<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-06-202606C104202501980-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0198-25-202604774-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="3/07/2026 10:55:09" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="o+X/eC+KZ09kLh3VRJy804j/L64WAQJWJbG86nT6ERluNl4V42WSxKM/VP5TototlbCkc4C7Mr3kXI7xD1isPlsZ+n6MsTh52ReAyYJ+KxogtuEkyLlWmqKMAKsp7+3nbfGipDS9TSFfFFUPul1ueK0nxF952YGBzfiMobPTmI8=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0198" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2025" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 02-06-26 03:38:39" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="3273e311c87c4475960472104b0a68f5" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0198" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 4. 6. 2026 – Zadeva C‑198/25</div>
      <div id="rId21" style="default">Quotal</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (drugi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 4. junija 2026 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Azilna politika – Skupni postopki za priznanje in odvzem mednarodne zaščite – Direktiva 2013/32/EU – Člen 46 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Podrobna in ex nunc presoja – Obseg pooblastil sodišča prve stopnje – Preučitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje – Preučitev potreb po mednarodni zaščiti s strani sodišča prve stopnje“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑198/25 [Quotal] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo rechtbank Den Haag, zittingsplaats Zwolle (okrožno sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju, Nizozemska) z odločbo z dne 11. marca 2025, ki je na Sodišče prispela 11. marca 2025, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      S
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Minister van Asiel en Migratie,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (drugi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi K. Jürimäe, predsednica senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika drugega senata, F. Schalin, M. Gavalec (poročevalec) in Z. Csehi, sodniki,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodna tajnica: A. Lamote, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 27. oktobra 2025,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za S S. Rafi, izvedenka, in G. P. G. Willemse‑Schoenmakers, advocate,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za nizozemsko vlado A. Hanje in J. Langer, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo F. Blanc, M. Debieuvre in F. van Schaik, agentke,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 46(3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60) samostojno ali v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med S, ki je pakistanski državljan, in Minister van Asiel en Migratie (minister za azil in priseljevanje, Nizozemska; v nadaljevanju: minister) v zvezi z odločbo tega ministra o zavrnitvi prošnje S za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2011/95/ES</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL 2011, L 337, str. 9), naslovljen „Obravnavanje dejstev in okoliščin“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      „1. Države članice lahko naložijo prosilcu dolžnost, da čim prej predloži vse potrebne elemente za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito. Dolžnost države članice je, da v sodelovanju s prosilcem obravnava ustrezne elemente prošnje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-1">
      2. Elementi iz odstavka 1 so izjave prosilca in vsa dokumentacija, s katero razpolaga prosilec, glede svoje starosti, porekla, vključno s poreklom ustreznih sorodnikov, identitete, državljanstva(-ev), držav(-e) in kraja(-ev) prejšnjega prebivališča, prejšnjih prošenj za azil, prepotovanih poti, potovalnih dokumentov ter razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-2">
      3. Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito se izvede v vsakem posameznem primeru posebej in vključuje upoštevanje naslednjega:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-2">
      (a) vsa ustrezna dejstva, ki se nanašajo na izvorno državo v času, ko se sprejme odločitev o prošnji, vključno z zakoni in predpisi izvorne države in načinom njihove uporabe;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-2">
      (b) ustrezne izjave in dokumentacijo, ki jih predloži prosilec, vključno z informacijami o tem, ali je bil ali bi lahko bil prosilec podvržen preganjanju oziroma mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena resna škoda;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-2">
      (c) individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, vključno z dejavniki, kot so poreklo, spol in starost, za oceno dejstva, ali bi na podlagi prosilčevih osebnih okoliščin dejanja, ki jim je prosilec izpostavljen ali bi jim bil lahko izpostavljen, pomenila preganjanje ali resno škodo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (d) ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za prošnjo za mednarodno zaščito, z namenom ocene, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v to državo zaradi teh dejavnosti izpostavljen preganjanju ali resni škodi;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-2">
      (e) ali se od prosilca lahko utemeljeno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, kjer lahko uveljavlja državljanstvo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      4. Dejstvo, da je prosilec že bil podvržen preganjanju ali mu je že bila povzročena resna škoda ali se mu je s takšnim preganjanjem ali škodo neposredno grozilo, je resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da utrpi resno škodo, razen če obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-2">
      5. Kadar države članice uporabljajo načelo, po katerem je dolžan prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti prosilec, in kadar vidiki izjav prosilca niso utemeljeni z dokumentarnimi ali drugimi dokazi, teh vidikov ni treba potrditi, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-2">
      (a) prosilec se je kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-2">
      (b) vsi ustrezni elementi, ki so na voljo prosilcu, so bili predloženi, glede morebitne odsotnosti drugih ustreznih elementov pa je bila podana zadovoljiva razlaga;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-2">
      (c) ugotovljeno je, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanim s prosilčevim primerom;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-2">
      (d) prosilec je zaprosil za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko prosilec izkaže tehten razlog, zakaj tega ni storil, in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-3">
      (e) ugotovljena je bila splošna verodostojnost prosilca.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2013/32</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 16, 18, 22 in 34 Direktive 2013/32 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-3">
      „(16) Bistvenega pomena je, da se odločbe v zvezi z vsemi prošnjami za mednarodno zaščito izdajo na podlagi ugotovljenih dejstev in da jih na prvi stopnji izdajo organi, katerih osebje ima ustrezno znanje ali se je udeležilo potrebnega usposabljanja za delo na področju mednarodne zaščite.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-3">
      (18) V interesu držav članic in prosilcev za mednarodno zaščito je, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave, ki je v teku.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-3">
      (22) Prav tako je v interesu držav članic in prosilcev, da se zagotovi pravilno ugotavljanje potreb po mednarodnih zaščiti že na prvi stopnji. V ta namen bi bilo treba prosilcem na prvi stopnji brezplačno zagotoviti pravne in postopkovne informacije, ob upoštevanju njihovih posebnih okoliščin. Zagotavljanje takih informacij bi moralo prosilcem med drugim omogočiti boljše razumevanje postopka, kar bi jim pomagalo pri izpolnjevanju zadevnih obveznosti. Nesorazmerno bi bilo od držav članic zahtevati, da zagotavljajo take informacije samo s storitvami kvalificiranih odvetnikov. Države članice bi morale zato imeti možnost, da uporabijo najustreznejša sredstva za zagotavljanje takih informacij, kot so nevladne organizacije ali strokovnjaki iz vladnih organov ali specializiranih državnih služb.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-3">
      (34) Postopki za obravnavanje potreb po mednarodni zaščiti bi morali biti taki, da pristojnim organom omogočajo temeljito obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točki (f) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-3">
      „,organ za presojo‘ pomeni kateri koli parasodni ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen izdajati odločbe na prvi stopnji v takih primerih“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 46 navedene direktive, naslovljen „Pravica do učinkovitega pravnega sredstva“, v odstavkih 1 in 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-3">
      „1. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-54" title="page-4">
      (a) odločbo, izdano v zvezi z njegovo [njihovo] prošnjo za mednarodno zaščito, vključno z odločbo:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-55" title="page-4">
      (i) o neutemeljenosti prošnje v zvezi s statusom begunca in/ali subsidiarne zaščite,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-4">
      3. Države članice zaradi spoštovanja odstavka 1 zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo vsaj v pritožbenih postopkih pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo [2011/95].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S, pakistanski državljan, je na Nizozemskem vložil prošnjo za mednarodno zaščito. V utemeljitev te prošnje je med drugim navedel, da je bil konec leta 2003 ali v začetku leta 2004 v Pakistanu deset do dvanajst dni mučen pod policijskim nadzorom zaradi izgube osebne izkaznice. Skliceval se je tudi na hudo grdo ravnanje privržencev verskega voditelja M in prebivalcev svoje soseske, ki naj bi ga doživljal v letu pred odhodom iz Pakistana leta 2004 zaradi svojih verskih prepričanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Minister je z odločbo z dne 20. decembra 2023 navedeno prošnjo zavrnil. Menil je, da je utemeljitev iste prošnje v veliki meri verodostojna, vendar je štel, da S ni bil označen za odpadnika. Poleg tega je minister navedel, da čeprav je S v preteklosti že utrpel resno škodo, obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bi smel bati preganjanja ali da se ne sooča z utemeljenim tveganjem, da v primeru vrnitve v izvorno državo utrpi resno škodo. Poleg tega je minister menil, da izjave S o njegovem odhodu iz Pakistana in begu v bistvu niso verodostojne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S je zoper to odločbo vložil tožbo pri rechtbank Den Haag, zittingsplaats Zwolle (sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju, Nizozemska), ki je predložitveno sodišče. Navedeno sodišče je z vmesno sodbo z dne 13. avgusta 2024 razsodilo, da navedena odločba ni zadostno obrazložena, in ministru omogočilo, da to pomanjkljivost odpravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, navedeno sodišče je menilo, da minister ni zadostno pojasnil razlogov, zaradi katerih je menil, da se izvor S, težave, ki jih je navajal, zlasti z organi po izgubi njegove osebne izkaznice, in težave, s katerimi naj bi se soočal zaradi svojega verskega prepričanja, ne štejejo za verodostojne. Nazadnje, isto sodišče je ministru očitalo, da ni zadostno utemeljil razlogov, zaradi katerih težave, ki so se štele za verodostojne in s katerimi se je S soočal v svoji soseski zaradi svojega vedenja in položaja, ne omogočajo, da bi bil opredeljen kot odpadnik.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Minister je 8. oktobra 2024 sprejel dopolnilno odločbo. Predložitveno sodišče meni, da tudi obrazložitev te odločbe ni zadostna. Poleg tega meni, da so izjave S verodostojne in da bi moral biti na podlagi teh izjav upravičen do mednarodne zaščite.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar to sodišče navaja, da v skladu z nacionalno sodno prakso ni pristojno, da samo odloča o verodostojnosti utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito S niti o presoji pogojev za priznanje mednarodne zaščite.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče tako pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Afdeling bestuursrechtspraak van de Raad van State (oddelek za upravne spore pri državnem svetu, Nizozemska), kadar meni, da odločba ministra o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ni bila zadostno obrazložena glede verodostojnosti utemeljitve te prošnje, samo ne more odločiti niti o verodostojnosti te utemeljitve niti o navedeni prošnji, tako da se mora omejiti na razglasitev ničnosti te odločbe in vrnitev zadeve ministru v ponovno obravnavo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče pa navaja, da dvomi o skladnosti te nacionalne sodne prakse z Direktivo 2013/32.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju navedenega sodišča je iz sodne prakse Sodišča mogoče sklepati, da je pristojno za presojo verodostojnosti utemeljitve S in za presojo njegove prošnje za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je rechtbank den Haag zittingsplaats Zwolle (okrožno sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-69" title="page-5">
      „1. Ali lahko rechtbank Den Haag, zittingsplaats Zwolle (okrožno sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju) iz člena 46(3) Direktive [2013/32] po potrebi v povezavi s členom 47 [Listine] ali iz katere koli druge določbe ali načela prava Unije izpelje pristojnost za to, da samo opravi presojo verodostojnosti utemeljitve prošnje za mednarodno zaščito, s katero nadomesti presojo ministra?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-70" title="page-5">
      2. Ali lahko rechtbank Den Haag, zittingsplaats Zwolle (okrožno sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju) iz ene od zgoraj navedenih določb izpelje pristojnost, da vsebinsko in dokončno odloči o prošnji za mednarodno zaščito na podlagi elementov iz utemeljitve te prošnje, za katere minister meni, da so verodostojni, in – če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen – elementov iz utemeljitve prošnje za azil, za katere tudi to rechtbank (sodišče) meni, da so verodostojni? Ali lahko navedeno rechtbank (sodišče) pri tem presojo ministra glede verjetnosti strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja za resno škodo nadomesti s svojo presojo, zlasti če ob upoštevanju javno dostopnih informacij o izvorni državi isto rechtbank (sodišče) meni, da ima dovolj informacij, da opravi tako presojo?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-71" title="page-6">
      3. Ali je mogoče z nacionalno sodno prakso, na primer na podlagi procesne avtonomije, omejiti pristojnosti iz prvega in drugega vprašanja v tem smislu, da se te pristojnosti vendarle priznajo izključno ministru?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-72" title="page-6">
      4. Ali sme rechtbank Den Haag, zittingsplaats Zwolle (okrožno sodišče v Haagu, ki zaseda v Zwolleju) pri presoji vprašanja, ali ima na voljo dovolj informacij za vsebinsko odločitev, upoštevati informacije, ki so bile navedene v okviru postopka s tožbo, niso pa še bile na voljo v upravni fazi? Ali je pri tem pomembno, ali so stranke imele možnost, da se v celoti pisno ali na obravnavi izjavijo o dejanskem stanju?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredbi (EU) 2024/1347 in (EU) 2024/1348</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je, ne da bi se v postavljenih vprašanjih formalno sklicevalo na Uredbo (EU) 2024/1347 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in razveljavitvi Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2024/1347 in popravek UL L, 2025/90926) ali Uredbo (EU) 2024/1348 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU (UL L 2024/1348), Sodišču predlagalo, naj ti uredbi vključi v odgovore na ta vprašanja, ker ju bo morda moralo uporabiti v okviru preučitve spora o glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora Sodišče v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenega s členom 267 PDEU, nacionalnemu sodišču dati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika Sodišče lahko presodi, da je treba upoštevati določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v besedilu svojega vprašanja ni sklicevalo (glej sodbi z dne 20. marca 1986, Tissier, 35/85, EU:C:1986:143, točka 9, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 44).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba, prvič, poudariti, da se bo v skladu s členom 42 Uredbe 2024/1347 ta uredba uporabljala od 12. junija 2026.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako ni dokazano, da je razlaga te uredbe potrebna za to, da bi predložitveno sodišče lahko odločilo v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, iz člena 79(2) in (3) Uredbe 2024/1348 izhaja, da se na eni strani ta uredba uporablja od 12. junija 2026, in da se na drugi strani navedena uredba uporablja za postopek za priznanje mednarodne zaščite za prošnje, vložene od 12. junija 2026 naprej.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da prošnje za mednarodno zaščito, kot je prošnja S, ki so bile vložene pred zadnjenavedenim datumom, ureja Direktiva 2013/32.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah uredb 2024/1347 in 2024/1348 ni treba razložiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim, drugim, tretjim in četrtim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da, na eni strani, sodišču prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, podeljuje pristojnost, da ob upoštevanju elementov, predloženih v postopku s pravnim sredstvom, zavezujoče odloči o verodostojnosti utemeljitve te prošnje, verjetnosti strahu prosilca pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da bi v primeru vrnitve v izvorno državo utrpel resno škodo, ter utemeljenosti navedene prošnje, in, na drugi strani, ali lahko države članice to pristojnost po potrebi omejijo tako, da je le organ za presojo v smislu člena 2(f) te direktive (v nadaljevanju: organ za presojo) pristojen za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in odločanje o njihovi utemeljenosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu je treba poudariti, da Direktiva 2013/32 razlikuje med „organom za presojo“, ki ga v členu 2(f) opredeljuje kot „kateri koli parasodni ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in je pristojen izdajati odločbe na prvi stopnji v takih primerih“ na eni strani in „sodiščem“ iz svojega člena 46 na drugi. Postopek pred organom za presojo urejajo določbe poglavja III te direktive, naslovljenega „Postopki na prvi stopnji“, medtem ko postopek pred sodiščem urejajo pravila iz poglavja V navedene direktive, ki je naslovljeno „Pritožbeni postopki“ in ga sestavlja ta člen 46 (glej sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 103, in z dne 16. julija 2020, Addis, C‑517/17, EU:C:2020:579, točka 61).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodne izjave 34 Direktive 2013/32, bi morali postopki za obravnavanje potreb po mednarodni zaščiti biti taki, da pristojnim organom omogočajo temeljito obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba tudi, da iz uvodnih izjav 16 in 22, člena 4 ter splošne sistematike te direktive izhaja, da je to, da upravni ali parasodni organ, ki ima posebna sredstva in za to specializirano osebje, preizkusi prošnjo za mednarodno zaščito, ključna faza skupnih postopkov, uvedenih z navedeno direktivo (glej sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 116, in z dne 16. julija 2020, Addis, C‑517/17, EU:C:2020:579, točka 61).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba opozoriti, da presoja, ki jo ureja člen 4 Direktive 2011/95, v skladu s katero mora organ za presojo sprejeti odločitev o prošnji za mednarodno zaščito, poteka v dveh ločenih fazah. V prvi fazi mora organ za presojo ugotoviti dejanske okoliščine, ki lahko pomenijo dokaze v utemeljitev te prošnje. V drugi fazi mora opraviti pravno presojo teh dokazov, pri čemer mora odločiti, ali so na podlagi dejstev, ki so značilna za obravnavano zadevo, izpolnjeni vsebinski pogoji za priznanje mednarodne zaščite (glej po analogiji sodbo z dne 22. novembra 2012, M., C‑277/11, EU:C:2012:744, točka 64).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da presoja verodostojnosti utemeljitve prošnje za mednarodno zaščito in presoja verjetnosti strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da se utrpi resna škoda, spadata v to prvo fazo in v presojo dejanskega stanja. Vendar ta presoja dejanskega stanja ni izključena iz pristojnosti sodišča prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 46(1) Direktive 2013/32 namreč prosilcem za mednarodno zaščito priznava pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper odločbe, ki se nanašajo na take prošnje. Člen 46(3) te direktive opredeljuje obseg te pravice, pri čemer je določeno, da morajo države članice, ki jih ta direktiva zavezuje, zagotoviti, da sodišče, pri katerem se izpodbija odločba o prošnji za mednarodno zaščito, izvede „podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo [2011/95]“ (glej sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 106, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 76).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z obsegom navedene pravice je Sodišče razsodilo, da je treba navedbo „zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj“ razlagati tako, da morajo države članice na podlagi te določbe svoje nacionalno pravo prilagoditi tako, da obravnava zadevnih pravnih sredstev vključuje sodni preizkus vseh dejanskih in pravnih elementov, ki sodišču omogočajo posodobljeno presojo obravnavane zadeve (sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 110, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 81).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče na eni strani pojasnilo, da je z izrazom „ex nunc“ poudarjena obveznost sodišča, da opravi presojo, pri kateri se po potrebi upoštevajo novi elementi, ki so se pojavili po sprejetju odločbe, zoper katero je vloženo pravno sredstvo (sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 111, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 82).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka presoja namreč omogoča izčrpno obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ne da bi bilo treba spis vrniti organu za presojo (sodba z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 112).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je Sodišče navedlo, da pridevnik „podrobno“ iz člena 46(3) Direktive 2013/32 potrjuje, da mora sodišče obravnavati tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih moral upoštevati, kot elemente, ki so se pojavili po tem, ko je ta organ sprejel odločbo (sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 113, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 83).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, prvič, da je v skladu s sodno prakso Sodišča, navedeno v točkah od 31 do 33 te sodbe, sodišče prve stopnje, ki odloča o tožbi zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, pristojno za presojo dejanskega stanja ter da opravi lastno izčrpno in posodobljeno presojo dejanskega stanja, o katerem se je razpravljalo pred njim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Le na podlagi preučitve dejanskega stanja je namreč mogoče oceniti verodostojnost utemeljitve prošnje za mednarodno zaščito in verjetnost strahu pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da se utrpi resna škoda, ki sta bistvena elementa preučitve potrebe po tej zaščiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, sodišče prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, mora, kot izhaja iz točk 32 in 34 te sodbe, preučiti tako elemente, ki jih je organ za presojo upošteval ali bi jih moral upoštevati, kot elemente, ki so nastali po tem, ko je ta organ sprejel to odločbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pomeni, da lahko tako sodišče upošteva elemente, ki so bili predloženi v postopku s pravnim sredstvom, v upravni fazi pa še niso bili na voljo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bi se obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito znatno zavleklo, če bi sodišče prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi take prošnje, spis moralo vrniti v odločanje organu za presojo, da bi ta organ take elemente upošteval pri odločanju o potrebi prosilca po mednarodni zaščiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojnost takega sodišča, da upošteva nove elemente, o katerih se navedeni organ ni opredelil, spada v okvir cilja Direktive 2013/32, ki je, kot je razvidno zlasti iz njene uvodne izjave 18, ki se nanaša predvsem na to, da se prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo, „kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave“ (sodbi z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točki 111 in 112, in z dne 4. oktobra 2024, Ministerstvo vnitra České republiky, Odbor azylové a migrační politiky, C‑406/22, EU:C:2024:841, točki 78 in 88).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva vprašanje, ali morata imeti prosilec za mednarodno zaščito in organ za presojo možnost, da se izjavita o teh novih elementih, je Sodišče navedlo, da mora sodišče, kot izhaja iz člena 47 Listine, temu prosilcu dati priložnost, da se izjavi, če lahko ti elementi neugodno vplivajo nanj (sodba z dne 25. julija 2018, Alheto, C‑585/16, EU:C:2018:584, točka 114).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeno sodišče mora v skladu z načelom kontradiktornosti organu za presojo dati tudi možnost, da poda stališče o takih novih elementih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka razlaga je še toliko nujnejša, ker mora navedeno sodišče upoštevati te nove elemente, da bi lahko izčrpno odločilo o prošnji za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da mora biti za izpolnitev zahteve po podrobni in ex nunc presoji iz člena 46(3) Direktive 2013/32, na eni strani, nacionalno sodišče prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, pristojno za lastno presojo dejanskega stanja in da mora, na drugi strani, upoštevati nove elemente, ki so se pojavili po sprejetju odločbe, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, pri čemer mora zagotoviti, da imajo stranke možnost podati stališča glede teh elementov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je zakonodajalec Unije, ker je določil, da mora sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, po potrebi preučiti „potrebe [prosilca] po mednarodni zaščiti“, s sprejetjem člena 46(3) Direktive 2013/32 nameraval takemu sodišču, če to meni, da ima v zvezi s tem na voljo vse potrebne dejanske in pravne elemente, podeliti pristojnost, da lahko po podrobni in ex nunc presoji, to pomeni izčrpni in posodobljeni presoji teh elementov, zavezujoče odloči o vprašanju, ali navedeni prosilec izpolnjuje pogoje iz Direktive 2011/95 za priznanje mednarodne zaščite (sodba z dne 29. julija 2019, Torubarov, C‑556/17, EU:C:2019:626, točka 65).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, iz te sodne prakse in iz točk od 31 do 34 te sodbe izhaja, da je zakonodajalec v členu 46(3) Direktive 2013/32 opredelil obseg in intenzivnost preučitve potreb prosilcev po mednarodni zaščiti, ki jo opravi nacionalno sodišče prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito. Iz tega izhaja, da opredelitev obsega in intenzivnosti tega preizkusa ne spada v procesno avtonomijo držav članic. Zato zadnjenavedene ne morejo omejiti pristojnosti takega sodišča za odločanje o teh potrebah po mednarodni zaščiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To ne more biti drugače zgolj zato, ker bi bil organ za presojo primernejši in bolje opremljen za vsebinsko obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Res je, da je preučitev take prošnje, ki jo opravi ta organ, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 27 te sodbe, bistvena faza skupnih postopkov, uvedenih z Direktivo 2013/32. Vendar v okviru sistema, vzpostavljenega s to direktivo, navedeni organ ni edini pristojen za presojo prošenj za mednarodno zaščito in odločanje o njihovi utemeljenosti, kot je razvidno zlasti iz sodne prakse, navedene v točki 45 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako iz zgornjih preudarkov izhaja, da je v nasprotju s tem, kar nizozemska vlada trdi v svojem stališču, nacionalnemu sodišču prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, podeljena pristojnost, ki presega „nadzor z določeno zadržanostjo“ odločbe organa za presojo. Zato od takega sodišča ni mogoče zahtevati, da to pristojnost izvaja „z zadržanostjo“, temveč mora opraviti podrobno in ex nunc, to je izčrpno in posodobljeno presojo dejanskih in pravnih elementov ter potreb prosilca po mednarodni zaščiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, res je, da se v skladu s sodno prakso Sodišča člen 46(3) Direktive 2013/32 nanaša zgolj na „presojo“ pravnega sredstva, ne pa tudi na morebitne posledice razglasitve ničnosti odločbe, zoper katero je vloženo to pravno sredstvo (sodba z dne 29. julija 2019, Torubarov, C‑556/17, EU:C:2019:626, točka 54).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar iz sodne prakse izhaja tudi, da to, da se takemu sodišču prizna pristojnost, da zavezujoče odloči o vprašanju, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz Direktive 2011/95 za priznanje mednarodne zaščite, pomeni, da mora upravni organ, kadar to sodišče odločbo tega upravnega organa po celoviti in posodobljeni preučitvi potreb prosilca po mednarodni zaščiti glede na vse upoštevne pravne in dejanske elemente razglasi za nično ter ugotovi, da je treba temu prosilcu priznati mednarodno zaščito, in nato zadevo vrne navedenemu upravnemu organu, da ta sprejme novo odločbo, priznati zaprošeno mednarodno zaščito, razen če se pojavijo dejanski ali pravni elementi, ki objektivno zahtevajo novo posodobljeno presojo. Enako, če isti upravni organ nato sprejme nasprotno odločbo, ne da bi v zvezi s tem ugotovil pojav novih elementov, ki bi upravičevali novo presojo potreb po mednarodni zaščiti navedenega prosilca, mora navedeno sodišče to odločbo, ki ni v skladu z njegovo prejšnjo sodbo, spremeniti in jo nadomestiti s svojo odločbo glede prošnje za mednarodno zaščito, po potrebi tako, da pri tem ne uporabi nacionalne ureditve, ki mu tako ravnanje prepoveduje (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Torubarov, C‑556/17, EU:C:2019:626, točke 66, 73, 75, 77 in 78).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da navedeno sodišče meni, da ima dovolj informacij, da lahko samo presodi verodostojnost nekaterih elementov iz utemeljitve prosilca za mednarodno zaščito in nekaterih razlogov, navedenih v utemeljitev njegove prošnje za mednarodno zaščito. Vendar pojasnjuje, da v skladu s sodno prakso Afdeling Bestuursrechtspraak van de Raad van State (oddelek za upravne spore pri državnem svetu, Nizozemska) ni pristojno za tako presojo in bi se moralo omejiti na razglasitev ničnosti odločbe iz postopka v glavni stvari, nato pa zadevo vrniti v odločanje ministru, da ponovno preuči prošnjo za mednarodno zaščito.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnega prava to pravo dolžna razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju besedila in namena zadevne direktive, da bi se dosegel v njej določeni cilj in s tem skladnost s členom 288, tretji odstavek, PDEU (sodba z dne 6. novembra 2018, Bauer in Willmeroth, C‑569/16 in C‑570/16, EU:C:2018:871, točka 66 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo skladne razlage zahteva, da nacionalna sodišča ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da zagotovijo polni učinek zadevne direktive in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem (sodba z dne 6. novembra 2018, Bauer in Willmeroth, C‑569/16 in C‑570/16, EU:C:2018:871, točka 67 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razsodilo Sodišče, obveznost skladne razlage med drugim vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive. Zato nacionalno sodišče zlasti ne more upravičeno trditi, da zadevne nacionalne določbe ne more razlagati v skladu s pravom Unije le zato, ker se je ta določba dosledno razlagala v smislu, ki ni v skladu s tem pravom (sodba z dne 17. aprila 2018, Egenberger, C‑414/16, EU:C:2018:257, točki 72 in 73 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Sodišče, če bi se izkazalo, da taka skladna razlaga ni mogoča, poudarilo zahtevo, da pristojno sodišče pri uporabi prava Unije ne uporabi nacionalnih zakonskih določb, ki bi lahko ovirale polni učinek predpisov Unije, ki imajo neposredni učinek, kot je člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine (sodba z dne 3. aprila 2025, Barouk, C‑283/24, EU:C:2025:236, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, možnost vložitve pritožbe zoper odločbo nacionalnega sodišča prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo organa za presojo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, ne more omajati zgornjih preudarkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 46(3) Direktive 2013/32 se učinkovito pravno sredstvo, ki ga morajo zagotoviti države članice, nanaša „vsaj [na] pritožben[e] postopk[e] pred sodiščem prve stopnje“. Ta določba tako države članice zavezuje, da določijo tako pravno sredstvo, pri čemer jim pušča možnost, da uvedejo pritožbeni ali kasacijski postopek, ne da bi se značilnosti preizkusa iz navedene določbe razlikovale glede na to, ali države članice uporabijo to možnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da na eni strani sodišču prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, podeljuje pristojnost, da ob upoštevanju elementov, predloženih v postopku s pravnim sredstvom, zavezujoče odloči o verodostojnosti utemeljitve te prošnje, verjetnosti strahu prosilca pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da bi v primeru vrnitve v izvorno državo utrpel resno škodo, ter utemeljenosti navedene prošnje, in da na drugi strani države članice ne morejo omejiti te pristojnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-119" title="page-12">
      Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-120" title="page-12">
      Člen 46(3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-121" title="page-13">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-122" title="page-13">
      na eni strani sodišču prve stopnje, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, podeljuje pristojnost, da ob upoštevanju elementov, predloženih v postopku s pravnim sredstvom, zavezujoče odloči o verodostojnosti utemeljitve te prošnje, verjetnosti strahu prosilca pred preganjanjem ali utemeljenega tveganja, da bi v primeru vrnitve v izvorno državo utrpel resno škodo, ter utemeljenosti navedene prošnje, in da na drugi strani države članice ne morejo omejiti te pristojnosti.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-123" title="page-13">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: nizozemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
</body>
</html>
