<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-787/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CJ0787</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:964">EU:C:2020:964</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20201126">26. 11. 2020</DATE> – Zadeva C‑787/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Sögård Fastigheter</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba sodišča</HT> (sedmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20201126">26. novembra 2020</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: švedščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna zakonodaja, ki določa popravek odbitkov davka na dodano vrednost (DDV) s strani davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je prvotno izvedel odbitek</KEYWORD><KEYWORD>Prodaja nepremičnine posameznikom s strani družbe, ki to nepremičnino oddaja, kot jo je oddajala tudi družba, ki je bila prejšnja lastnica nepremičnine</KEYWORD><KEYWORD>Prenehanje davčne zavezanosti za DDV ob prodaji nepremičnine posameznikom</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑787/18,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) z odločbo z dne <DATE ISO="20181203">3. decembra 2018</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20181217">17. decembra 2018</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Skatteverket</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Sögård Fastigheter AB,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (sedmi senat),</P><P>v sestavi A. Kumin (poročevalec), predsednik senata, T. von Danwitz in P. G. Xuereb, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Skatteverket T. Johansson, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Sögård Fastigheter AB C. Rosén, generalni direktor,</P></ITEM><ITEM><P>za finsko vlado S. Hartikainen, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo K. Simonsson, L. Lozano Palacios, E. Ljung Rasmussen in G. Tolstoy, agenti,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 19, 188 in 189 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>, in popravek <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="60" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 335, str. 60</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="323" PAGE.FIRST="31" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 323, str. 31</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteverket (davčna uprava, Švedska) in družbo Sögård Fastigheter AB glede popravka odbitka davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je prej izvedel drug davčni zavezanec.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 12(1)(a) Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi […]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>dobavo objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 19, prvi odstavek, te direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>lahko države članice v primeru prenosa celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja za plačilo ali brez plačila ali kot vložek v podjetje štejejo, da ni bila opravljena nobena dobava blaga in da se oseba, kateri je blago preneseno, obravnava kot naslednik prenosnika<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 135(1) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Države članice oprostijo naslednje transakcije:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(l)</NO.P><TXT>lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 137 Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="137.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice lahko dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev naslednjih transakcij:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="137.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice podrobneje določijo pogoje za izvajanje pravice do izbire iz odstavka 1.</ALINEA><ALINEA>Države članice lahko omejijo obseg te pravice do izbire.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 168(a) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 184 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 185(1) Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Popravek se zlasti opravi, če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, med drugim v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 186 te direktive določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>[d]ržave članice določijo podrobna pravila za uporabo njenih členov 184 in 185<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 187 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="187.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let, vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano.</ALINEA><ALINEA>Vendar lahko države članice pri popravku upoštevajo obdobje celih pet let od trenutka prve uporabe blaga.</ALINEA><ALINEA>Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na največ 20 let.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="187.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Letni popravek se nanaša samo na eno petino, oziroma v primeru podaljšanja obdobja popravka, samo na ustrezni del DDV, obračunanega od investicijskega blaga.</ALINEA><ALINEA>Popravek iz prvega pododstavka se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno, izdelano ali, kadar je to ustrezno, prvič uporabljeno.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 188 Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="188.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pri dobavi investicijskega blaga v obdobju popravka se šteje, kakor da jih je davčni zavezanec uporabljal za poslovni namen do konca obdobja popravka.</ALINEA><ALINEA>Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava investicijskega blaga obdavčena.</ALINEA><ALINEA>Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava investicijskega blaga oproščena.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="188.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Popravek iz odstavka 1 se izvede samo enkrat za celotno preostalo obdobje popravka. Vendar, če je dobava investicijskega blaga oproščena, lahko države članice določijo, da popravek ni potreben, če je pridobitelj davčni zavezanec, ki to investicijsko blago uporablja izključno za transakcije, pri katerih je imel pravico do odbitka DDV.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 189 Direktive o DDV določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Za namene uporabe členov 187 in 188 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>opredelijo pojem investicijskega blaga;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>navedejo znesek DDV, ki se upošteva za popravek;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>dovolijo administrativne poenostavitve.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 193 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199 in členom 202 dolžna plačati druga oseba.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Švedsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Določbe v zvezi z obvezno in izbirno obdavčitvijo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>V skladu s členom 2 poglavja 3 mervärdesskattelagen (1994:200) (zakon 1994:200 o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), so transakcije odsvojitve in dajanja nepremičnin v najem z nekaj omejitvami oproščene DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Vendar se lahko lastnik nepremičnine, ki za stalno uporabo v okviru obdavčene dejavnosti oddaja del objekta ali celoten objekt, ki sestavlja nepremičnino, odloči za obdavčitev dajanja v najem z DDV na podlagi člena 3 poglavja 3 in člena 1 poglavja 9 navedenega zakona.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>V primeru odsvojitve navedene nepremičnine člen 5 poglavja 9 zakona o DDV določa, da izbirna obdavčitev ostane v veljavi glede pridobitelja od dneva prevzema posesti in da ta nadomesti prejšnjega lastnika glede vseh zakonskih pravic in obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>V skladu s členom 6 poglavja 9 zakona o DDV mora davčna uprava ustaviti izbirno obdavčitev dajanja v najem od trenutka prevzema posesti, če prejšnji in novi lastnik to predhodno in skupaj zahtevata. Izbirna obdavčitev prav tako preneha, če lastnik nepremičnine spremeni uporabo nepremičnine tako, da se ta več ne uporablja za obdavčljivo dejavnost oddajanja v najem, ali če navedene nepremičnine ni mogoče več oddajati v najem zaradi požara ali drugih razlogov, na katere lastnik ne more vplivati, ali zaradi uničenja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Določbe o odbitku DDV in o popravkih</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Člen 6 poglavja 8a zakona o DDV določa, da je obdobje popravka za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot investicijsko blago, deset let.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Člena 7 in 8 poglavja 8 zakona o DDV določata, da se pri odsvojitvi investicijskega blaga popravek odbitka v zvezi z vstopnim davkom izvede samo enkrat. Ob izračunu zneska popravka je treba odbitek, ki se popravlja, razporediti čez celotno obdobje popravka, nato pa se izvede popravek za delež, ki ustreza preostanku tega obdobja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Če se odsvojitev investicijskega blaga opravi v okviru prenosa dejavnosti, mora pridobitelj investicijskega blaga, ki je davčni zavezanec, za svoj račun prevzeti pravice in obveznosti odsvojitelja glede popravka, kot je določeno v členu 11 poglavja 8a zakona o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V skladu s členom 12 poglavja 8a zakona o DDV pridobitelj za svoj račun prevzame pravice in obveznosti odsvojitelja glede popravka tudi v primeru odsvojitve nepremičnine, ki je bila oddana v najem v skladu z ureditvijo o izbirni obdavčitvi, vendar le, če se odsvojitelj in pridobitelj nista dogovorila, da odsvojitelj izvede popravek in če popravek ni utemeljen s spremembami, ki so nastale v obdobju, ko je imel odsvojitelj v lasti navedeno nepremičnino.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V primeru odsvojitve investicijskega blaga, glede katerega mora pridobitelj prevzeti pravice in obveznosti odsvojitelja, mora odsvojitelj v skladu s členoma 15 in 17 poglavja 8a navedenega zakona izdati poseben dokument. Ta dokument mora vsebovati podrobne podatke med drugim glede vstopnega davka, povezanega z odsvojiteljevo pridobitvijo investicijskega blaga oziroma gradnjo, dozidavo ali rekonstrukcijo nepremičnine, glede deleža tega davka, v zvezi s katerim se je izvedel odbitek po morebitnih popravkih, ter glede datuma pridobitve in odbitka, pa tudi morebitne druge informacije, pomembne za določitev pridobiteljevih davčnih obveznosti in pravice do odbitka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Določbe o prenosu dejavnosti</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Člen 25 poglavja 3 zakona o DDV je določal, da je treba odsvojitev sredstev dejavnosti oprostiti davka v primeru prenosa dejavnosti, če je pridobitelj upravičen do odbitka ali povračila zneska davka. Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) je to določbo razlagalo v skladu s členom 19 Direktive o DDV in je razsodilo, da prenos dejavnosti ni dobava blaga za namene DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Družba Sögård Fastigheter je leta 2012 pridobila nepremičnino, ki jo je oddala v najem v okviru sistema izbirne davčne zavezanosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Prejšnji lastnik te nepremičnine se je prav tako odločil za obdavčitev z DDV in je odbil vstopni davek od dejavnosti prenovitve stavbe, ki jih je opredelil v dokumentu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Med prodajo se stranki nista dogovorili, da bo prejšnji lastnik izvedel popravek opravljenih odbitkov DDV in od davčne uprave nista zahtevali, naj ne prenese izbirne davčne zavezanosti. Družba Sögård Fastigheter je nepremičnino oddala v najem in jo tako še naprej uporabljala za opravljanje obdavčljivih transakcij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Družba Sögård Fastigheter je to nepremičnino leta 2013 odsvojila dvema posameznikoma, ki je nista nameravala uporabljati za obdavčljive transakcije. Zato je izbirna davčna zavezanost za DDV prenehala. Davčna uprava je zato od družbe Sögård Fastigheter zahtevala, naj izvede popravek odbitkov vstopnega davka, ki jih je opravil prejšnji lastnik, in naj vrne DDV za preostalo obdobje popravka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Ker je družba Sögård Fastigheter menila, da iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhaja, da ji ni treba plačati DDV, ki ga je odbil prejšnji lastnik, je pri Förvaltningsrätten (upravno sodišče, Švedska) vložila tožbo za odpravo odločbe davčne uprave.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Förvaltningsrätten (upravno sodišče) je menilo, da se položaj iz postopka v glavni stvari razlikuje od položaja, v katerem je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče razsodilo, da je treba določbe o popravku DDV razlagati tako, da nasprotujejo pobiranju zneskov, dolgovanih po popravku odbitka DDV, od davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je izvedel ta odbitek, zato je to tožbo zavrnilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Kammarrätten (višje upravno sodišče, Švedska) je pritožbi, ki jo je vložila družba Sögård Fastigheter, ugodilo, zato je davčna uprava zoper sodbo tega sodišča vložila pritožbo pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) in mu predlagala, naj odloči, da mora družba Sögård Fastigheter prek izvedbe popravka vrniti DDV, ki ga je odbil prejšnji lastnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje, ali je rešitev iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), mogoče prenesti na položaj, v katerem pridobitelj takoj po pridobitvi nepremičnine to nepremičnino uporablja le za transakcije, pri katerih je davek odbiten, nato pa jo proda tretji osebi, ki je ne bo uporabila za take transakcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja tudi, da če bi Sodišče presodilo, da člena 188 in 189 Direktive o DDV nasprotujeta prenosu obveznosti popravka odbitka DDV, ki je bila naložena odsvojitelju, na pridobitelja, bo moralo odločiti o trditvah davčne uprave in odločiti, ali pridobitev nepremičnine s strani družbe Sögård Fastigheter pomeni prenos celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja v smislu člena 19 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje, ali se določbe o prenosu celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja dejansko uporabljajo v sporu, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, odvisno od okoliščin tega spora in ni predmet tega predloga za sprejetje predhodne odločbe. Navaja, da bo o tem odločilo, ko bo dokončno odločilo o tem sporu. Vendar bi se po mnenju tega sodišča, če bi bilo treba ta prenos opredeliti kot prenos celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja, postavljalo vprašanje, ali je to, da se od družbe Sögård Fastigheter zahteva, naj izvede popravek odbitkov DDV, ki jih je opravil prejšnji lastnik, združljivo s členom 19 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>1.</NO.P><TXT>Ali to, da odsvojitelj nepremičnine na podlagi pravil, ki jih je država članica sprejela v skladu s členom 188(2) [Direktive o DDV], ni popravil odbitka vstopnega davka, ker namerava pridobitelj nepremičnino uporabljati izključno za transakcije, za katere je priznana pravica do odbitka, preprečuje, da bi se od pridobitelja – v primeru, da obdobje popravka še teče – zahtevalo, da pozneje, ko nepremičnino sam prenese na nekoga, ki je ne namerava uporabljati za take transakcije, izvede popravek odbitka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali bi bil odgovor na prvo vprašanje drugačen, če gre pri prvem prenosu iz tega vprašanja za prenos sredstev iz člena 19 [Direktive o DDV]?<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo o DDV razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki ob tem, da na podlagi člena 188(2) te direktive določa, da odsvojitelj nepremičnine ni dolžan izvesti popravka odbitka vstopnega DDV, če bo pridobitelj to<?PAGE NO="7"?> nepremičnino uporabil le za opravljanje transakcij, pri katerih je davek odbiten, določa tudi, da mora pridobitelj izvesti popravek tega odbitka za preostali čas obdobja popravka, ko nepremičnino sam prenese na tretjo osebo, ki je ne bo uporabljala za take transakcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Uvodoma je treba spomniti, da člen 184 Direktive o DDV določa obveznost popravka začetnega odbitka DDV, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>S to določbo ter členoma 185 in 186 Direktive o DDV se vzpostavlja ureditev, ki velja za nastanek morebitne pravice davčne uprave, da od davčnega zavezanca zahteva popravek DDV, vključno s popravkom odbitkov v zvezi z investicijskim blagom (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>TETS Haskovo</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑234/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:644">EU:C:2012:644</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200917">17. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Schoonzicht</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑791/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:731">EU:C:2020:731</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>V tem okviru člen 186 Direktive o DDV državam članicam izrecno nalaga, naj določijo podrobna pravila za uporabo členov 184 in 185 te direktive, medtem ko členi od 187 do 192 navedene direktive določajo nekatera podrobna pravila za popravek odbitka DDV v zvezi z investicijskim blagom (glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180411">11. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>SEB bankas</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑532/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:228">EU:C:2018:228</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200917">17. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Stichting Schoonzicht</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑791/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:731">EU:C:2020:731</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Člen 188 Direktive o DDV se nanaša na poseben primer dobave investicijskega blaga v obdobju popravka. V tem primeru se letni popravek iz člena 187 te direktive nadomesti z enkratnim popravkom, ki temelji na domnevani uporabi zadevnega investicijskega blaga za obdobje, ki še teče. V skladu z navedenim členom 188 je to, ali je vstopni DDV odbiten ali ne, odvisno od vprašanja, ali je izvršena dobava predmet tega davka ali ne (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051215">15. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Centralan Property</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑63/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:773">EU:C:2005:773</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V skladu z navedenim členom 188 se, kadar davčni zavezanec prenese investicijsko blago v obdobju popravka in je zadevni prenos oproščen davka, šteje, da je investicijsko blago ostalo v ekonomski dejavnosti davčnega zavezanca do konca obdobja popravka in da je bila ta dejavnost v celoti oproščena. Taka domneva vodi do obveznosti izvedbe enega samega popravka za celotno preostalo obdobje popravka, razen če se država članica odloči uveljaviti možnost iz člena 188(2) Direktive o DDV, da ne bo zahtevala navedenega popravka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Člen 188(2) navedene direktive določa, da če je dobava investicijskega blaga oproščena davka, lahko države članice določijo, da popravek ni potreben, če je pridobitelj davčni zavezanec, ki to investicijsko blago uporablja izključno za transakcije, pri katerih je DDV odbiten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je možnost, da se ne zahteva popravek, odvisna, prvič, od tega, da je pridobitelj zadevnega investicijskega blaga davčni zavezanec, in drugič, od narave uporabe tega blaga, in sicer, da ga je treba uporabiti le za transakcije, za katere je DDV odbiten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Res je sicer, da če pridobitelj investicijskega blaga to blago preneha uporabljati le za transakcije, za katere je DDV odbiten, pogoja, ki sta upravičevala, da popravek ni več zahtevan, nista več izpolnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Čeprav člen 188 Direktive o DDV določa, da države članice lahko ne zahtevajo popravka, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>če<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> sta izpolnjena pogoja, opozorjena v točki 43, pa ne vsebuje določb, ki bi se uporabljale v položaju, ko navedena pogoja nista več izpolnjena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>V zvezi s tem lahko države članice v skladu s členom 189 Direktive o DDV za uporabo člena 188 te direktive sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti, in dovolijo administrativne poenostavitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Vendar ti nacionalni določbi ne moreta voditi do tega, da bi popravek odbitka DDV v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev nosil drug davčni zavezanec kot tisti, ki je izvedel navedeni odbitek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Čeprav namreč Direktiva o DDV ne vsebuje nobene izrecne navedbe glede davčnega zavezanca, ki je dolžan plačati davčne terjatve, ki izhajajo iz popravka odbitka DDV, iz tega ni mogoče sklepati, da lahko države članice v okviru podrobnih pravil, ki jih določijo na podlagi člena 137(2) ter členov 186 in 189 te direktive, prosto odločijo, kateri davčni zavezanec mora plačati DDV v takem položaju (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Določitev dolžnika za plačilo dolgovanih zneskov po popravku odbitka DDV namreč ni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>podrobno pravilo<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu teh določb, temveč, kot izhaja iz člena 193 navedene direktive, temeljno pravilo skupnega sistema DDV, uvedenega s to direktivo (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča tako izhaja, da je treba člen 184 Direktive o DDV razlagati tako, da mora v primeru popravka odbitka DDV, ki ga opravi davčni zavezanec, ta davčni zavezanec plačati zneske, dolgovane iz tega naslova (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Po eni strani je treba namreč poudariti, da je namen sistema odbitkov podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih ekonomskih dejavnosti. Skupni sistem DDV tako zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh ekonomskih dejavnosti, ne glede na njihove cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma same predmet DDV (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Tóth</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑324/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:549">EU:C:2012:549</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Po drugi strani so pravila o popravku odbitkov bistveni del sistema, vzpostavljenega z Direktivo o DDV, ker je njihov namen zagotoviti pravilnost odbitkov in posledično nevtralnost davčnega bremena. Prek teh pravil je cilj Direktive o DDV tako, da se uvede tesna in neposredna zveza med pravico do odbitka vstopnega DDV ter uporabo zadevnega blaga in storitev za obdavčljive izstopne transakcije (glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121129">29. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Gran Via Moineşti</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑257/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:759">EU:C:2012:759</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>V teh okoliščinah razlaga, v skladu s katero bi lahko popravek odbitka DDV v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev bremenil davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je izvedel ta odbitek, ne bi bila v skladu s cilji, navedenimi v točkah 51 in 52 te sodbe, pravil, ki se na tem področju uresničujejo z Direktivo o DDV (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Če bi se namreč zahtevalo, da pridobitelj nepremičnine popravi odbitek, ki ga opravi odsvojitelj te nepremičnine, bi to pomenilo, da se mu naloži plačilo davčne terjatve v zvezi s transakcijo, s katero ni povezan in ki je bila opravljena v okviru ekonomske dejavnosti drugega davčnega zavezanca. Odsvojitelj, ki je izvedel odbitek, pa bi bil še naprej upravičen do višjega odbitka od tistega, do katerega je upravičen zaradi dejanske uporabe nepremičnine, in cilj nevtralnosti davčnega bremena glede njega ne bi bil dosežen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Davčna uprava in finska vlada kljub temu trdita, prvič, da obrazložitve sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zaradi razlik v položajih, obravnavanih v obeh zadevah, ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo, in drugič, da razlogi, povezani s pravno varnostjo in s potrebo po zagotovitvi, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti in prikrite obdavčitve, upravičujejo izterjavo zneskov, dolgovanih po popravku odbitka DDV, od davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je opravil ta popravek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Prvič, da bi prikazali, da se ta zadeva razlikuje od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), davčna uprava in finska vlada navajata, da se je v zadevi v glavni stvari od pridobitelja zahtevalo, naj izvede popravek odbitka zaradi spremembe uporabe zadevne nepremičnine po prenosu te nepremičnine na posameznike, in da se znesek davka, zahtevan iz tega naslova, nanaša le na preostalo obdobje popravka. Dodajata, da je prevzem pravic in obveznosti v zvezi s popravki izbiren in da ima pridobitelj podatke o odbitku, katerega popravek se zahteva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da navedene okoliščine ne morejo omajati upoštevnosti preudarkov Sodišča v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), za obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Najprej, Sodišče je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), preučilo vprašanje, ali je mogoče odbitek DDV popraviti pri davčnem zavezancu, ki ni tisti, ki je izvedel ta odbitek, če ta prvi davčni zavezanec ni ravnal v skladu s podrobnimi pravili, ki upravičujejo odbitek, ki ga je izvedel drugi davčni zavezanec. Sodišče je na to vprašanje odgovorilo nikalno, pri čemer je v točkah 40 in 41 te sodbe v bistvu menilo, da bi v takem položaju dejstvo, da se od davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je izvedel navedeni odbitek, zahteva popravek odbitka DDV, ogrozilo pravilnost odbitkov in nevtralnost DDV, ki se zagotavljata s pravili o popravku odbitkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari se postavlja vprašanje, ali se izterjava zneskov, dolgovanih po popravku odbitka DDV, lahko opravi od davčnega zavezanca, ki tega odbitka ni opravil, če zaradi prenosa nepremičnine s strani tega davčnega zavezanca posameznikom, ki je ne bodo več uporabljali za obdavčljive transakcije, podrobni pogoji, ki so upravičevali, da se popravek ni zahteval, niso več izpolnjeni. To vprašanje pa je podobno vprašanju, ki je bilo postavljeno v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ker ima v teh dveh zadevah ravnanje davčnega zavezanca za posledico to, da davčna uprava od njega zahteva popravek odbitka DDV, ki ga je izvedel drug davčni zavezanec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Dalje, v zvezi s tem ni upoštevno, da se popravek, ki se zahteva v tej zadevi, nanaša le na znesek, ki ustreza preostalemu obdobju popravka, ker je odbitek, katerega popravek se zahteva, opravil drug davčni zavezanec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Iz pisnih odgovorov davčne uprave na vprašanja Sodišča je namreč razvidno, da pridobiteljev prevzem odsvojiteljevih pravic in obveznosti glede popravka, ki ga določa švedska zakonodaja iz postopka v glavni stvari, pomeni prevzem vstopnega davka, povezanega z investicijskim blagom, za katerega odsvojitelj ni izvedel ne celotnega ne delnega odbitka. Iz tega sledi – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da če je odsvojitelj izvedel odbitek DDV v celoti ali delno, pridobitelj ne more imeti pravice do odbitka tega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Nazadnje, država članica davčnemu zavezancu ne more naložiti obveznosti, ki presegajo to, kar je dovoljeno s pravom Unije na področju DDV, tudi če bi bil navedeni davčni zavezanec vnaprej obveščen o obsegu teh obveznosti ali če bi bila uporaba takih obveznosti fakultativna (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100318">18. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Gielen</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑440/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:148">EU:C:2010:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Zato davčna uprava in finska vlada neuspešno trdita, da rešitve iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Pactor Vastgoed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑622/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:649">EU:C:2013:649</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Drugič, poudariti je treba, da v nasprotju s tem, kar trdita davčna uprava in finska vlada, trditve v zvezi s pravno varnostjo in nujnostjo zagotovitve, da popravki ne pomenijo nobene neupravičene prednosti ali prikrite obdavčitve, ne morejo upravičiti izterjave zneskov, dolgovanih po popravku odbitka DDV, od davčnega zavezanca, ki ni tisti, ki je izvedel ta odbitek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Najprej, s trditvijo, da bi bilo v nasprotju s pravno varnostjo zahtevati, da se popravek odbitka opravi pri davčnem zavezancu, ki je odbil DDV, v tem primeru pri odsvojitelju nepremičnine, kadar je pridobitelj spremenil uporabo navedene nepremičnine in odsvojitelj nima nobenega vpliva na navedeno uporabo, ni mogoče uspeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Kot namreč izhaja iz točk 45 in 46 te sodbe, morajo države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe za uporabo člena 188 Direktive o DDV pod pogoji iz člena 189 te direktive ob spoštovanju vseh določb te direktive in splošnih načel, kot je načelo pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Dalje, davčna uprava in finska vlada menita, da bi bil pridobitelj nepremičnine deležen neupravičene prednosti, če se od njega po tem, ko je spremenil uporabo navedene nepremičnine, ne bi zahteval popravek odbitka, ki ga je izvedel odsvojitelj. Pridobitelj naj bi namreč tako pridobil nepremičnino, ki ne bi bila predmet nobenega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Vendar, prvič, tak položaj izhaja iz določb švedskega prava, v skladu s katerimi so transakcije odsvojitve nepremičnin oproščene plačila DDV, ne da bi se davčni zavezanci lahko odločili za obdavčitev teh nepremičnin, medtem ko člen 137(1)(b) Direktive o DDV državam članicam daje možnost, da svojim davčnim zavezancem dovolijo pravico do izbire za obdavčitev dobave objektov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Drugič, kot je bilo navedeno v točki 61 te sodbe, če je odsvojitelj izvedel odbitek celotnega ali dela DDV, pridobitelj ne more imeti pravice do odbitka tega davka, kar mora preveriti predložitveno sodišče. Zato pridobitelj nima <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>neupravičene prednosti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> v obliki odbitka, do katerega ni upravičen zaradi uporabe nepremičnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Tretjič, določitev cene za pridobitev nepremičnine, ki je nižja od tržne cene, s katero bi se odsvojitelj strinjal, ker bi pridobitelj morda moral popraviti odbitek, ki je bil opravljen prej, izhaja iz pogodbene svobode strank in je prav tako ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>neupravičeno prednost<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Nazadnje, davčna uprava in finska vlada menita, da bi bila kontinuiteta sistema DDV, če ne bi bilo možnosti popravka pri pridobitelju, ogrožena, ker bi se prodajna cena nepremičnine izračunala tako, da bi pokrila morebitni popravek odbitka DDV in bi zato pomenila prikrito obdavčitev, ki je pridobitelj ne bi mogel odbiti, kadar bi to blago uporabljal za transakcije, ki dajejo pravico do odbitka DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, po eni strani, da lahko enake posledice, če bi bile dokazane, nastanejo tudi v položaju, ko se država članica odloči, da ne bo uporabila možnosti iz člena 188(2) Direktive o DDV, da ne bo zahtevala popravka. Po drugi strani, kot je bilo opozorjeno v točki 68 te sodbe, člen 137(1)(b) te direktive državam članicam daje možnost, da svojim davčnim zavezancem dovolijo pravico do izbire za obdavčitev dobave objektov, s čimer bi se bilo mogoče izogniti posledicam, navedenim v prejšnji točki te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo o DDV razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki ob tem, da na podlagi člena 188(2) te direktive določa, da odsvojitelju nepremičnine ni treba izvesti popravka odbitka vstopnega DDV, kadar bo pridobitelj to nepremičnino uporabljal le za transakcije, pri katerih je davek odbiten, določa tudi, da mora pridobitelj izvesti popravek tega odbitka za preostali čas obdobja za popravek, kadar zadevno nepremičnino sam prenese na tretjo osebo, ki je ne bo uporabljala za take transakcije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali bi bil odgovor na prvo vprašanje drugačen, če bi pri prvem prenosu iz tega vprašanja šlo za prenos sredstev v smislu člena 19 Direktive o DDV?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki ga določa člen 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po izdaji predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi ustreznost vprašanj, ki jih predloži Sodišču. Kadar se predložena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, je Sodišče torej načeloma dolžno odločati (glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120424">24. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kamberaj</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑571/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:233">EU:C:2012:233</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Vendar mora Sodišče preizkusiti okoliščine, v katerih mu je nacionalno sodišče predložilo zadevo, zato da preveri, ali je zanjo pristojno. Smisel medsebojnega sodelovanja, v katerem poteka postopek za sprejetje predhodne odločbe, namreč zahteva tudi, da nacionalno sodišče upošteva funkcijo, zaupano Sodišču, ki je prispevanje k izvajanju sodne oblasti v državah članicah, in ne podajanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120424">24. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>Kamberaj</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑571/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:233">EU:C:2012:233</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Namen vprašanja za predhodno odločanje namreč ni v oblikovanju takih mnenj, ampak v dejanski potrebi po učinkoviti rešitvi spora (glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100908">8. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Winner Wetten</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑409/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:503">EU:C:2010:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rodríguez Sánchez</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑351/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:447">EU:C:2016:447</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Glede tega iz ustaljene sodne prakse sicer izhaja, da ob upoštevanju ločitve funkcij med nacionalnimi sodišči in Sodiščem ni mogoče zahtevati, da predložitveno sodišče, preden se obrne na Sodišče, ugotovi celotno dejansko stanje in izvede celovito pravno presojo, ki jo od njega zahteva njegova pravosodna funkcija. Zadostuje namreč, da so predhodne odločbe razvidni predmet spora o glavni stvari in glavna vprašanja v zvezi s pravnim redom Unije, da bi države članice in drugi zainteresirani subjekti v skladu s členom 23 Statuta Sodišča Evropske unije lahko predstavili svoja stališča in učinkovito sodelovali v postopku pred Sodiščem (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100908">8. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Winner Wetten</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑409/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:503">EU:C:2010:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče v tej zadevi izrecno pojasnjuje, da je treba o uporabi določb o prenosih dejavnosti v postopku v glavni stvari odločiti glede na okoliščine spora o glavni stvari in da ni predmet tega predloga za sprejetje predhodne odločbe ter da bo predložitveno sodišče o tem vprašanju odločilo, ko bo dokončno odločilo o sporu o glavni stvari. Le če bi se ugotovilo, da bi bilo treba pridobitev nepremičnine s strani družbe Sögård Fastigheter opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>prenos dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, bi se postavljalo vprašanje, ali je s členom 19 Direktive o DDV skladno to, da se od nje zahteva, da popravi odbitke, ki jih je izvedel prejšnji lastnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je vprašanje razlage člena 19 Direktive o DDV v tej fazi spora o glavni stvari hipotetično in potreba po odgovoru na to vprašanje za rešitev spora ni dokazana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Zato Sodišče na drugo vprašanje ne more odgovoriti tako, da bi podalo posvetovalno mnenje o problemu, ki je na tej stopnji hipotetičen (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161110">10. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Private Equity Insurance Group</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑156/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:851">EU:C:2016:851</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170328">28. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Rosneft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑72/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:236">EU:C:2017:236</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0194">194</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181211">11. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Weiss in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑493/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:1000">EU:C:2018:1000</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0166">166</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Okoliščina, da bi bilo to vprašanje lahko upoštevno, če bi nacionalno sodišče presodilo, da je treba v položaju iz postopka v glavni stvari uporabiti določbe o prenosu dejavnosti, v zvezi s tem ni pomembna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da drugo vprašanje ni dopustno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki ob tem, da na podlagi člena 188(2) te direktive določa, da odsvojitelj nepremičnine ni dolžan izvesti popravka odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, kadar bo pridobitelj to nepremičnino uporabljal le za transakcije, pri katerih je davek odbiten, določa tudi, da mora pridobitelj izvesti popravek tega odbitka za preostali čas obdobja popravka, kadar zadevno nepremičnino sam prenese na tretjo osebo, ki je ne bo uporabljala za take transakcije.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>