 177).
15 Uredba Sveta z dne 19. decembra 2014 o določitvi enotnih pogojev za uporabo Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje (UL 2015, L 15, str. 1).