EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.1.2025
COM(2025) 8 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o napredku v Evropski uniji v boju proti trgovini z ljudmi (peto poročilo)
{SWD(2025) 4 final}
1.UVOD
Trgovina z ljudmi je kaznivo dejanje, ki hudo prizadene življenja posameznikov ter jim odvzame dostojanstvo, svobodo in temeljne pravice. Po podatkih Europola je za 55 opredeljenih najnevarnejših kriminalnih mrež trgovina z ljudmi njihova glavna dejavnost ali ena izmed glavnih dejavnosti 1 . Poleg tega svetovno poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2024 2 razkriva, da 74 % trgovcev z ljudmi deluje v skupinah in mrežah, ki so ohlapno povezane v okviru poslovnih kriminalnih odnosov, ali v strukturiranih kriminalnih organizacijah, kar poudarja prevladujočo vlogo organiziranih kriminalnih združb pri dejavnostih trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je pogosto povezana tudi z drugimi kaznivimi dejanji, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, tihotapljenje migrantov, organizirani premoženjski kriminal, pranje denarja in ponarejanje listin.
Poleg tega je trgovina z ljudmi druga najbolj razširjena nezakonita gospodarska dejavnost na svetu 3 . Letni dobiček, ustvarjen s prisilnim delom na svetovni ravni, je ocenjen na 236 milijard USD za trgovce z ljudmi, kar pomeni skoraj 10 000 USD dobička na žrtev. Najdonosnejše je izkoriščanje žrtev v Evropi in Srednji Aziji, saj dosega 20 000 USD letnega dobička na žrtev 4 . Medtem ko so dobički visoki in so se od leta 2014 povečali za 37 %, so tveganja za storilce še vedno majhna.
Temeljni izziv, ki se je pojavil med pandemijo COVID-19 in se po njej še zaostril, je selitev trgovine z ljudmi v digitalni prostor. Poleg tega se še vedno pojavljajo težave pri odkrivanju žrtev in njihovi napotitvi na službe za pomoč in podporo.
Pravni okvir EU o trgovini z ljudmi temelji na direktivi o boju proti trgovini z ljudmi 5 , spremenjeni z Direktivo (EU) 2024/1712 6 (v nadaljnjem besedilu: spremenjena direktiva), ki je začela veljati 14. julija 2024. S spremembami se uvajajo strožja pravila za boj proti trgovini z ljudmi, javnim organom pa se zagotavljajo okrepljena orodja za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Uvajajo se nove oblike izkoriščanja, spolno izkoriščanje prek spleta pa opredeljuje kot obteževalno okoliščino. Direktiva zagotavlja tudi boljšo podporo žrtvam in je eden glavnih ukrepov, predvidenih v strategiji EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025) 7 (v nadaljnjem besedilu: strategija), ki vključuje celovit pristop na podlagi štirih stebrov 8 .
Komisija ob podpori koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi v skladu s členom 20 direktive vsaki dve leti poroča o napredku v boju proti trgovini z ljudmi. To poročilo temelji na prispevkih držav članic prek mreže nacionalnih koordinatorjev in poročevalcev EU, neodvisnih organov, agencij EU 9 , članov platforme civilne družbe EU za boj proti trgovini z ljudmi ter drugih dokumentih agencij EU, institucij EU in mednarodnih organizacij.
Poročilo vsebuje (i) opredelitev ključnih trendov, (ii) določitev glavnih ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi v obdobju 2021–2024 in (iii) analizo statističnih podatkov za obdobje 2021–2022, ki je vključena v delovni dokument služb Komisije 10 . Eurostat je podatke, uporabljene v poročilu, zbral od nacionalnih statističnih organov vseh držav članic in jih je mogoče najti v podatkovni zbirki Eurostata pod rubriko statistike Crime and criminal justice (Kazniva dejanja in kazensko pravosodje) 11 .
2.TRENDI NA PODROČJU TRGOVINE Z LJUDMI V EU
2.1.Žrtve (spol, starost, državljanstvo)
V obdobju poročanja 2021–2022 12 je bilo v EU registriranih 17 248 žrtev trgovine z ljudmi. To predstavlja 20,5-odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem 2019–2020 (14 311) 13 . Samo v letu 2022 je bilo registriranih 10 093 žrtev, kar je 41 % več kot leta 2021 (7 155) in največ od leta 2013. To je bila verjetno posledica splošne ozaveščenosti o trgovini z ljudmi. Usklajena prizadevanja več agencij v državah članicah za zaščito ljudi, ki bežijo pred vojaško agresijo proti Ukrajini, so nepričakovano pozitivno vplivala na odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi različnih državljanstev.
Tako kot v prejšnjih letih je dejansko število žrtev verjetno precej večje, kot kažejo sporočeni podatki, saj statistični podatki zajemajo le žrtve, za katere izve eden od registracijskih subjektov, številne žrtve pa ostanejo neodkrite.
Trgovina z ljudmi ostaja kaznivo dejanje, ki ima pomemben vidik spola. V obdobju 2021–2022 so ženske in dekleta predstavljale 65 % vseh žrtev v EU 14 . Velika večina žrtev spolnega izkoriščanja so ženske (92 %). Med njimi je 68 % žensk in 24 % deklet. Moški predstavljajo večino žrtev trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile (70 %).
46 % registriranih žrtev je bilo državljanov EU, 54 % pa državljanov tretjih držav. To je sprememba v primerjavi z obdobjem 2019–2020, ko je bila večina registriranih žrtev državljanov EU (55 %). Med prvimi petimi državami EU, kar zadeva državljanstvo žrtev trgovine z ljudmi, so bile po številkah Romunija, Francija, Madžarska, Bolgarija in Nemčija. Med prvimi petimi državami, ki niso članice EU, kar zadeva državljanstvo žrtev trgovine z ljudmi, so bile Nigerija, Ukrajina, Maroko, Kolumbija in Kitajska. 34 % vseh žrtev je imelo državljanstvo države, v kateri so bile registrirane (trgovina z ljudmi znotraj države). Skoraj vse žrtve v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, Slovaškem in v Latviji so imele državljanstvo zadevne države.
2.2.Trgovina z ljudmi za spolno izkoriščanje
Trgovina z ljudmi za spolno izkoriščanje je bila v obdobju 2021–2022 še naprej najbolj razširjena oblika izkoriščanja v EU (49 % žrtev), čeprav se trend nekoliko zmanjšuje (z 51 %).
Najpogostejša metoda za novačenje mladih žensk in deklet za spolno izkoriščanje je bila še naprej metoda „zapeljevalca“ 15 . Trgovci z ljudmi na spletu pogosto vzpostavijo romantične odnose, ustvarjajo čustveno odvisnost in žrtve zvabijo v izkoriščanje. Večina držav članic in Europol so potrdili, da imajo pri novačenju za spolno izkoriščanje največjo vlogo družbeni mediji, zlasti aplikacije za zmenke, spletna mesta za spremstvo in spletna mesta za odrasle.
Žrtve se novačijo tudi iz držav, ki niso članice EU, in sicer navidezno za delovno aktivnost, po prihodu pa so prisiljene v prostitucijo. Trgovina s Kitajkami za spolno izkoriščanje je bila na primer organizirana prek decentraliziranih klicnih centrov, ki so delovali v nekaterih državah EU in na Kitajskem. Klicni centri delujejo kot vozlišča za upravljanje spletnega oglaševanja žrtev v različnih državah, določanje terminov in cen spolnih storitev ter prenos denarja članom, ki skrbijo za pranje nezakonitih prihodkov 16 .
O povečanju števila latinskoameriških žensk in transspolnih oseb, s katerimi se trguje za namene spolnega izkoriščanja, so poročali v več državah članicah 17 kot v prejšnjem obdobju poročanja. Po podatkih Europola žrtve iz Latinske Amerike vstopijo v EU na različnih vstopnih točkah, pri čemer včasih izkoristijo liberalizacijo vizumskih režimov, nato pa so poslane naprej na lokacije, kjer poteka izkoriščanje. Na Poljskem na primer statistični podatki za leto 2022 kažejo, da se je število odkritih žrtev trgovine z ljudmi iz Latinske Amerike v primerjavi z letom 2021 povečalo za 476 % (večinoma iz Kolumbije, Gvatemale, Venezuele, Mehike in Peruja). V številnih državah članicah se pojavljajo tudi žrtve spolnega izkoriščanja iz podsaharske Afrike, na primer iz Nigerije, Demokratične republike Kongo, Kameruna, Somalije, Slonokoščene obale in Kenije 18 .
2.3.Trgovina z ljudmi za izkoriščanje delovne sile
Trgovina z ljudmi za izkoriščanje delovne sile v obdobju 2021–2022 ostaja druga najpogostejša oblika trgovine z ljudmi v EU (37 % žrtev). Je prevladujoča oblika izkoriščanja v štirih državah članicah 19 . V obdobju 2021–2022 se je število žrtev izkoriščanja delovne sile povečalo za 51 % (5 940) v primerjavi s prejšnjim obdobjem (3 940) 20 . Leta 2022 sta bila deleža spolnega izkoriščanja in izkoriščanja delovne sile enaka (41 %). Večino žrtev predstavljajo moški (70 %). V obdobju 2021–2022 je bil v EU v primerjavi s prejšnjim obdobjem registriran skoraj enak delež žrtev iz EU (46 %) in držav zunaj nje (54 %) 21 .
Številne države članice in Europol so poudarili, da novačenje poteka prek spleta z lažnimi oglasi za delovna mesta. Nemčija je opazila, da se metoda „zapeljevalca“ uporablja tudi za novačenje žrtev za izkoriščanje delovne sile.
Sektorji z visokim tveganjem za izkoriščanje vključujejo gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, predelavo hrane, montažne linije, gostinstvo, trgovino na drobno, avtopralnice, kozmetične in čistilne storitve, prevoz in gospodinjstvo 22 . Na novo nastajajoči sektorji so na primer storitve oskrbe na domu in nege ter dostava paketov. Na Portugalskem in v Belgiji se je kot posebno področje izkoriščanja pojavil nogometni sektor 23 . Mladi nogometaši so bili zvabljeni z obljubo pogodbe, priložnosti za razvoj in možnostjo nogometne kariere v prihodnosti. Prejemali so zelo malo ali nič plače, prisiljeni so bili delati, živeli so v negotovih razmerah, odvzeti so jim bili potni listi in niso smeli zapustiti prostorov 24 .
Medtem ko so v gradbeništvu, predelavi hrane in prevozu vključena velika in srednja podjetja, pri čemer je žrtev izkoriščanja lahko zelo veliko, kozmetične storitve, gostinske storitve in avtopralnice pogosto izvajajo oziroma upravljajo mala podjetja in mikropodjetja ter družinska podjetja, žrtev pa je manj. Veliko število žrtev v obdobju poročanja je bilo tudi posledica nekaterih odmevnih preiskav, v katerih je bilo razkrito precejšnje število potencialnih žrtev, predvsem v Belgiji na gradbišču multinacionalne kemične družbe 25 in v Nemčiji v sektorju logistike pijač, kjer je bilo rešenih 555 potencialnih žrtev 26 .
Državljanstvo in profil žrtev sta v veliki meri odvisna od sektorja izkoriščanja. Moški delavci iz Azije 27 , Severne Afrike 28 in Vzhodne Evrope 29 so običajno zaposleni na gradbiščih in v kmetijstvu, medtem ko so vzhodni Evropejci (Belorusija, Ukrajina, Poljska) zaposleni v prometnem sektorju. Vietnamke in Tajke so žrtve izkoriščanja v kozmetičnih salonih in salonih za oblikovanje nohtov, medtem ko so Indijke in ženske iz nekaterih afriških držav žrtve izkoriščanja v industriji oskrbe na domu. Delo otrok v EU je značilno znotraj družine ali v družinskih podjetjih. Otroci so izkoriščani v gostinstvu, kmetijstvu, gradbeništvu ali čistilnih storitvah. Številni otroci skrbijo tudi za svoje stare ali bolne družinske člane 30 .
Države članice so navedle posebne ranljivosti sezonskih delavcev 31 . Žrtve so odpeljane na oddaljene kmetijske lokacije, kjer živijo in delajo ter plačujejo za nastanitev, ki je v večini primerov negotova in prenatrpana. Zaradi omejenih ekonomskih sredstev in slabega znanja jezika se znajdejo v popolni odvisnosti. Zaradi omejene dostopnosti in oddaljenosti lokacij je težko izvajati delovne inšpekcije in odkrivati žrtve 32 .
Izkoriščanje ni odvisno od velikosti, dobička in organizacije podjetij. V preiskavah se je pokazalo, da imajo trgovci z ljudmi zelo izpopolnjen način delovanja v zapletenih poslovnih strukturah in so specializirani za organizacijo zaposlovanja, potovanj in nastanitev z identifikacijskimi dokumenti več sto ljudi s skoraj vseh celin. Trgovina z ljudmi za izkoriščanje delovne sile je pogosto povezana z drugimi kaznivimi dejanji, kot so davčne utaje in goljufije na področju socialne varnosti, ponarejanje listin ter hude kršitve zakonodaje na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Organizirane kriminalne mreže za nadzor nad žrtvami uporabljajo tudi fizične ali psihološke grožnje skupaj z odvzemom identifikacijskih dokumentov in telefonov. Žrtve večinoma ne govorijo jezika države gostiteljice, ne želijo sodelovati z organi in se morda ne identificirajo kot žrtve. Izkoriščevalci svoje žrtve pogosto prisilijo, da odprejo bančne račune, nad katerimi sami prevzamejo nadzor, da imajo dostop do plač in finančnih sredstev žrtev 33 .
2.4.Trgovina z ljudmi za druge oblike izkoriščanja
V obdobju poročanja je bilo izmed vseh primerov trgovine z ljudmi 14 % takih, ki niso bili povezani s spolnim izkoriščanjem in izkoriščanjem delovne sile 34 . Takšne oblike izkoriščanja vključujejo prisilne kriminalne dejavnosti, prisilno prosjačenje, nezakonito odstranitev organov in „druge“ oblike.
Čeprav so prisilne kriminalne dejavnosti zadevale le 3 % vseh registriranih žrtev v EU v obdobju 2021–2022, so nekatere države članice 35 poročale o povečanju teh oblik izkoriščanja. Prisilne kriminalne dejavnosti so pogosto povezane s krajo, manjšimi kaznivimi dejanji, žeparjenjem, tatvinami v trgovinah in prodajo prepovedanih drog. Države članice so poročale tudi o povečanju spletnih goljufij, storjenih s prisilnimi kriminalnimi dejavnostmi, in o goljufijah na področju socialne varnosti 36 . Poročale so tudi, da se je povečevalo izkoriščanje otrok s strani kriminalnih tolp za žeparjenje, rope in tihotapljenje drog 37 . Kriminalne tolpe izkoriščajo mlade ranljive fante (večinoma z migrantskim ozadjem) za tihotapljenje drog, delo na plantažah konoplje, ropanje ali celo streljanje in izvajanje drugih nasilnih dejanj. Europol je oktobra 2023 srbski policiji pomagal razbiti kriminalno mrežo, ki se je ukvarjala s trgovino z otroki za prisilne poroke, prisilno prosjačenje in prisilne kriminalne dejavnosti. Žrtve in storilci kaznivih dejanj z družinskimi povezavami so bili stari od 5 do 17 let. V preiskavo so bile vključene Avstrija, Francija in Nemčija 38 .
Prisilno prosjačenje (2 %) je v več državah članicah še vedno prisotno kot oblika izkoriščanja. Na Portugalskem je bilo tretja glavna oblika izkoriščanja. Med žrtvami so bili večinoma mladoletni romunski, bolgarski, slovaški in madžarski državljani, vključno z Romi.
Več držav članic 39 je poročalo o primerih trgovine z ljudmi za prisilne in navidezne poroke, ki prizadenejo etnične manjšine, kot so Romi in otroci (predvsem dekleta) z migrantskim ozadjem. Prisilna poroka je pogosto povezana tudi z drugimi oblikami izkoriščanja, kot so spolno izkoriščanje, izkoriščanje delovne sile ali prisilno prosjačenje 40 .
Nova oblika trgovine z ljudmi je izkoriščanje za nadomestno materinstvo. Storilci kaznivih dejanj ranljive ženske izkoriščajo za nadomestno materinstvo. Posredniki (kot so klinike za reproduktivno zdravje) se ukvarjajo z organiziranim čezmejnim kriminalom, kar jim prinaša zelo velike dobičke. Grška policija je razbila kriminalno združbo, ki izkorišča ženske iz vzhodnoevropskih držav 41 za odvzem jajčnih celic in nadomestno materinstvo.
Bolgarija, Grčija in Slovaška so poročale o domnevni trgovini z ljudmi za odstranitev organov, kar je vključevalo tudi izkoriščevalsko odstranjevanje celic, tkiv in krvi kot trgovino z organi. Poleg tega je Grčija odstranitev jajčnih celic, povezanih z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo, štela za odstranitev organov. Ta oblika izkoriščanja je v obdobju 2021–2022 zadevala manj kot 1 % registriranih primerov v EU.
2.5.Trgovina z otroki
Trgovina z otroki je večplastna oblika trgovine z ljudmi, ki se hitro razvija in je huda oblika izkoriščanja ljudi, nasilja nad otroki, zlorabe otrok in kršitve otrokovih pravic. V obdobju 2021–2022 je bilo 81 % otrok, ki so bili žrtve trgovine z ljudmi, državljanov EU (2 401 otrok), od tega jih je bilo 88 % (2 120) izkoriščanih v svoji državi članici. Otroci, ki so bili žrtve, so predstavljali skoraj petino vseh registriranih žrtev v EU (19 %). Delež otrok, ki so bili žrtve, se je v obdobju 2021–2022 zmanjšal za 3 % v primerjavi z deležem v obdobju 2019–2020 42 . Nekatere države članice poročajo o zelo majhnem številu otrok, ki so bili žrtve trgovine z ljudmi 43 . Trend zmanjševanja števila registriranih otrok, ki so žrtve, je lahko povezan s povečanjem spolnega izkoriščanja na spletu, kjer veliko žrtev še vedno ostane neodkritih. V nekaterih državah članicah otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi, niso registrirani kot žrtve trgovine z ljudmi, da bi se jim zagotovila celovitejša podpora, ki je na voljo otrokom. Zato dejansko število otrok, ki so žrtve izkoriščanja, ostaja neznano in morda se o teh primerih premalo poroča. Žrtve imajo na splošno šibko socialno in družinsko ozadje. Imajo nizko samozavest, psihološke težave, pogosto preizkušajo droge ter so izpostavljeni kratko- in dolgoročnim telesnim, duševnim, psihološkim in drugim globokim razvojnim težavam. Otroci v bivalni ali institucionalni oskrbi so še posebno ranljivi za trgovino z ljudmi.
Otroci v EU so žrtve trgovine z ljudmi zaradi vseh oblik izkoriščanja, predvsem spolnega izkoriščanja, pa tudi prisilnih kriminalnih dejavnosti, prisilnega prosjačenja, prisilnih porok in izkoriščanja delovne sile 44 . Digitalizacija je prispevala k zaskrbljujočemu povečanju primerov mladoletniške prostitucije, ki vodi v trgovino z ljudmi. V številnih primerih so to majhni otroci, ki so zelo aktivni na družbenih omrežjih in spletnih straneh z igrami, s čimer pritegnejo pozornost trgovcev z ljudmi. Med pandemijo COVID-19 se je pojavilo izkoriščanje „za žepnino“, pri čemer so trgovci z ljudmi mlada dekleta na spletu prepričali, naj si žepnino povečajo s prostitucijo, s čimer so jih zvabili v spolno izkoriščanje. To kaznivo dejanje se je v Nemčiji tako razširilo, da so mu organi odkrivanja in pregona dali posebno ime 45 .
Zadeva Trocadero v Franciji je primer, v katerem je sodišče na prvi stopnji prisilne kriminalne dejavnosti priznalo kot trgovino z ljudmi. Sedem alžirskih trgovcev z ljudmi je pri 17 mladoletnikih brez spremstva povzročilo nastanek odvisnosti od drog ter jih prisililo v kazniva dejanja, vključno s krajo, na znamenitem trgu Trocadero v Parizu 46 .
2.6.Trgovina z ljudmi v okviru migracij
V obdobju poročanja se je delež državljanov tretjih držav povečal, tako da so predstavljali večino žrtev trgovine z ljudmi. V obdobju 2021–2022 je bilo 46 % registriranih žrtev državljanov EU, 54 % pa jih je imelo državljanstvo držav nečlanic EU. To kaže na spremembo v primerjavi z obdobjem 2019–2020, ko je bila večina registriranih žrtev državljanov EU (55 % državljanov EU in 45 % državljanov tretjih držav).
Državljanstvo in spol žrtev iz držav nečlanic EU, sta v veliki meri povezana z obliko izkoriščanja. Medtem ko so žrtve iz Nigerije, Kameruna, Kitajske in latinskoameriških držav večinoma ženske in žrtve trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje, so žrtve iz Maroka, Bangladeša, Pakistana, Filipinov, Alžirije in Indije večinoma moški in žrtve trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile.
V zadnjih letih naj bi številne afriške ženske in dekleta med migranti, ki so prispeli na Ciper in v države jugovzhodne Evrope, nasilne afriške kriminalne združbe prisilile v prostitucijo. Na primer ženske iz Nigerije, Demokratične republike Kongo, Kameruna in drugih delov Afrike so s študentskimi vizumi prispele na območje Cipra, ki ni pod vladnim nadzorom, in bile prisiljene v prostitucijo v zasebnih stanovanjih, barih in nočnih klubih 47 . Podobno ženske iz Latinske Amerike in Ukrajine zakonito prihajajo v EU za kratkoročno bivanje, kjer se na podlagi navidezno zakonitih pogodb ukvarjajo s prostitucijo, kar pogosto vodi v izkoriščanje pod strogim nadzorom in z omejitvami pri zapuščanju prostorov. Žrtve trgovine z ljudmi iz Kitajske in latinskoameriških držav v namembne države članice ne prihajajo le z letalskim prevozom, temveč pogosto prispejo tudi po zahodnobalkanski poti 48 .
Mladoletniki brez spremstva so še posebno ogroženi in ranljivi za trgovce z ljudmi. Med letoma 2018 in 2022 se je število mladoletnikov brez spremstva, ki prihajajo v Evropo, vsako leto znatno povečalo in leta 2022 doseglo 15 928 mladoletnikov. Severnoafriške in afganistanske mreže za tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi izkoriščajo afganistanske, maroške, alžirske ali tunizijske dečke in jih na njihovi migracijski poti v EU silijo v prostitucijo ali spolno nasilje. Izkoriščanje se pogosto predvaja na družbenih medijih, namen pa je izsiljevanje njihovih družin za denar 49 .
3.UKREPI EU IN DRŽAV ČLANIC ZA OBRAVNAVANJE TRGOVINE Z LJUDMI
3.1. Celovit pristop k obravnavi trgovine z ljudmi
V obdobju poročanja so pravne, finančne, operativne in politične pobude, napovedane na štirih področjih strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025), znatno napredovale, so v teku ali so že bile izvedene. Eden od prednostnih ukrepov strategije EU je bila ocena in revizija Direktive 2011/36/EU 50 . Komisija je glavne pomanjkljivosti obravnavala v zakonodajnem predlogu, predstavljenem 19. decembra 2022 51 , ki sta ga sozakonodajalca sprejela 13. junija 2024 in je začel veljati 14. julija 2024. Države članice bodo morale nove določbe prenesti v nacionalno zakonodajo in jih začeti izvajati do 15. julija 2026.
Komisija bo vzpostavila vozlišče za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo delovalo kot krovna platforma za podporo državam članicam pri izvajanju spremenjene direktive in strategije, pripravo smernic, izmenjavo najboljših praks in krepitev sodelovanja.
Zbiranje in izmenjava statističnih podatkov s Komisijo (EUROSTAT) sta v skladu s spremenjeno direktivo obvezna. Podatki omogočajo razumevanje razmer in potrebnih ukrepov ter se uporabljajo pri pripravi prednostnih nalog na evropski in nacionalni ravni, ki se odražajo v nacionalnih strategijah in akcijskih načrtih 52 ter v smernicah, protokolih in postopkih 53 za podporo zadevnim deležnikom pri odkrivanju, prepoznavanju in zaščiti žrtev. Spremenjena direktiva vključuje tudi novo obveznost držav članic, da vsakih pet let sprejmejo in izvajajo nacionalni akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi.
Podatki se upoštevajo tudi pri dodelitvi finančnih sredstev za boj proti trgovini z ljudmi. Skupni proračun financiranja, ki je bilo v obdobju poročanja načrtovano v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje 54 in Sklada za notranjo varnost 55 , znaša približno 25 milijonov EUR za obdobje 2021–2024 56 . Od 25 milijonov EUR je bilo na primer približno 3,8 milijona EUR v okviru Sklada za notranjo varnost dodeljenih za pet nadnacionalnih ukrepov, s katerimi naj bi se z okrepitvijo organov odkrivanja in pregona ter pravosodnega odziva proti trgovini z ljudmi, zlasti v zvezi z otroki in izkoriščanjem delovne sile, razbil kriminalni poslovni model trgovcev z ljudmi 57 . V okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje je bilo na primer približno 4 milijone EUR dodeljenih šestim nadnacionalnim projektom, ki se ukvarjajo s pomočjo in podporo za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter njihovim vključevanjem.
Z operativnega vidika je boj proti trgovini z ljudmi v celoti vključen v Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala (EMPACT), ki podpira večdisciplinarne ukrepe glede na deset prednostnih nalog na področju kriminala, kot jih je opredelil Svet v okviru cikla EMPACT 58 . Njen cilj je razbiti kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi za vse oblike izkoriščanja. V obdobju 2022–2025 se izvaja skupno 70 operativnih ukrepov, ki jih podpirajo agencije EU, za izvajanje strateških ciljev, kot so skupne preiskave izkoriščanja delovne sile in spolnega izkoriščanja, prisilnih kriminalnih dejavnosti, trgovine z otroki, finančne preiskave v zvezi s trgovino z ljudmi ter zbiranje in izmenjava operativnih in strateških informacij o trgovini z ljudmi.
Eurojust je podprl 66 skupnih preiskovalnih skupin v primerih trgovine z ljudmi 59 . Več držav članic 60 je poročalo o sodelovanju v skupnih preiskovalnih skupinah, ki jih usklajuje Eurojust, tako z državami članicami EU kot tudi z državami nečlanicami EU.
Poleg tega je v zvezi s trgovino z ljudmi potreben večdeležniški in usklajen pristop. Usklajevanje na ravni EU, ki ga vodi koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi 61 (EU ATC), je bilo okrepljeno s spremenjeno direktivo 62 , v kateri je izrecno predvideno usklajevanje z nacionalnimi koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi, neodvisnimi organi, agencijami EU in ustreznimi organizacijami civilne družbe, dejavnimi na tem področju.
Usklajevanje se obravnava tudi na nacionalni ravni. Spremenjena direktiva določa, da je funkcija nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi obvezna in da so zanjo potrebna zadostna sredstva, ter vsebuje opis njihovih nalog 63 . Poleg tega se države članice spodbujajo, da vzpostavijo neodvisne nacionalne organe za spremljanje izvajanja in učinka ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi. Nemčija je na primer za opravljanje vloge neodvisnega nacionalnega poročevalca za trgovino z ljudmi določila nemški inštitut za človekove pravice, s čimer se je število nacionalnih poročevalcev v EU povečalo na 16 64 .
3.2 Preprečevanje trgovine z ljudmi
3.2.1 Zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja taka kazniva dejanja
Povpraševanje spodbuja vse oblike izkoriščanja ljudi v ranljivem položaju, kar izkoriščajo trgovci z ljudmi. Več držav članic je sprejelo zakonodajne spremembe, s katerimi so inkriminirale uporabo spolnih storitev ali katerih koli storitev, ki jih ponujajo žrtve trgovine z ljudmi 65 , medtem ko v drugih državah članicah potekajo razprave o uvedbi takšne inkriminacije.
Leta 2022 so štiri države članice poročale o skupno 51 osumljencih in osmih kazenskih pregonih v zvezi z uporabo storitev žrtev. Ciper je v obdobju poročanja sporočil, da je bil en uporabnik obsojen na tri leta zapora zaradi kaznivega dejanja prejemanja spolnih storitev od žrtve trgovine z ljudmi, Madžarska pa je poročala o eni obsodbi zaradi izkoriščanja otroške prostitucije.
Da bi razvili skladen odziv politike za odpravo povpraševanja, ki spodbuja trgovino z ljudmi, ter dodatno okrepili in uskladili prizadevanja kazenskega pravosodja v državah članicah, je bilo s spremenjeno direktivo določeno, da morajo države članice inkriminirati zavestno uporabo storitev, v katere so žrtve prisiljene 66 . V uvodnih izjavah spremenjene direktive so zagotovljene smernice s kazalniki za sklepanje o „zavedanju“ na podlagi objektivnih in dejanskih okoliščin 67 . Direktiva zajema vse oblike izkoriščanja, kadar storitev opravi žrtev trgovine z ljudmi. Ne uporablja pa se za kupce blaga, ki so ga proizvedle žrtve trgovine z ljudmi.
3.2.2 Preventivni ukrepi, usmerjeni v pravne osebe
Na ravni EU je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov, katerih cilj je obravnavati odgovornost podjetij, tudi spletnih platform, za zmanjšanje povpraševanja in odkrivanje morebitnih primerov trgovine z ljudmi v njihovih dejavnostih in dobavnih verigah.
Akt o digitalnih storitvah 68 , sprejet 19. oktobra 2022, bo prispeval k odkrivanju, spremljanju in odstranjevanju spletnih vsebin, povezanih s trgovino z ljudmi 69 . Komisija je določila „zelo velike spletne platforme“ in „zelo velike spletne iskalnike“, vključno s štirimi spletnimi mesti za odrasle 70 , za katere veljajo stroge obveznosti, kar zadeva opredelitev, ocenjevanje in blažitev sistemskih tveganj ter ukrepe za preglednost, dostopna orodja za poročanje in pritožbene mehanizme. Poleg tega morajo vse spletne platforme in iskalniki uvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov ter organe odkrivanja in pregona obvestiti o nezakonitih vsebinah, če se seznanijo z domnevnimi kaznivimi dejanji. Poleg tega se v skladu s spremenjeno direktivo o boju proti trgovini z ljudmi spolno izkoriščanje, ki je storjeno ali podprto z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, šteje kot obteževalna okoliščina, kar bi lahko privedlo do višjih kazni, ob upoštevanju povečanja obsega kaznivega dejanja, storjenega s takimi tehnologijami, in morebitnega dolgotrajnega učinka na žrtve.
Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti 71 z dne 13. junija 2024 dopolnjuje Direktivo 2011/36/EU. V njej je določen horizontalni okvir za spodbujanje podjetij in njihovih podizvajalcev, ki delujejo na enotnem trgu, da z lastnimi dejavnostmi in prek svojih dobavnih verig prispevajo k spoštovanju človekovih pravic in okolja. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, si morajo prizadevati za prepoznavanje, preprečevanje, blažitev in prevzemanje odgovornosti za svoje negativne vplive na človekove pravice in okolje, vključno s trgovino z ljudmi.
27. novembra 2024 je bila sprejeta uredba o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije 72 . Zajema domače in uvožene proizvode, proizvedene s prisilnim delom. Uredba, ki temelji na mednarodnih standardih in dopolnjuje obstoječe horizontalne in sektorske pobude EU, zlasti obveznosti glede skrbnega pregleda in preglednosti, naj bi združevala prepoved z zanesljivim izvršilnim okvirom, ki temelji na tveganju.
Komisija je oktobra 2023 predstavila načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu 73 , v katerem je predlaganih 17 operativnih ukrepov v okviru štirih stebrov, od katerih se eden nanaša na preprečevanje kriminala. V načrtu se prednostno spodbujajo ukrepi za preprečevanje novačenja mladih in otrok v kriminalne tolpe, saj kriminalne mreže, vključno s preprodajalci drog, izkoriščajo ranljive mlade ali celo otroke za izvajanje kriminalnih dejavnosti, zlasti za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami 74 . Države članice so na nacionalni ravni že sprejele ukrepe, po katerih morajo podjetja z izvajanjem skrbnega pregleda v celotni dobavni verig odkrivati in preprečevati morebitno izkoriščanje delovne sile 75 . Nekatere države članice so upoštevale ali posodobile 76 smernice OECD za večnacionalna podjetja o odgovornem ravnanju podjetij ali pa so posebne določbe v zvezi s tem vključile v svoje nacionalne akcijske načrte za boj proti trgovini z ljudmi 77 . Nekatere države članice 78 so organizirale konference in usposabljanja za podjetja o skrbnem pregledu v podjetjih, medtem ko so druge sprejele strožja pravila, v skladu s katerimi kaznujejo podjetja v primeru izkoriščevalskega ravnanja 79 , ali objavile spletne smernice o tem, kako čim bolj zmanjšati tveganje izkoriščanja delovne sile 80 .
Francija je v zvezi s kaznivimi dejanji izkoriščanja delovne sile vzpostavila shemo „črnega seznama“, tj. objavo na posebnem spletnem mestu ministrstva za delo 81 , ki vsebuje pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je obsojena pravna oseba.
3.2.3 Kampanje ozaveščanja
Evropska komisija je 18. oktobra 2023 ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi začela kampanjo Odpravite trgovino z ljudmi. Prekinite nevidno verigo 82 . Namen kampanje je povečati ozaveščenost o trgovini z ljudmi, vključno s spolnim izkoriščanjem in izkoriščanjem delovne sile. V prvi fazi je Komisija vzpostavila spletno stran kampanje, na kateri je dala na voljo spletni videoposnetek in spletno gradivo v vseh uradnih jezikih, ki ju lahko vsi prosto uporabljajo. Druga faza je v pripravi. Poudarek bo na državah članicah, v katerih je število žrtev največje in kjer se pojavljajo različne oblike trgovine z ljudmi 83 .
V obdobju poročanja so pri ozaveščanju sodelovale tudi agencije EU. Europol je objavil vodnik o tem, kako se upreti „zapeljevalcem“ 84 , medtem ko je Evropski organ za delo (ELA) pripravil video in več letakov 85 za povečanje ozaveščenosti o tveganjih trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile, hkrati pa poudaril, da z izvajanjem usklajenih in skupnih inšpekcijskih pregledov podpira izvrševanje veljavnega delovnega prava EU.
Države članice 86 so kampanje ozaveščanja o trgovini z ljudmi med drugim izvajale prek družbenih medijev, z videoposnetki, letaki, plakati ter v medijih in šolah. Nekatere države članice 87 so izvajale kampanje ozaveščanja o pravicah delavcev in varnih delovnih priložnostih ter o tveganjih trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile v različnih sektorjih. Več držav članic 88 je uvedlo kampanje ozaveščanja, namenjene strankam v družbenih medijih, na spletnih mestih za zmenke in platformah za oglaševanje spolnih storitev. Romunija je na primer začela mednarodno preventivno kampanjo Without clients, there’s no trafficking! (Brez strank ni trgovine z ljudmi!), ki jo izvaja v sodelovanju z romunsko in špansko policijo. Slovaška je posebej nagovorila romsko skupnost v romskem jeziku o tveganjih prisilnih porok.
Medresorska misija za zaščito žensk pred nasiljem in boj proti trgovini z ljudmi (MIPROF) je v okviru olimpijskih in paraolimpijskih iger v Parizu leta 2024 sprejela celovite ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi, ki vključujejo: (i) usposabljanje, oblikovano v sodelovanju z nacionalno sodniško šolo, za izobraževanje vseh, ki pridejo v stik s potencialnimi žrtvami, ter zagotavljanje, da so dobro obveščeni in pripravljeni ukrepati; (ii) sodelovanje z zasebnim sektorjem, zlasti platformami za kratkoročni najem in prevoznimi podjetji 89 , za ozaveščanje o tveganjih in oblikah trgovine z ljudmi ter za njihovo seznanjanje s skrbnim pregledom; (iii) komunikacijsko kampanjo za ozaveščanje tujih turistov o tveganjih trgovine z ljudmi 90 .
3.2.4 Usposabljanje
Specializirano usposabljanje se še naprej spodbuja s spremenjeno direktivo, ki države članice zavezuje, da spodbujajo redno in specializirano usposabljanje strokovnjakov, ki bodo verjetno prišli v stik s potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi, da bi se usposobili za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej ter za preprečevanje sekundarne viktimizacije. Države članice so v obdobju poročanja različnim deležnikom, vključno z organi odkrivanja in pregona ter pravosodnimi organi, mejnimi policisti, uradniki za azil in priseljevanje, zdravstvenimi delavci, socialnimi delavci, socialnimi in delovnimi inšpektorji, konzularnim osebjem, občinskim osebjem ter letalskim osebjem, ponudile širok nabor dejavnosti usposabljanja, da bi jih usposobile za odkrivanje primerov trgovine z ljudmi, prepoznavanje morebitnih žrtev in opravljanje razgovorov ter jih seznanile s podpornimi ukrepi in sistemi napotitve.
Na ravni EU je več agencij EU oblikovalo ciljno usmerjene dejavnosti usposabljanja. Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) je še naprej zagotavljala dejavnosti usposabljanja, da bi spodbujala mrežo preiskovalcev kaznivih dejanj v državah članicah EU in neposredno krepila učinkovitost čezmejnega operativnega sodelovanja. Večplastne dejavnosti usposabljanja zajemajo glavne vidike kriminalistike v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi, zlasti spolnemu izkoriščanju, vključno s spletno trgovino z ljudmi, izkoriščanju delovne sile, ter vključevanjem posebnih preiskovalnih tehnik ter finančnih in spletnih preiskav. Evropski organ za delo je prav tako izvedel več modulov usposabljanja in pripravil priročnike za usposabljanje o izkoriščanju delovne sile za inšpektorje za delo. Agencija za temeljne pravice (FRA) je pripravila tudi priročnik za usposabljanje inšpektorjev za delo in drugih inšpekcijskih organov na delovnem mestu, ki se osredotoča na zaščitne standarde v pravu EU, ki varujejo pravice delavcev iz tretjih držav, vključno s sezonskimi delavci, delavci migranti z začasnimi dovoljenji in migranti brez urejenega statusa 91 .
Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) 92 je sodnikom in tožilcem ponudila usposabljanje o pravosodnih vidikih izkoriščanja delovne sile in posebnih izzivih v kazenskih postopkih.
CEPOL, ELA in EJTN so združili prizadevanja tudi pri ukrepih usposabljanja, pri čemer so posebno pozornost namenili zaščiti žrtev in temeljnim pravicam.
3.3 Razbitje kriminalnega poslovnega modela trgovcev z ljudmi
3.3.1 Preiskave
Trgovino z ljudmi izvajajo večje kriminalne združbe, pa tudi manjše mreže ali celo posamezniki. Europol je v svojem poročilu o najnevarnejših kriminalnih mrežah v EU 93 spolno izkoriščanje opredelil kot edino glavno dejavnost osemnajstih kriminalnih mrež, izkoriščanje delovne sile kot edino glavno dejavnost trinajstih mrež 94 in druge oblike trgovine z ljudmi kot edino glavno dejavnost petih mrež. Številne kriminalne mreže trgovino z ljudmi povezujejo z drugimi področji kriminala, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, organiziran premoženjski kriminal, ponarejanje dokumentov, identitetna prevara ter tihotapljenje migrantov. Operativni ukrepi, določeni v načrtu EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu 95 , so usmerjeni v obravnavo teh kriminalnih mrež z visokim tveganjem, vključno s tistimi, ki so vpletene v trgovino z ljudmi.
V odziv na druge nove dogodke je s spremenjeno direktivo uvedenih več novosti, katerih cilj je kriminalizirati nove oblike trgovine z ljudmi, določiti strožje kazni ter povečati strokovno znanje in zmogljivosti organov odkrivanja in pregona ter tožilstva v državah članicah. Izrecno je navedeno, da so izkoriščanje za nadomestno materinstvo, prisilne poroke in nezakonite posvojitve oblike izkoriščanja, ki se lahko štejejo za trgovino z ljudmi, če so izpolnjeni drugi elementi opredelitve (ravnanje in sredstva).
Sodelovanje na področju odkrivanja in pregona je bilo tudi v obdobju 2021–2024 intenzivno 96 , tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, kar se odraža v stalnem povečevanju skupnega števila oseb, osumljenih trgovine z ljudmi, ki se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja povečalo za 16 % 97 . Med vsemi osumljenci, registriranimi v EU v letu 2022, je bilo 72 % državljanov EU.
Trgovina z ljudmi je ena od prednostnih nalog Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). Leta 2024 platforma EMPACT za boj proti trgovini z ljudmi obsega 22 operativnih ukrepov. Leta 2023 se je pokazalo, da so operativni ukrepi platforme EMPACT zelo uspešni, saj so privedli do vse boljših rezultatov v smislu vse večjega števila dni skupnega ukrepanja, operativnih projektnih skupin in operativnih rezultatov, in sicer identifikacije 7 536 (potencialnih) žrtev in več kot 5 000 osumljencev ter začetka 103 finančnih preiskav in zasega 4 108 670 EUR 98 .
Platforma EMPACT je podprla tudi inovativne pristope k digitalnim preiskavam, zlasti v obliki hekatonov, ki so pomagali pri odkrivanju spletnih platform, na katerih je prišlo do spolnega izkoriščanja ali izkoriščanja delovne sile, in podpirali države članice pri analizi velike količine digitalnih podatkov iz medijev, zaseženih med preiskavami. Od 20 držav, ki so se pridružile leta 2022, je ukrep leta 2023 vključeval 26 držav, leta 2024 pa 27 držav vključno s partnerji iz sosednjih držav, ki niso članice EU 99 . Z ukrepom je bil vzpostavljen strukturiran pristop k spletni razsežnosti trgovine z ljudmi, od novačenja prek prepoznavanja potencialnih žrtev in njihovega izkoriščanja do odkrivanja trgovcev z ljudmi in kriminalnih združb. Izkazali so se za zelo koristne, saj se je po izvedbi hekatona promet na preverjenih spletnih straneh bistveno zmanjšal.
Hekaton je bistven za usposabljanje strokovnjakov za boj proti trgovini z ljudmi v državah članicah z digitalnimi orodji, ki jih lahko uporabljajo pri vsakodnevnem delu. Države članice 100 so sprejele različne strategije za odkrivanje in preiskovanje primerov trgovine z ljudmi, ki jih je olajšala uporaba tehnologije. Mednje spadajo spremljanje interneta (površinskega in temnega spleta) v kombinaciji z analizo odprtih virov obveščevalnih podatkov v realnem času, uporaba spletnih pajkov, tajne operacije ter vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev s ponudniki spletnih mest za odrasle in podjetji za kratkoročni najem 101 .
Na evropski ravni so potekala prizadevanja za izboljšanje uporabe finančnih preiskav. Države članice so v okviru platforme EMPACT skupaj z Europolom pripravile priročnik o finančnih preiskavah v okviru preiskav trgovine z ljudmi. Poleg tega je Europolovo javno-zasebno partnerstvo na področju finančnih obveščevalnih podatkov (EFIPPP) začelo razvijati kazalnike za samodejno spremljanje transakcij 102 . Kljub povečanju zasegov Europol meni, da pomanjkanje celovitih finančnih podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji trgovine z ljudmi pomeni veliko obveščevalno vrzel. Za reševanje tega izziva morajo organi odkrivanja in pregona poglobiti svoje razumevanje, izboljšati mednarodno sodelovanje, vlagati v specializirane vire ter ozaveščati finančne institucije in skupnosti 103 . Na nacionalni ravni so države članice poročale o tesnejšem sodelovanju s finančnim sektorjem, in sicer z določitvijo kazalnikov za trgovino z ljudmi, vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev ali bolj rednim sodelovanjem 104 .
Na ravni EU je Europol, da bi se preprečilo izkoriščanje delovne sile in odkrivali lažni oglasi za delovna mesta, objavil vodnik, v katerem so pojasnjeni najpogostejši kazalniki 105 . Evropski organ za delo je podpiral organe za delo držav članic pri izvajanju čezmejnih, usklajenih in skupnih delovnih inšpekcij z organi odkrivanja in pregona za boj proti neprijavljenemu delu. Dva operativna ukrepa platforme EMPACT sta bila osredotočena izključno na izkoriščanje delovne sile, zlasti na podporo žrtvam in na kmetijstvo kot sektor z visokim tveganjem.
Z Direktivo (EU) 2024/1260 z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja 106 se povečuje zmogljivost policije, tožilcev in sodnikov za sledenje in odvzem premoženja, ki ga kriminalne združbe pridobijo s svojimi nezakonitimi dejavnostmi, med drugim s trgovino z ljudmi. Z njo se bo okrepilo tudi čezmejno policijsko sodelovanje, saj določa, da se v primerih organiziranega kriminala obvezno uvedejo preiskave za sledenje premoženja. Povečale se bodo tudi možnosti sodišč, da odvzamejo nezakonito premoženje, vključno z odvzemom premoženja nepojasnjenega izvora brez obsodbe, kadar je sodišče prepričano, da zadevno premoženje izhaja iz kriminalnega ravnanja. Vse to bi moralo omogočiti, da se ohromijo poslovni modeli kriminalnih združb, razbijejo njihove strukture in prepreči, da bi še naprej izvajale kriminalne dejavnosti.
Z obnovljenim Schengenskim informacijskim sistemom (SIS) 107 , ki je začel delovati 7. marca 2023 108 , so bile uvedene nove kategorije razpisov ukrepov, med katerimi so tako imenovani preventivni razpisi ukrepov v zvezi z ranljivimi osebami, ki jim je treba preprečiti potovanje 109 . Razpisi ukrepov v zvezi z ranljivimi polnoletnimi osebami in otroki se vnesejo v SIS na podlagi odločitve pristojnih nacionalnih organov, vključno s pravosodnimi organi. Če je ranljiva polnoletna oseba ali otrok v nevarnosti, da postane žrtev trgovine z ljudmi, se lahko njegovo potovanje prepreči, osebi pa bi bilo treba zagotoviti zaščito. Druga pomembna značilnost SIS je uvedba novih vrst biometričnih podatkov (kot so odtisi dlani, sledi prstnih odtisov in sledi odtisov dlani ter evidence DNK, povezani s pogrešanimi osebami), ki pomagajo pri iskanju in identifikaciji oseb, vnesenih v sistem 110 .
Nazadnje, kljub okrepljenemu čezmejnemu sodelovanju in vključenosti Europola v nekatere bolj zapletene preiskave v letih 2021 in 2022 obstaja znatna razlika med statističnimi podatki, ki jih je pripravil Europol, in uradnimi statističnimi podatki, ki jih je objavil Eurostat, zlasti v zvezi s številom, starostjo in državljanstvom žrtev, oblikami izkoriščanja in številom osumljencev. Čeprav obstajajo objektivni razlogi za ta razhajanja 111 , je treba poudariti, da morajo države članice ustrezne informacije in podatke pravočasno posredovati Europolu.
3.3.2 Kazenski pregon in obsodbe
Skupno število posameznikov, ki so bili kazensko preganjani in obsojeni zaradi trgovine z ljudmi, se je povečalo. V obdobju 2021–2022 je bilo zaradi trgovine z ljudmi skupaj kazensko preganjanih 8 804 oseb, 4 728 oseb pa je bilo obsojenih. V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja 2019–2020 se je število kazenskih pregonov povečalo za 35 % 112 , število obsodb pa za 57 % 113 . Državljani EU so leta 2022 predstavljali 81 % vseh kazensko preganjanih posameznikov in 74 % vseh obsojenih posameznikov. Kljub splošnemu povečanju je absolutno število kazenskih pregonov in obsodb še vedno majhno, zlasti v primerjavi s številom registriranih žrtev in osumljencev.
Število preiskav in kazenskih pregonov, ki jih usklajuje Eurojust, se od leta 2019 zmanjšuje 114 , kar lahko pomeni, da imajo države članice težave ali da niso dovolj ozaveščene glede predložitve zadev agenciji EU. Razlog za to je lahko tudi dejstvo, da je zbiranje dokazov za opredelitev kaznivega dejanja kot trgovine z ljudmi zamudno in zahteva veliko virov, zaradi česar lahko države članice dajo prednost preiskovanju in kazenskem pregonu storilcev drugih kaznivih dejanj.
Nekatere države članice so izvedle ukrepe, da bi z usposabljanjem, smernicami in enotnimi praksami povečale učinkovitost kazenskega pregona 115 . Na ravni EU se je tematska skupina specializiranih tožilcev od svoje ustanovitve v obdobju poročanja sestala trikrat (enkrat na leto) 116 , vodila pa sta jo Eurojust in koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi. Na srečanjih so se zbrali tožilci iz držav članic in tretjih držav, da bi pridobili strokovno znanje in okrepili pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi, zlasti pri digitalnih in finančnih preiskavah, izkoriščanju delovne sile in spolnem izkoriščanju ter izkoriščanju za nadomestno materinstvo. O usposabljanju tožilcev in sodnikov se je razpravljalo tudi ob prisotnosti agencije CEPOL in Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju.
3.4 Zgodnje prepoznavanje žrtev, pomoč žrtvam in njihova zaščita
Direktiva o boju proti trgovini z ljudmi določa pristop, ki je osredotočen na žrtve in upošteva vidik spola ter potrebe otrok, kar koristi najranljivejšim, vključno z invalidi in migranti. Spremenjena direktiva uvaja več novosti, ki znatno krepijo pravice žrtev. Med drugim določa, da morajo države članice vzpostaviti nacionalne mehanizme za napotitev, ki bi morali zagotavljati pregleden, dostopen in usklajen okvir, s katerim bi poenostavili in spodbujali napotitev žrtev k pristojnim nacionalnim organizacijam in organom. Mehanizem za napotitev bi bilo treba uporabljati za vse žrtve in vse oblike kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, pri tem pa upoštevati posebno individualno ranljivost vsake žrtve. Poleg tega morajo države članice določiti kontaktno točko za čezmejno napotitev žrtev. V skladu s spremenjeno direktivo morajo države članice zagotoviti, da žrtve trgovine z ljudmi lahko uveljavljajo svojo pravico zaprositi za mednarodno zaščito ali enakovreden nacionalni status. Zato morajo zagotoviti, da se sistem za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi in azilni postopki med seboj dopolnjujejo in se ne izključujejo. Mehanizmi za napotitev morajo sodelovati z azilnimi organi, da se žrtvam trgovine z ljudmi, ki potrebujejo tudi mednarodno zaščito, zagotovijo pomoč, podpora in zaščita.
Medtem ko se v direktivi o boju proti trgovini z ljudmi obravnavajo posebne potrebe žrtev trgovine z ljudmi, je direktiva o pravicah žrtev 117 glavni horizontalni instrument za pravice žrtev, ki se uporablja za vse žrtve vseh kaznivih dejanj. Komisija je 12. julija 2023 na podlagi skrbne ocene pravil EU o pravicah žrtev in njihovem izvajanju predlagala revizijo direktive o pravicah žrtev 118 . S predlogom naj bi se dodatno okrepile pravice žrtev v EU, vključno s pravicami najranljivejših žrtev, kot so žrtve trgovine z ljudmi. Pogajanja sozakonodajalcev še potekajo. Poleg tega si Komisija še naprej prizadeva za izvajanje strategija EU o pravicah žrtev (2020–2025) 119 in je že izvedla večino svojih horizontalnih ukrepov.
Poleg tega je v Direktivi (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini 120 navedeno, da je kaznivo dejanje trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja oblika nasilja nad ženskami. Posebni ukrepi za preprečevanje, zaščito in podporo, predvideni v direktivi o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, dopolnjujejo ukrepe iz Direktive 2011/36/EU.
Komisija je 23. aprila 2024 sprejela priporočilo o integriranih sistemih za zaščito otrok 121 . Cilj priporočila je podpreti države članice pri razvoju in krepitvi njihovih sistemov za zaščito otrok v skladu s potrebami otrok in v njihovo korist. V njem se zlasti spodbuja usklajevanje med organi na različnih ravneh, strokovnjaki iz različnih sektorjev, mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe. Vsi ti akterji za zaščito otrok morajo usklajeno in sistematično sodelovati, da bi otroke zaščitili pred vsemi oblikami nasilja (fizičnim, duševnim, pa tudi v digitalnem svetu), vključno s trgovino z ljudmi.
Agencije EU so poročale o svojih ukrepih za zgodnje prepoznavanje in zaščito žrtev, ki so jih izvajale zunaj zakonodajnega okvira. Agencija EU za azil je še naprej zagotavljala usposabljanje organom držav članic za azil in za sprejem ter drugim deležnikom, ki delujejo v njihovem imenu. Takšno usposabljanje je bilo med drugim osredotočeno na preprečevanje trgovine z ljudmi, tako da so se uradniki in drugi ustrezni akterji usposabljali za to, kako prepoznati dejavnike tveganja trgovine z ljudmi ter dejavnike, ki spodbujajo in zavirajo trgovino z ljudmi, ter kako komunicirati s potencialnimi žrtvami, tudi prek digitalnih kanalov 122 . Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je pripravila tudi več dejavnosti usposabljanja za mejne policiste ter razvijala sodelovanje s prevoznimi podjetji in podjetji za kratkoročni najem 123 . V okviru tega sodelovanja bodo podjetja povabljena, da se pridružijo dejavnostim usposabljanja agencije Frontex za ozaveščanje o tem, kako lahko zasebni sektor podpira organe odkrivanja in pregona.
Na nacionalni ravni so vse države članice navedle ukrepe za zagotovitev, da so vsem prepoznanim žrtvam zagotovljene pomoč, podpora in zaščita ob upoštevanju potreb glede na spol in posebnih potreb otrok. Taki ukrepi so vključevali strukturirano sodelovanje z letalskimi prevozniki in letališči, vključno z usposabljanjem osebja letalskih prevoznikov 124 . Vzpostavili so tudi dvostransko sodelovanje na posebnih področjih, kot je nemško-bolgarsko sodelovanje pri napotitvi žrtev izkoriščanja delovne sile. Poleg tega so države članice zagotovile, da so bila na voljo dodatna sredstva za izboljšanje neuradnih ali uradnih nacionalnih mehanizmov za napotitev 125 ali za vzpostavitev specializiranih zatočišč za žrtve trgovine z ljudmi, tudi za moške 126 . Več držav članic je tudi okrepilo pravno pomoč žrtvam za pridobitev odškodnine ter pripravilo brošure in smernice 127 . Več držav članic 128 je žrtvam trgovine z ljudmi dodelila odškodnino v višini od 250 do 65 000 EUR za telesne poškodbe, premoženjsko škodo, vključno z neizplačanimi plačami, in nepremoženjsko škodo.
Organizacije civilne družbe so morebitnim žrtvam trgovine z ljudmi ponujale tudi različne storitve pravnega svetovanja, zaščito, zatočišče, zdravstveno, psihološko in psihiatrično pomoč ter izobraževanje.
3.5 Mednarodna razsežnost
Partnerstva s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami so nepogrešljiva v boju proti nadnacionalnim kriminalnim mrežam, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. Omogočajo opredelitev skupnih izzivov in rešitev, ki terjajo tesnejše sodelovanje in skupne ukrepe. V EU je 54 % žrtev državljanov tretjih držav, kar pomeni, da se trend v primerjavi s prejšnjimi leti spreminja. Leta 2022 je delež žrtev, ki niso iz EU, znašal 63 %. To povečanje je verjetno povezano z več primeri trgovine z ljudmi, v katere so vključeni migranti, migracijskimi tokovi in/ali izboljšanjem odkrivanja žrtev med migranti zaradi večje ozaveščenosti o trgovini z ljudmi in več preiskav.
V obdobju poročanja je bila zunanja razsežnost dodatno okrepljena tako, da so bile politike za boj proti trgovini z ljudmi vključene v ukrepe za boj proti tihotapljenju migrantov, v proces širitve z državami kandidatkami in predpristopnimi državami ter v dialoge s tretjimi državami o človekovih pravicah, varnosti in migracijah, pa tudi z različnimi instrumenti zunanje politike in operativnim sodelovanjem s partnerskimi državami.
Mednarodna razsežnost je bila tudi v središču polletnih srečanj mreže nacionalnih koordinatorjev in poročevalcev EU, ki sta potekali 25. in 26. aprila 2023 129 ter 2. in 3. Decembra 2024 130 . Evropska migracijska mreža na podlagi razprav, ki so potekale 25. in 26. aprila 2023, izvaja študijo, da bi s tretjimi državami analizirala politike boja proti trgovini z ljudmi. Osrednja tema srečanja 2. in 3. decembra 2024, vključno s skupno sejo s platformo civilne družbe EU za boj proti trgovini z ljudmi, je bila povezava med trgovino z ljudmi in migracijami, vključno s tihotapljenjem migrantov. Eno srečanje je bilo namenjeno preprečevanju in zaščiti ljudi, ki bežijo pred vojaško agresijo v Ukrajini.
Trgovina z ljudmi je tesno povezana s tihotapljenjem migrantov, saj migranti ali njihove družine pogosto zapadejo v služenje zaradi zadolženosti, da plačajo tihotapcem, kar vodi v izkoriščanje. Migrante se tihotapi tudi za namene izkoriščanja. Zato je treba zakonodajne in operativne ukrepe ter ukrepe financiranja, povezane z bojem proti tihotapljenju migrantov, obravnavati skupaj z bojem proti trgovini z ljudmi v okviru nedovoljenih migracij 131 . Operativni ukrepi platforme EMPACT za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi predvidevajo sodelovanje več tretjih držav 132 ter vključujejo ukrepe s poudarkom na nekaterih glavnih območjih zunaj EU ali državah izvora žrtev in trgovcev z ljudmi, odkritih v EU.
Poleg tega je 28. novembra 2023 Komisija predstavila sveženj za boj proti tihotapljenju migrantov , ki vsebuje predlog nove direktive o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boj proti njej 133 , predlog uredbe za okrepitev policijskega sodelovanja in vloge Europola v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi 134 in poziv k ukrepanju glede svetovnega zavezništva za boj proti tihotapljenju migrantov. Predlog direktive vključuje obteževalno okoliščino za kazniva dejanja tihotapljenja, ki so vključevala ali imela za posledico izkoriščanje. Predlog uredbe krepi Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov znotraj Europola, da bi se povečale zmogljivosti za čezmejne preiskave tako tihotapljenja migrantov kot trgovine z ljudmi. Namen okrepitve je izboljšati sodelovanje med agencijami, okrepiti usklajevanje na ravni EU z določitvijo posebnih strateških nalog, izboljšati izmenjavo informacij z agencijo, okrepiti vire držav članic za preprečevanje teh kaznivih dejanj in boj proti njim ter okrepiti podporo Europola z operativnimi projektnimi skupinami in napotitvami za operativno podporo. O predlogih razpravljata sozakonodajalca.
Zaradi doslej največjega tveganja trgovine z ljudmi po začetku obsežne ruske vojne agresije proti Ukrajini 24. februarja 2022 je koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi pripravil skupni načrt za boj proti trgovini z ljudmi 135 . Izvajanje načrta je prispevalo k preprečevanju tega kaznivega dejanja in ohranjanju nizkega števila potrjenih primerov trgovine z ljudmi. Hitro in učinkovito odzivanje na izredne razmere je spodbudilo spremembo člena 19 spremenjene direktive, ki predvideva krizni načrte odzivanja, da se prepreči grožnja trgovine z ljudmi v primeru večjih nesreč. Ranljivosti tistih, ki bežijo pred vojno agresijo, so se znatno zmanjšale tudi z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, s katero sta bila omogočena takojšnja zaščita in dostop do pravic v EU 136 . Svet se je na podlagi predloga Komisije odločil, da jo podaljša do marca 2026 137 .
Leta 2022 so bili ukrajinski državljani med žrtvami trgovine z ljudmi, registriranimi v EU, po pogostosti na drugem mestu med državljani tretjih držav (421 žrtev). 85 % jih je bilo žrtev izkoriščanja delovne sile, 13 % pa spolnega izkoriščanja. Države članice in Europol so potrdili, da so se preiskave v zvezi s temi ukrajinskimi žrtvami v EU začele že pred začetkom obsežne vojne agresije in/ali so povezane z žrtvami, ki so že bile prisotne v EU. Vendar to potrjuje, da je tveganje trgovine z ljudmi za ukrajinske državljane, vključno s tistimi, ki bežijo pred obsežno vojno agresijo, še vedno visoko, da ga mora Europol ob podpori Ukrajine pozorno spremljati ter da zahteva stalno izvajanje skupnega načrta za boj proti trgovini z ljudmi.
Operativno čezmejno sodelovanje z Ukrajino se je s podporo agencij EU že okrepilo. Ukrajina v letu 2024 sodeluje pri 19 operativnih ukrepih platforme EMPACT. Europol je leta 2023 usklajeval tridnevni hekaton, namenjen spletnim kriminalnim dejavnostim, v katere so bile vključene ukrajinske žrtve, marca 2024 pa je 11 držav ustanovilo operativno projektno skupino, ki jo usklajuje Europol, za boj proti spolnemu izkoriščanju ukrajinskih žensk in deklet v EU. Europol je maja 2024 podprl špansko nacionalno policijo pri razbitju kriminalne združbe, vpletene v trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje. Osumljenci so ukrajinske žrtve zvabili z obljubami, da jim bodo zagotovili zaščito, finančno podporo in delo.
Komisija je v obdobju poročanja skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje nadaljevala sodelovanje z drugimi glavnimi državami izvora in tranzita žrtev in trgovcev z ljudmi 138 z udeležbo pri operativnih ukrepih, dialogih o politikah in ciljno usmerjenem financiranju. Agencije EU so v partnerskih državah izvajale ukrepe za krepitev zmogljivosti, operativno sodelovanje in tehnično pomoč.
EU je v okviru instrumenta IPA III na Zahodnem Balkanu financirala regionalni program z učinkom na boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov v višini 36 milijonov EUR. V okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje je za obdobje 2021–2022 sklenila dodatne pogodbe v višini približno 84 milijonov EUR, da bi obravnavala vse večjo vključenost kriminalnih združb v nedovoljene migracije, ki povzroča vse večjo grožnjo trgovine z ljudmi na migracijskih poteh, zlasti v sosedstvu EU.
EU je v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko med letom 2019 in julijem 2024 financirala regionalni program v vrednosti 15 milijonov EUR za podporo severnoafriškim državam pri razbijanju organiziranih kriminalnih mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi.
Na območju Afriškega roga se v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje trenutno podpirata dva velika regionalna projekta za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, in sicer projekt za boljše upravljanje migracij, katerega cilj je okrepiti sodelovanje organov odkrivanja in pregona, mejnih uradnikov/uradnikov za priseljevanje in služb za zaščito. Drug program, ki se financira iz instrumenta Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (5 milijonov EUR), tj. regionalni operativni center v Kartumu (ROCK), je leta 2022 vstopil v drugo fazo. Cilj programa je zmanjšati število primerov trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov v Vzhodni Afriki ter izboljšati zaščito žrtev. Komisija je 7. maja 2024 objavila nov razpis za zbiranje predlogov, v katerem je kot enega izmed ciljev opredelila tudi boj proti trgovini z ljudmi in namenila 15 milijonov EUR za vzpostavitev projektov skupnega operativnega partnerstva za boj proti tihotapljenju migrantov v tretjih državah 139 .
Zahodna Afrika ostaja ključna regija izvora in tranzita za migrante, ki nezakonito potujejo v EU po osrednjesredozemski poti in atlantski/zahodnosredozemski poti. EU podpira skupna operativna partnerstva za povečanje odgovornosti, učinka in dolgoročne vzdržnosti prizadevanj naših partnerjev v Slonokoščeni obali, Gvineji, Mavretaniji in Gambiji (ki se financirajo zlasti iz Sklada za notranjo varnost). EU je 7. marca 2024 z Mavretanijo začela partnerstvo in dialog na področju migracij, ki zajemata tudi trgovino z ljudmi in tihotapljenje. Poleg tega so tveganja kriminalnih dejavnosti, ki vplivajo na razvoj in varnost zlasti v najbolj prizadetih državah, visoka, kar dodatno ogroža upravljanje in stabilnost v celotni regiji in zunaj nje. V zvezi s tem sta bila trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov ključni komponenti varnostnih programov v Senegalu, Gambiji in Mavretaniji.
V Aziji se je marca 2024 končal uspešen projekt Global Action against Trafficking in Persons and the Smuggling of Migrants – Asia and the Middle East – GLO.ACT (Globalno ukrepanje proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov – Azija in Bližnji vzhod – GLO.ACT). Ena od komponent programa PROTECT, projekta za izboljšanje upravljanja migracij in zaščite migrantov v izbranih državah svilne poti, ki ga izvaja UNODC, temelji na uspehu in izkušnjah, pridobljenih v okviru projekta GLO.ACT, ter se osredotoča na boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov v Afganistanu, Pakistanu in Iraku.
EU od leta 2020 v Latinski Ameriki in na Karibih podpira program EUROFRONT. Komponenta o trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov obravnava štiri mejne prehode, ki vključujejo sedem držav Južne Amerike. V bližnji prihodnosti je cilj izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov, ki izhajajo iz vzpostavljenih dvonacionalnih in regionalnih mehanizmov, kakršni so v Paragvaju, Braziliji ali Ekvadorju. EU podpira tudi program EL PAcCTO za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njegove specializirane mreže za policijsko sodelovanje ter boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju.
Na svetovni ravni se v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (5 milijonov EUR) začenja projekt Promoting Action and Cooperation among countries at global level against Trafficking in Human Beings and the Smuggling of Migrants (Spodbujanje ukrepov in sodelovanja med državami na svetovni ravni v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov) (PACTS). PACTS bo podpiral sodelovanje jug-jug in ima močan poudarek na komponenti vključevanja preživelih.
Poleg tega je EU še naprej tesno sodelovala z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, ki delujejo na tem območju 140 , tudi v okviru koordinacijske skupine za medagencijsko usklajevanje proti trgovini z ljudmi. Nadaljevala je tudi sodelovanje s Svetom Evrope in njegovo skupino strokovnjakov za ukrepe proti trgovini z ljudmi.
Države članice so na nacionalni ravni prispevale h krepitvi odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, med drugim s kampanjami ozaveščanja, usposabljanjem (tudi osebja na konzulatih), operativnim sodelovanjem na področju odkrivanja in pregona ter pravosodja, izmenjavo informacij in najboljših praks, tehnično pomočjo in ciljno usmerjenim financiranjem 141 . Italija je na primer sklenila dvostranske sporazume ali protokole z državami izvora ali tranzita za žrtve trgovine z ljudmi, zlasti z Nigerijo, Libijo in Egiptom, kar olajšuje neposredno izmenjavo informacij. Nacionalni urad poročevalca na Portugalskem je v obdobju 2021–2023 organiziral usposabljanja s tunizijskimi organi.
4.SKLEPNE UGOTOVITVE
Trgovina z ljudmi je kompleksen pojav, zato so še vedno potrebni celovit odziv, ki vključuje širok nabor akterjev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, ustrezne zmogljivosti in viri ter dobro delujoč mehanizem usklajevanja.
EU je okrepila svoje politike za boj proti trgovini z ljudmi, da bi zagotovila ustrezne pravne, operativne in politične odzive. Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi je trden okvir s konkretnimi ukrepi, ki so bili izvedeni ali se še izvajajo. S spremenjeno direktivo o boju proti trgovini z ljudmi se dodatno krepi pravni odziv na ta kazniva dejanja, saj uvaja opredelitev novih oblik izkoriščanja, strožje kazni, strožja pravila za boj proti trgovini z ljudmi, tudi na spletu, ter okrepljene določbe o pomoči žrtvam in njihovi zaščiti. Poleg tega je bil pravni okvir v obdobju poročanja znatno okrepljen s številnimi drugimi novimi predpisi in instrumenti EU.
Države članice so na nacionalni ravni sprejele ukrepe za usklajevanje in okrepitev ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi, tudi z novimi ali posodobljenimi nacionalnimi akcijskimi načrti in strategijami, ki prispevajo k celovitemu pristopu k boju proti kaznivim dejanjem.
Kljub napredku v pravnem, političnem in operativnem okviru se je število registriranih žrtev trgovine z ljudmi povečalo, nekateri znani izzivi ostajajo, hkrati pa se pojavljajo tudi novi izzivi, vključno z novimi oblikami izkoriščanja. Poleg tega so bile opažene spremembe trendov, kot je povečanje izkoriščanja delovne sile in prisilnih kriminalnih dejavnosti, kar je bilo potrjeno na svetovni ravni 142 , ter spremembe pri državljanstvu žrtev, saj je večina žrtev trgovine z ljudmi državljanov tretjih držav. Ti izzivi zahtevajo takojšen odziv, da bi razbili poslovni model trgovcev z ljudmi. S trgovino z ljudmi se ukvarjajo najnevarnejše kriminalne mreže, ki s trgovino z ljudmi, pogosto povezano z drugimi kriminalnimi dejavnostmi, ustvarjajo ogromne dobičke. Število kazenskih pregonov in obsodb je še vedno majhno v primerjavi s številom osumljencev, kazni pa so pogosto mile, ker se namesto trgovine z ljudmi preganjajo druga kazniva dejanja. Zbiranje dokazov zahteva veliko časa in virov ter pogosto temelji izključno na pričanjih žrtev. Vse večji premik v spletno razsežnost še vedno pomeni izziv, ki bi se lahko v prihodnosti še poslabšal zaradi umetne inteligence.
Vozlišče EU za boj proti trgovini z ljudmi bo podpiralo izvajanje strategije in pravnih določb pri izmenjavi dobre prakse, spodbujanju dialoga med strokovnjaki za boj proti trgovini z ljudmi ter izboljšanju razumevanja nekaterih konceptov, opredelitev in zahtev.
Nova strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki bo gradila na sedanji strategiji, bo prispevala k reševanju novih izzivov po letu 2025. Nova strategija bo na ravni EU enakovredna nacionalnim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi, ki jih morajo države članice v skladu s spremenjeno direktivo sprejeti do 15. julija 2028. Strategija EU bo v podporo pri usklajenem usmerjanju prednostnih nalog od preprečevanja do obsodbe s pristopom, osredotočenim na žrtve, po vsej EU, s partnerji zunaj EU in na svetovni ravni.
Razkrinkanje najnevarnejših kriminalnih mrež v EU | Europol (europa.eu) .
2024 Global Report on Trafficking in Persons (Svetovno poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2024)
Več informacij je na voljo na: The Global Organized Crime Index 2023 (Svetovni indeks organiziranega kriminala 2023) | Global Initiative (Globalna pobuda) .
Več informacij je na voljo na: Profits and poverty: The economics of forced labour (Dobički in revščina: ekonomija prisilnega dela) Mednarodna organizacija dela (ilo.org) .
Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L 101, 15.4.2011, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/36/oj ).
Direktiva (EU) 2024/1712 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (UL L, 2024/1712, 24. 6. 2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1712/oj ).
(i) zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja trgovino z ljudmi, (ii) razbitje poslovnega modela trgovcev z ljudmi, (iii) zaščita in opolnomočanje žrtev ter (iv) spodbujanje mednarodnega sodelovanja.
Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (FRONTEX), Agencija Evropske unije za azil (EUAA), Evropski organ za delo (ELA).
SWD(2025)4.
Eurostat od leta 2021 vsako leto zbira podatke.
Opomba: Številke so bile prilagojene tako, da odražajo samo znane vrednosti v naboru podatkov, brez ocen ali neznank. S to prilagoditvijo se zagotavljata točnost in zanesljivost predstavljenih podatkov. Morebitna odstopanja med predhodnimi poročili in sedanjimi podatki so posledica tega postopka prilagoditve.
Na svetovni ravni je bilo leta 2022 zabeleženo 25-odstotno povečanje števila odkritih žrtev v primerjavi z letom 2019.
Enak trend je opaziti po vsem svetu, saj večino žrtev trgovine z ljudmi (61 % žrtev, odkritih v letu 2022) predstavljajo ženske in dekleta.
Madžarska, Nemčija, Belgija, Avstrija, Grčija, Bolgarija, Eurojust, Europol, Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT).
Več informacij je na voljo na: First forensic sprint at Europol to speed up human trafficking investigations (Prvi forenzični šprint pri Europolu za pospešitev preiskav trgovine z ljudmi) | Europol (europa.eu) .
Estonija, Belgija, Francija, Grčija, Irska, Nizozemska, Portugalska, Poljska, Malta, Španija in Europol.
Avstrija, Grčija, Irska, Latvija, Italija, Portugalska, Švedska, Malta, Danska.
Belgija, Latvija, Luksemburg in Portugalska.
Na svetovni ravni se je med letoma 2019 in 2022 število odkritih žrtev trgovine z ljudmi za namene prisilnega dela povečalo za 47 %.
Pri 5 % registriranih žrtev trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile je bilo državljanstvo navedeno kot „drugo“.
Europol.
Zadeva El Dourado, Portugalska in frankofonsko kazensko sodišče v Bruslju, 4. november 2019, 69. senat (sodba, potrjena na pritožbeni stopnji). Glej Myria, Rapport annuel Traite et trafic des êtres humains 2020, brez navzočnosti javnosti, str. 90–91, na spletni strani Myria (sodna praksa), Bruselj, 27. junij 2022, 11. senat.
Da bi omejili trgovino z ljudmi, je FIFA leta 2022 reformirala sistem prestopov, ki vključuje izdajo elektronskega potnega lista, v katerem je zabeležena zgodovina registracij igralca od dvanajstega leta.
Rapport annuel d'évaluation 2023 | Traite et trafic des êtres humains (myria.be) .
BKA - Bundeslagebilder Menschenhandel - Bundeslagebild Menschenhandel und Ausbeutung 2022 .
Bangladeš, Pakistan, Turčija in Nepal.
Maroko.
Ukrajina, Madžarska in Bolgarija.
Kinderarbeit - Fakten und Forderungen | terre des hommes (tdh.de) .
Avstrija, Finska, Irska, Portugalska, Švedska in Europol.
Finska, Švedska in Portugalska: Letno poročilo o varnosti za leto 2022.
Europol.
V obdobju 2019–2020 so druge oblike izkoriščanja predstavljale 11 % primerov trgovine z ljudmi v EU.
Na primer Belgija, Hrvaška, Ciper, Latvija in Španija.
Irska in Slovenija.
Na primer Estonija in Francija.
Več informacij je na voljo na: Human trafficking ring exploiting children halted in Serbia (V Srbiji ustavili kriminalno združbo trgovcev z ljudmi, ki se je ukvarjala z izkoriščanjem otrok) | Europol (europa.eu) .
Slovenija, Slovaška, Španija, Hrvaška, Latvija, Grčija in Litva.
Grčija.
Večinoma Gruzija in Albanija.
Po drugi strani pa se je na svetovni ravni število odkritih otrok, ki so bili žrtve, leta 2022 povečalo za 31 % v primerjavi z letom 2019.
Belgija, Španija, Irska in Avstrija.
Europol in EMPACT OA 2.8.
2022 Bundeslagebild des Menschenhandels (Bundeskriminalamt).
L'Avis sur la traite à des fins de contrainte à commettre tout crime ou délit (A - 2024-2) (cncdh.fr) .
Prispevek agencije Frontex.
Prispevek Europola.
EMPACT 2.8.
SWD(2022) 427 final.
Predlog Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o spremembi Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (COM(2022) 732 final).
Romunija, Francija, Italija, Grčija, Slovenija, Češka in Nizozemska.
Nemčija, Hrvaška, Grčija, Italija, Litva, Luksemburg in Latvija.
Sklad za azil, migracije in vključevanje – delovni program tematskega instrumenta za obdobji 2021–2022 in 2023–2023 je na voljo na spletišču GD HOME: https://home-affairs.ec.europa.eu/funding/asylum-migration-and-integration-funds/asylum-migration-and-integration-fund-2021-2027_sl .
Sklad za notranjo varnost – delovni program tematskega instrumenta za obdobji 2021–2022 in 2023–2025 je na voljo na spletišču GD HOME: https://home-affairs.ec.europa.eu/funding/internal-security-funds/internal-security-fund-2021-2027_sl .
Seznam nepovratnih sredstev EU, financiranih iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, je na voljo na portalu EU za financiranje in javna naročila, v razdelku „EU Funded projects“ (Projekti, ki jih financira EU) (europa.eu).
Sklepi Sveta o določitvi prednostnih nalog EU v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za EMPACT v obdobju 2022–2025, https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8665-2021-INIT/sl/pdf . Glej tudi Cikel politike EU – EMPACT | Europol (europa.eu) .
Za več informacij obiščite Joint investigation teams (Skupne preiskovalne skupine) | Eurojust | Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (europa.eu) .
Bolgarija, Finska, Nemčija, Madžarska, Italija, Litva, Irska, Malta, Španija, Romunija, Slovaška in Slovenija.
Koordinator EU za boj proti trgovini z ljudmi – Evropska komisija (europa.eu) .
Člen 20 Direktive (EU) 2024/1712.
Člen 19 Direktive (EU) 2024/1712.
Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Švedska.
Madžarska, Nemčija in Nizozemska.
Člen 18a Direktive (EU) 2024/1712.
Uvodna izjava 27 Direktive (EU) 2024/1712.
Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj) .
Uvodna izjava 56 akta o digitalnih storitvah.
Pornhub, Stripchat, XVideos in XNXX.
Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L, 2024/1760, 5.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1760/oj ).
Uredba (EU) 2024/3015 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (UL L, 2024/3015, 12.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/3015/oj ).
Načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu (europa.eu) .
EVROPSKA KONFERENCA O PREPREČEVANJU KRIMINALA 2024 | Evropska mreža za preprečevanje kriminala je obravnavala izkoriščanje mladih za kriminalne namene, zlasti za promet s prepovedanimi drogami.
V Nemčiji je 1. januarja 2023 začel veljati zakon o skrbnem pregledu v podjetjih v dobavnih verigah. Irska se pripravlja na sprejetje podobne zakonodaje. Poleg tega je Nemčija v okviru nemške gospodarske zbornice ustanovila storitveni center, ki podjetjem s sedežem v Nemčiji redno zagotavlja informacije o tveganju izkoriščanja delovne sile, prisilnega dela in trgovine z ljudmi.
Češka in Finska.
Slovenija.
Bolgarija, Finska in Poljska.
Bolgarija.
Danska.
Odpravite trgovino z ljudmi. Prekinite nevidno verigo – Evropska komisija (europa.eu) . Cilji kampanje so (i) izobraževanje javnosti o prepoznavanju in prijavljanju trgovine z ljudmi ter odvračanje od uporabe storitev oseb, ki so žrtve trgovine z ljudmi; (ii) ozaveščanje potencialnih žrtev o grožnjah in tveganjih trgovine z ljudmi ter preprečevanje, da bi postale žrtve; (iii) obveščanje delodajalcev o trgovini z ljudmi in njihovo odvračanje od zaposlovanja ljudi, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ter (iv) obveščanje žrtev trgovine z ljudmi o njihovih pravicah in razpoložljivi pomoči.
Bolgarija, Španija, Francija, Madžarska, Italija in Nizozemska.
How not to fall for the lover boy scam (Kako se izogniti prevari „zapeljevalca“) | Europol (europa.eu) .
Road to fair transport (Pot do pravičnega prevoza) | Evropski organ za delo (europa.eu) , EU for fair construction (EU za pravično gradnjo) | Evropski organ za delo (europa.eu) , Rights for all seasons (Pravice za vse letne čase) | Evropski organ za delo (europa.eu) .
Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Finska, Madžarska, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Španija.
Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Danska, Grčija, Italija, Irska, Nizozemska, Poljska in Španija.
Romunija, Madžarska, Španija, Švedska, Irska, Romunija in Poljska.
Airbnb, Gîtes de France, AirFrance, Vinci, Volotea.
Kampanja ozaveščanja: Boj proti kupovanju spolnih storitev in trgovini z ljudmi med olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami v Parizu 2024 | Enakost spolov (egalite-femmes-hommes.gouv.fr) .
Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) .
Razkrinkanje najnevarnejših kriminalnih mrež v EU) | Europol (europa.eu) .
Kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi za izkoriščanje delovne sile, delujejo predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Ukrajini. Najbolj zastopano državljanstvo v mrežah, ki se ukvarjajo s to obliko trgovine z ljudmi, so gruzijsko, romunsko, rusko, ukrajinsko in uzbeško.
Načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu (europa.eu) .
Europol je v letu 2023 podprl 80 operativnih srečanj, 23 dni skupnega operativnega ukrepanja in dve operativni projektni skupini.
V obdobju 2021–2022 je bilo registriranih 17 711 osumljencev v primerjavi s 15 214 osumljenci v obdobju 2019–2020 in 11 788 v obdobju 2017–2018.
Ukrajina, Moldavija, Albanija, Združeno kraljestvo, Kosovo in Srbija.
Irska, Španija, Francija, Hrvaška in Nizozemska.
Avstrija, Madžarska, Nemčija, Švedska, Poljska, Finska, Hrvaška in Slovaška.
Prispevek Europola.
Projekt Helena na Madžarskem, Danskem, v Belgiji in Avstriji.
How to spot fake job adverts (Kako prepoznati ponarejene oglase za delo) | Europol (europa.eu) .
Direktiva (EU) 2024/1260 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o povrnitvi in odvzemu premoženja (UL L, 2024/1260, 2.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1260/oj ).
Schengenski informacijski sistem – Evropska komisija (europa.eu) .
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/201 z dne 30. januarja 2023 o določitvi datuma začetka delovanja Schengenskega informacijskega sistema na podlagi Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 27, 31.1.2023, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2023/201/oj ).
Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1862/oj).
SIS upravlja agencija eu-LISA.
Žrtve v državah članicah registrirajo različni organi in organizacije, ki so vključeni v uradno zbiranje statističnih podatkov, o primerih pa Europolu poročajo le organi odkrivanja in pregona. Nacionalni organi odkrivanja in pregona Europolu običajno ne poročajo o domačih zadevah, temveč o zadevah s čezmejno razsežnostjo.
6 539 oseb v obdobju 2019–2020 in 8 804 v obdobju 2021–2022. Število kazensko preganjanih oseb za celotno obdobje ni bilo na voljo za Nemčijo in Italijo, za Ciper pa za leti 2019 in 2020.
3 019 oseb v obdobju 2019–2020 in 4 728 v obdobju 2021–2022. Število obsojenih oseb za Belgijo za leti 2020 in 2022 ter za Italijo za leti 2019 in 2020 ni bilo na voljo.
183 v letu 2019, 163 v letu 2020 in 140 v letu 2021, 122 novih primerov trgovine z ljudmi v letu 2022 in 113 novih primerov trgovine z ljudmi v letu 2023.
Hrvaška in Madžarska.
14. junij 2022, 28. in 29. junij 2023 ter 26. in 27. junij 2024.
Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2012/29/oj).
COM(2023) 424 final.
COM(2020) 258 final.
Direktiva (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (UL L, 2024/1385, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1385/oj ).
Priporočilo Komisije (EU) 2024/1238 z dne 23. aprila 2024 o razvoju in krepitvi integriranih sistemov za zaščito otrok v njihovo korist (UL L, 2024/1238, 14.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2024/1238/oj ).
Prispevek Agencije EU za azil.
Agencija Frontex je organizirala srečanja z družbama UBER in Airbnb ter železniškimi združenji.
Avstrija, Latvija, Poljska, Romunija in Nizozemska.
Finska.
Bolgarija, Hrvaška, Danska, Francija, Irska, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija.
Avstrija, Belgija, Madžarska in Irska.
Belgija, Nizozemska, Slovaška, Italija, Romunija in Finska.
V poročilu Europolovega Evropskega centra za boj proti tihotapljenju (EMSC) za leto 2024 so predstavljeni najnovejši dogodki na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter trenutno kriminalno okolje. Tackling_threats__addressing_challenges_-_Europol’s_response_to_migrant_smuggling_and_trafficking_in_human_beings_in_2023_and_onwards.pdf (Spopadanje z grožnjami in reševanje izzivov – Europolov odgovor na tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi v letu 2023 in naprej) .
Maroko, Tunizija, Gambija, Zahodna in Srednja Afrika, Turčija, Zahodni Balkan, Albanija, Moldavija in Pakistan.
Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boj proti njej ( COM(2023) 755 final ) EUR-Lex – 52023PC0755 – SL – EUR-Lex (europa.eu) .
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o okrepitvi policijskega sodelovanja v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, o okrepitvi Europolove podpore pri preprečevanju teh kaznivih dejanj in boju proti njim ter spremembi Uredbe (EU) 2016/794 EUR-Lex – 52023PC0754 – SL – EUR-Lex (europa.eu) .
Pravica do prebivanja, dostop do trga dela, nastanitev, socialna pomoč in druga pomoč.
Ukrajinski begunci in begunke: Svet podaljšal začasno zaščito do marca 2026 – Consilium (europa.eu) .
Latinska Amerika, Nigerija, Kitajska, Pakistan, Maroko, Bangladeš, Zahodni Balkan, Turčija itd.
ISF-2024-TF2-AG-COP Posodobljena različica predloge razpisa (europa.eu) .
Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Mednarodna organizacija za migracije (IOM), Urad Združenih narodov za begunce (UNHCR), Mednarodni center za razvoj migracijske politike (ICMPD) ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Danska, Estonija, Francija, Finska, Madžarska, Italija, Irska, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Švedska in Španija.
Svetovno poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2024.