22.3.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/146


SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/459

z dne 10. septembra 2021

o državni pomoči SA.49668 (2019/C) (ex 2017/FC) in SA.53403 (2019/C) (ex 2017/FC), ki sta jo Danska in Švedska izvedli za podjetji PostNord AB in Post Danmark A/S

(notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 6568)

(Besedilo v danskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(2), prvi pododstavek, Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1), točka (a), Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Panožno združenje Brancheorganisation for den danske vejgodstransport (ITD) je 27. novembra 2017 pri Komisiji vložilo pritožbo v zvezi z več ukrepi, ki sta jih Danska in Švedska odobrili podjetju Post Danmark A/S (v nadaljnjem besedilu: Post Danmark) ali sta načrtovali, da mu jih odobrita. Komisija je več navedenih ukrepov ocenila v svojem Sklepu SA.47707 z dne 28. maja 2018 (v nadaljnjem besedilu: sklep iz leta 2018) (2). V sklepu iz leta 2018 je navedla, da bo sprejela ločen sklep o preostalih ukrepih, ki so predmet tega sklepa:

(a)

kapitalski injekciji, ki jo je podjetje PostNord Group AB (v nadaljnjem besedilu: PostNord Group) zagotovilo podjetju Post Danmark;

(b)

kapitalski injekciji, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, in

(c)

kapitalski injekciji, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB.

(2)

Danski in švedski organi so z dopisi z dne 20. decembra 2017, 12., 13. in 28. marca 2018, 3., 6. in 26. aprila, 15., 26., 28. in 30. maja ter 1. in 13. junija 2018, 9. oktobra 2018, 10. decembra 2018 ter 6. in 13. marca 2019 Komisiji skupaj oziroma posamično predložili dodatne informacije (3).

(3)

Komisija je z dopisom z dne 14. junija 2019 Dansko in Švedsko obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s to pomočjo (4) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Od Danske in Švedske je zahtevala, naj predložita svoje pripombe in vse informacije, ki lahko pomagajo pri oceni preostalih ukrepov, ter vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede preostalih ukrepov.

(4)

Komisija je prve pripombe Švedske in Danske glede sklepa o začetku postopka prejela z dopisoma z dne 12 oziroma 16. julija 2019.

(5)

Komisija je z dopisi z dne 17. septembra 2019 prejela pripombe sedmih tretjih oseb, vključno z združenjem ITD, glede sklepa o začetku postopka.

(6)

Komisija je 3. in 14. oktobra 2019 Švedski in Danski posredovala pripombe vseh tretjih oseb.

(7)

Švedski in danski organi so 13. decembra 2019 s skupnim dopisom in ločenima dopisoma predložili svoje pripombe glede pripomb tretjih oseb.

(8)

Med postopkom je Komisija po zahtevah po informacijah z dne 14. februarja 2020 in 22. aprila 2020 prejela dodatne pripombe Švedske in Danske 24. marca 2020 in 19. maja 2020.

(9)

Komisija je 15. maja 2020 in 5. februarja 2021 prejela dodatne pripombe združenja ITD. Slednji dopis je 9. februarja 2021 posredovala Švedski in Danski. Danska in Švedska sta se odzvali po elektronski pošti 7. aprila 2021.

2.   PODROBEN OPIS POMOČI

2.1   Upravičenci

2.1.1   Post Danmark in PostNord AB

(10)

Zagotavljanje poštnih storitev v okviru danske vlade sega v leto 1711. Pošiljanje poštnih pošiljk po vsej državi je bilo uvedeno leta 1865. Do leta 1995 je bilo za opravljanje poštnih storitev na Danskem pristojno ministrstvo za javna dela.

(11)

Danska je z zakonom št. 88 z dne 8. februarja 1995 (5) prenesla vse dejavnosti poštne službe na podjetje Post Danmark, ki je bilo ustanovljeno kot neodvisno javno podjetje. V skladu z zakonom o poštnih storitvah (6) je imelo podjetje Post Danmark pravni monopol v zvezi z notranjimi in čezmejnimi pisemskimi pošiljkami.

(12)

Danski minister za promet je v skladu z zakonom št. 409 z dne 6. junija 2002 (7) ustanovil podjetje Post Danmark kot družbo z omejeno odgovornostjo v državni lasti. V skladu s členom 4 navedenega zakona je lahko država prodala največ 25 % delnic podjetja Post Danmark. Leta 2005 je podjetje Post Invest S.A. (ki ga upravlja podjetje CVC Capital Partners) kupilo 22 % delnic podjetja Post Danmark, 3 % delnic pa so bili ponujeni zaposlenim. Leta 2009 je podjetje Post Invest S.A. prodalo svoj delež podjetja Danski (8) neposredno pred združitvijo podjetja (9) s švedskim izvajalcem poštnih storitev Posten AB (10). Po združitvi je bilo ustanovljeno podjetje PostNord AB.

(13)

Namen združitve je bil ustanoviti stabilnejše podjetje in se spopasti z vse večjim pritiskom na glavno storitev podjetja, tj. distribucijo pisemskih pošiljk. Solastnici podjetja PostNord AB sta Danska (40 %) in Švedska (60 %), od katerih ima vsaka polovico glasovalnih pravic, podjetje pa je 100-odstotni lastnik podjetja PostNord Group. Struktura podjetja je prikazana na sliki 1. Ime „PostNord“ označuje celotno podjetje in vse njegove hčerinske družbe.

Slika 1

Struktura podjetja PostNord

Image 1

(14)

Podjetje Post Danmark je hčerinska družba v popolni lasti podjetja PostNord Group in od liberalizacije danskega poštnega trga leta 2011 na podlagi Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) deluje v popolni konkurenci z drugimi izvajalci poštnih storitev. Danska je v skladu z danskim zakonom o pošti (12) podjetju Post Danmark naložila obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki vključuje zlasti dostavo in distribucijo pisemskih pošiljk na celotnem ozemlju Danske. Post Danmark se spopada s konkurenco zlasti na trgu paketov in trgu za distribucijo časopisov in revij po pošti.

2.1.2   Trgi, na katerih delujeta podjetji PostNord in Post Danmark

(15)

Podjetje PostNord je dejavno predvsem na švedskem, danskem, norveškem in finskem trgu poštnih storitev ter zagotavlja kurirske, tovorne in logistične rešitve v nordijski regiji in preostalem delu Evrope.

(16)

Podjetje Post Danmark je dejavno na danskih trgih poštnih storitev in ponuja različne poštne storitve (dostava pisemskih pošiljk, paketov, hitre dostave, kurirske storitve, storitve elektronskih poštnih nabiralnikov, storitve tovornega prevoza, upravljanje mreže poštnih uradov).

2.2   Ozadje ukrepov, ki se ocenjujejo

2.2.1   Vpliv digitalizacije na podjetje Post Danmark

(17)

Zaradi splošnih trendov v zvezi z digitalizacijo in posebnih razmer na Danskem (13) se število pisemskih pošiljk, ki jih obravnava podjetje Post Danmark, hitro zmanjšuje, saj se na primer od začetka tisočletja močno zmanjšuje količina pisemskih pošiljk, pri čemer je stopnja zmanjševanja višja kot v primerljivih državah. Na Danskem se je količina pisemskih pošiljk v obdobju 2006–2019 zmanjšala za več kot 80 %. Gibanje količine pisemskih pošiljk, ki jih obravnava podjetje Post Danmark, v primerjavi z drugimi evropskimi izvajalci poštnih storitev je prikazano na sliki 2.

Slika 2

Gibanje količin pisemskih pošiljk pri evropskih izvajalcih poštnih storitev

Image 2

Druge črte predstavljajo Nemčijo (–27 %), Avstrijo (–29 %), Švico (–31 %), Belgijo (–35 %), Francijo (–43 %), Združeno kraljestvo (–50 %), Španijo (–52 %), Italijo (–63 %), Nizozemsko (–64 %), Švedsko (–50 %), Finsko (–47 %), Norveško (–53 % od leta 2008), Irsko (–48 % od leta 2010) in Portugalsko (–44 %). Vir: Spletna mesta in letna poročila izvajalcev poštnih storitev.

(18)

Posledica navedene pospešene digitalizacije je bil padec prihodkov. Prihodki podjetja Post Danmark so se v obdobju 2009–2019 zmanjšali za 55 %, večinoma zaradi manjših prihodkov s trga pisemskih pošiljk, od leta 2012 pa je podjetje ustvarjalo letni primanjkljaj (glej preglednico 1).

Preglednica 1

Prihodki in dobiček podjetja Post Danmark pred obrestmi in davki (EBIT) v obdobju 2009–2019

Mio. DKK

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Prihodki

10 828

10 107

9 250

8 811

8 171

7 964

7 641

6 728

5 836

6 214

4 913

EBIT

81

348

305

- 207

- 204

- 301

- 289

-1 178

- 790

-1 063

- 221

(19)

Podjetje Post Danmark je sprejelo ukrepe za izboljšanje svojega finančnega položaja, pri čemer je podjetje v obdobju 2009–2016 zapustilo 8 000 zaposlenih z EPDČ. Vendar navedeni ukrepi niso zadostovali, podjetje Post Danmark pa se je izognilo stečaju zgolj zaradi kapitalske injekcije v višini 1 milijarde DKK, ki jo je 23. februarja 2017 zagotovilo podjetje PostNord Group (in je obravnavana v sklepu iz leta 2018 (14)).

(20)

Da bi podjetje Post Danmark znova postalo ekonomsko uspešno, je upravni odbor podjetja PostNord AB razvil nov proizvodni model. Ta model je del širšega načrta preobrazbe (15), ki vključuje reorganizacijo uprave (in sicer znižanje splošnih stroškov, stroškov za IT in stroškov nepremičnin). Namen novega proizvodnega modela je povečati učinkovitost predvsem na tri načine:

(a)

hitra dostava pisemskih pošiljk in drugih vsakodnevnih poštnih pošiljk mora temeljiti na logistični dostavni mreži (tj. dostava skupaj s paketi), da se prihranijo stroški z izogibanjem vzporednim distribucijskim mrežam;

(b)

poštne pošiljke je treba distribuirati neposredno iz središča ali poštne poslovalnice brez potrebe po ločenih objektih, razen centrov za sortiranje pisemskih pošiljk;

(c)

navadna pisma in revije je treba dostavljata v skladu s tako imenovanim modelom cvetice, s katerim se nadomesti sedanji distribucijski model in ki vključuje precejšnje zmanjšanje števila dnevnih voženj.

(21)

Navedeni načrt vključuje visoke stroške, zlasti v zvezi z odpustom več kot 4 000 zaposlenih, vključno z nekdanjimi javnimi uslužbenci, katerih število po ocenah znaša 1 500 do 3 200.

2.2.2   Sporazum iz oktobra

(22)

V teh okoliščinah sta Švedska in Danska 20. oktobra 2017 sklenili dvostranski sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum iz oktobra), v katerem je opredeljenih več ukrepov v korist podjetij PostNord AB in Post Danmark. V sporazumu iz oktobra je navedeno: „Da bi se podjetje [(PostNord AB)] spopadlo z izzivi digitalizacije na Danskem, je razvilo nov proizvodni model, katerega stroški po ocenah znašajo približno 5,0 milijarde SEK (16).“ Podjetje PostNord AB je takrat ocenilo, da je za izvedbo načrta preobrazbe potrebno zunanje financiranje v višini 3 milijard SEK (približno 297 milijonov EUR) (17). V skladu s sporazumom iz oktobra je bilo treba ta znesek financirati s kapitalsko injekcijo Švedske v višini 400 milijonov SEK (približno 39,6 milijona EUR) in kapitalsko injekcijo Danske v višini 267 milijonov SEK (približno 26,4 milijona EUR). Ti kapitalski injekciji je bilo treba zagotoviti podjetju PostNord AB kot prispevek kapitala (18). Poleg tega je moralo podjetje PostNord Group podjetju Post Danmark zagotoviti notranji prispevek v višini približno 2,3 milijarde SEK (približno 228 milijonov EUR). Švedska in Danska sta zagotovili svoji kapitalski injekciji, podjetje PostNord Group pa je od takrat zagotovilo kapital v znesku 2,339 milijarde DKK (približno 314,6 milijona EUR (19)). Kapitalska injekcija podjetja PostNord Group je navedena v odstavku 4 sporazuma iz oktobra, pri čemer znesek ni izrecno naveden:

„Podjetje ocenjuje, da potrebni kapital znaša 3,0 milijarde SEK, pri čemer švedski in danski delničar soglašata, da bosta v podporo izvajanju novega proizvodnega modela vložila 400 milijonov SEK oziroma 267 milijonov SEK, podjetje pa bo zagotovilo dodatno financiranje. Te naložbe je treba zagotoviti podjetju v obliki prispevka kapitala pod tržnimi pogoji in brez izdaje novih delnic.“ (poudarek dodan)

(23)

Poleg tega sporazum iz oktobra določa, da mora Danska podjetju Post Danmark zagotoviti 1,533 milijarde SEK (približno 151,6 milijona EUR) za financiranje nekaterih preteklih stroškov. Danska je ta znesek sčasoma priglasila kot nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, v sklepu iz leta 2018 pa je bil odobren kot združljiva pomoč.

(24)

V sporazumu iz oktobra je poudarjeno, da sta za sporazum med Dansko in Švedsko potrebna „soglasje danske vlade, danskega parlamenta, švedske vlade in švedskega parlamenta, v zvezi z elementi državne pomoči pa tudi odobritev Evropske komisije“ (20).

2.2.3   Sporazum o izplačilu nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve

(25)

Podjetje PostNord AB in Danska sta 11. junija 2018 sklenila sporazum o načelih za izplačilo nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve (21). Navedeni sporazum vsebuje tudi klavzulo, v skladu s katero je moral upravni odbor podjetja PostNord AB prenesti kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group na podjetje Post Danmark. Upravni odbor se je odločil, da bo to storil isti dan.

2.3   Opis ukrepov, ki se ocenjujejo

2.3.1   Ukrepi, ki se ocenjujejo

(26)

Področje uporabe tega sklepa se nanaša na tri kapitalske injekcije iz uvodne izjave 1, kot so podrobneje opisane v oddelkih 2.3.2, 2.3.3 in 2.3.4.

2.3.2   Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark

2.3.2.1   Namen

(27)

Kot so navedli danski in švedski organi, je bil namen kapitalske injekcije, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, podpreti izvajanje načrta preobrazbe v podjetju Post Danmark.

2.3.2.2   Znesek in izvor

(28)

Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, znaša 2,339 milijarde DKK.

2.3.2.3   Časovni okvir

(29)

Podjetje PostNord Group je kapitalsko injekcijo za podjetje Post Danmark izplačalo v treh tranšah. Prvo tranšo v znesku 150 milijonov DKK je plačalo 4. aprila 2018. Drugo tranšo v znesku 1 450 milijonov DKK je plačalo 18. junija 2018. Zadnjo tranšo v znesku 739 milijonov DKK je plačalo 4. februarja 2019.

2.3.3   Kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB

2.3.3.1   Namen

(30)

Kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, je del sporazuma iz oktobra, vendar ima drug namen. Danska je pojasnila, da se namen njene kapitalske injekcije nanaša na ohranitev bonitetne ocene „naložbeni razred“ podjetja PostNord AB (22).

2.3.3.2   Znesek in izvor

(31)

Kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, znaša 267 milijonov SEK.

2.3.3.3   Časovni okvir

(32)

Danska je svojo kapitalsko injekcijo za podjetje PostNord AB izplačala 10. decembra 2018.

2.3.4   Kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB

2.3.4.1   Namen

(33)

Tako kot Danska je tudi Švedska pojasnila, da je njena kapitalska injekcija namenjena ohranitvi bonitetne ocene „naložbeni razred“ podjetja PostNord AB (23).

2.3.4.2   Znesek in izvor

(34)

Kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB, znaša 400 milijonov SEK.

2.3.4.3   Časovni okvir

(35)

Švedska je svojo kapitalsko injekcijo za podjetje PostNord AB izplačala 10. decembra 2018.

2.4   Pritožba združenja ITD

(36)

Komisija je 27. novembra 2017 prejela pritožbo ITD, združenja z več kot 810 člani, ki delujejo v sektorju cestnega prometa in logistike na Danskem (glej uvodno izjavo 1). Komisija je del pritožbe ocenila v sklepu iz leta 2018. Pritožba se je nanašala na naslednje ukrepe:

(a)

državno poroštvo, ki ga je Danska odobrila leta 2002 nekdanjim javnim uslužbencem za obveznosti v zvezi s plačilom odpravnin v primeru stečaja podjetja Post Danmark;

(b)

oprostitev plačila DDV v zvezi s podjetji za elektronsko trgovanje, ki je veljala od leta 1990 do 1. januarja 2017;

(c)

domnevno nepravilno ločitev računov podjetja Post Danmark in domnevno navzkrižno subvencioniranje komercialnih storitev na podlagi dejavnosti v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve med letoma 2006 in 2013 ter

(d)

notranji prenos zneska v višini 1 milijarde DKK, ki ga je podjetje PostNord Group 23. februarja 2017 preneslo na podjetje Post Danmark;

(e)

nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2017–2019 ter

(f)

tri kapitalske injekcije iz sporazuma iz oktobra (glej uvodne izjave 22 do 24), ki so predmet tega sklepa.

2.5   Sklep iz leta 2018

(37)

Komisija je 28. maja 2018 sprejela sklep iz leta 2018, v katerem je sklenila, da štirje ukrepi, navedeni v pritožbi združenja ITD, ne pomenijo pomoči ali pomenijo obstoječo pomoč ter da je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v višini 1,683 milijarde SEK združljiva pomoč na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena (24) (na koncu je bil plačan znesek v višini 1,533 milijarde SEK).

(38)

Komisija je v sklepu iz leta 2018 navedla, da bo tri kapitalske injekcije, v zvezi s katerimi se je pritožilo združenje ITD, ocenila ločeno.

(39)

Združenje ITD in podjetje Danske Fragtmænd A/S, ki deluje na danskem trgu za cestni prevoz blaga in storitve distribucije paketov, sta se 20. septembra 2018 pritožila zoper sklep iz leta 2018 iz postopkovnih razlogov. Tožeči stranki sta v utemeljitev tožbe navedli en sam tožbeni razlog, in sicer, da Komisija ni začela formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU kljub resnim težavam pri presoji zadevnega nadomestila in drugih ukrepov, navedenih v pritožbi združenja ITD. Splošno sodišče je zadevo evidentiralo pod oznako T-561/18 (25).

(40)

Splošno sodišče je 5. maja 2021 potrdilo sklep Komisije, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2017–2019 pomeni združljivo pomoč na podlagi okvira za storitve splošnega gospodarskega pomena. Poleg tega je potrdilo sklep Komisije o dveh od štirih ukrepov iz pritožbe, in sicer o državnem poroštvu, ki ga je Danska leta 2002 odobrila nekdanjim javnim uslužbencem za obveznosti v zvezi s plačilom odpravnin v primeru stečaja podjetja Post Danmark, in načinu, kako je podjetje Post Danmark porazdelilo svoje stroške v obdobju 2006–2013. Splošno sodišče je kljub temu razglasilo delno ničnost sklepa iz leta 2018, saj je menilo, da bi morala Komisija začeti formalni postopek preiskave v zvezi s kapitalsko injekcijo v znesku 1 milijarde DKK, ki jo je podjetje PostNord Group 23. februarja 2017 zagotovilo podjetju Post Danmark, in oprostitvijo plačila DDV za podjetja za elektronsko trgovanje pri nakupu prevoznih storitev podjetja Post Danmark.

2.6   Razlogi za začetek formalnega postopka preiskave

(41)

Komisija je 14. junija 2019 začela formalni postopek preiskave v zvezi z ukrepi, opisanimi v oddelku 2.3, zaradi dvomov o skladnosti treh kapitalskih injekcij s trgom.

2.6.1   Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark

(42)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da je model diskontiranega denarnega toka (DCF), ki so ga predstavili danski in švedski organi, z metodološkega vidika skladen s sprejemljivo prakso za presojo skladnosti naložbe s trgom. Za oceno odločitev o kapitalskih naložbah se običajno uporablja neto sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov podjetja (prilagojena zaradi dolga). V okviru modela sta bila obravnavana dva denarna tokova, in sicer denarni tok na podlagi stečaja podjetja Post Danmark (negativni denarni tok), ki bi bil preprečen, in denarni tok na podlagi prihodnjega poslovnega dobička podjetja Post Danmark (pozitivni denarni tok).

(43)

Kar zadeva izračun prihodnjega poslovnega dobička podjetja Post Danmark, pa je imela Komisija pomisleke glede stopenj rasti, predvidenih za trg pisemskih pošiljk in logistike, saj se je neto prodaja podjetja Post Danmark leta 2017 zmanjšala za skoraj 10 %. V zvezi z izračunom negativnih učinkov stečaja podjetja Post Danmark je Komisija menila, da Danska in Švedska nista ustrezno utemeljili količinske opredelitve negativnih učinkov.

(44)

Komisija je ugotovila še, da je model DCF razmeroma občutljiv za uporabljene predpostavke. Zlasti naložba ne bi več izpolnila preskusa načela udeleženca v tržnem gospodarstvu, če bi na primer tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC) znašalo […] %, napovedana letna skupna rast prodaje pa […] %. V okviru tega je Komisija menila, da je v zvezi s parametri za izračune potrebna večja gotovost.

(45)

Ob upoštevanju informacij iz uvodnih izjav 42 do 44 je Komisija izrazila določene dvome o skladnosti kapitalske injekcije podjetja PostNord Group s trgom (26).

2.6.2   Kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB

(46)

Komisija je ugotovila, da danski organi niso upoštevali niti verjetnosti, da bi podjetje PostNord AB brez kapitalskih injekcij Danske in Švedske izgubilo svojo neuradno bonitetno oceno „naložbeni razred“, niti verjetnosti, da bi jo izgubilo kljub kapitalskima injekcijama Danske in Švedske.

(47)

Komisija je ugotovila tudi, da danski organi niso upoštevali niti dospelosti posojil, ki se refinancirajo, niti obdobja, v katerem se je predpostavljalo, da bo podjetje PostNord AB ohranilo svojo neuradno bonitetno oceno „naložbeni razred“ zaradi kapitalskih injekcij Danske in Švedske. Za ustrezno oceno prihrankov stroškov financiranja, pripisljivih kapitalskim injekcijam, ob predpostavki, da bi taki prihranki obstajali, bi bilo treba upoštevati oba elementa.

(48)

Ob upoštevanju uvodnih izjav 46 in 47 je Komisija izrazila dvome o skladnosti kapitalske injekcije danskih organov s trgom (27).

2.6.3   Kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB

(49)

Komisija je menila, da razlogovanje iz uvodnih izjav 46 do 48 enako velja za oceno, ki so jo švedski organi predstavili v zvezi s švedsko kapitalsko injekcijo za podjetje PostNord AB. Poleg tega je menila, da švedski organi niso dokazali, da bi z letnimi prihranki stroškov izposojanja v višini […] SEK, ki so po oceni švedskih organov pripisljivi kapitalskima injekcijama Danske in Švedske, pridobili donos od svoje kapitalske injekcije, skladen s trgom.

(50)

Komisija je ugotovila, da so švedski organi priznali tudi, da analiza bonitetne ocene vključuje več negotovosti. Med njimi sta zlasti dejstvo, da podjetje PostNord AB nima dejanske javne bonitetne ocene, ter osnovna predpostavka, da se refinancira ves tekoči dolg in da bo lahko podjetje PostNord AB pridobilo dodatnih […] SEK dolga na trgu. Zdelo se je, da je take količinsko neopredeljene negotovosti težko uskladiti z ustreznim pristopom zasebnega vlagatelja.

(51)

Ob upoštevanju uvodnih izjav 49 in 50 je Komisija izrazila dvome o skladnosti kapitalske injekcije švedskih organov s trgom (28).

3.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(52)

Komisija je 17. septembra 2019 prejela pripombe sedmih zainteresiranih strani: poslovnega združenja ITD, podjetij Dansk Distribution A/S, Dansk Scanning A/S, Danske Fragtmænd A/S, Jørgen Jensen Distibution A/S (JJD) in UPS Europe SPRL/BVBA ter ene zainteresirane strani, ki je želela ostati anonimna. Vse zainteresirane strani so svoje pripombe predložile ločeno.

3.1   ITD (pritožnik)

(53)

Združenje ITD ima glavni sedež v Padborgu (Danska) ter urade v Københavnu in Bruslju. Je dansko panožno združenje z več kot 810 člani, med katerimi so tudi danska podjetja, ki delujejo na domačem in/ali mednarodnih trgih za cestni prevoz blaga in logistične storitve (29). Med cilji združenja je zagotavljanje zanesljivega političnega in pravnega okvira za konkurenčnost danskih podjetij za cestni prevoz in logistične storitve ter ohranjanje visoke ravni profesionalizma v sektorju cestnega prometa z zagotavljanjem smernic, orodij in storitev podjetjem za cestni prevoz. Združenje ITD trdi, da približno polovica članov združenja opravlja prevoz splošnega tovora in paketov ter neposredno konkurirajo podjetju Post Danmark. Druga polovica so potencialni prihodnji konkurenti v različnih tržnih segmentih.

3.1.1   Tri kapitalske injekcije pomenijo en ukrep

(54)

Združenje ITD meni, da tri kapitalske injekcije (glej oddelek 2.3) pomenijo en ukrep in ne treh ločenih ukrepov, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 69 sklepa o začetku postopka.

(55)

Po mnenju združenja ITD sodba v zadevi Grčija in drugi/Komisija (30) dokazuje, da bi bilo treba pri ugotavljanju, ali pomoč v obliki različnih plačil pomeni več ukrepov ali en ukrep, upoštevati „njihovo časovno razporeditev, namen in položaj podjetja“ (31). Po mnenju združenja ITD je ob uporabi tega merila v zadevnem primeru mogoče ugotoviti le, da tri kapitalske injekcije pomenijo en ukrep:

(a)

časovna razporeditev – združenje ITD trdi, da so bile vse tri kapitalske injekcije odobrene 20. oktobra 2017, ko sta Danska in Švedska podpisali sporazum iz oktobra (glej oddelek 3.1.2);

(b)

namen – združenje ITD trdi, da imajo vse tri kapitalske injekcije isti namen, tj. izvesti načrt preobrazbe podjetja Post Danmark, ter da kapitalski injekciji Danske in Švedske nista namenjeni ohranitvi bonitetne ocene „naložbeni razred“ podjetja PostNord, ki je po mnenju združenja ITD zgolj stranski učinek kapitalske injekcije. V zvezi s tem združenje ITD pojasnjuje, da besedilo sporazuma iz oktobra kaže, da sta tudi kapitalski injekciji Danske in Švedske namenjeni podpiranju izvajanja načrta preobrazbe podjetja Post Danmark ter da to stališče podpirajo uvodne izjave 59 do 61, 66 in 67 sklepa o začetku postopka;

združenje ITD trdi tudi, da je potreba po kapitalskih injekcijah Danske in Švedske, tudi če ne bi zadostovali za izvedbo novega proizvodnega modela, razvidna iz „očitne vrzeli v financiranju“ (v sporazumu iz oktobra so namreč stroški načrta preobrazbe, katerega del je novi proizvodni model, ocenjeni na 5 milijard SEK (glej uvodno izjavo 22), medtem ko je podjetje PostNord zagotovilo injekcijo v znesku „zgolj“ 2,339 milijarde DKK);

(c)

položaj podjetja – združenje ITD trdi, da se je podjetje Post Danmark v trenutku treh kapitalskih injekcij znašlo v istem položaju.

(56)

Združenje ITD trdi, da je Komisija napačno uporabila drugačen sklop meril, kot so priznana v zadevi Grčija in drugi/Komisija, in sicer da so kapitalske injekcije:

(a)

zagotovili različni vlagatelji (Danska, Švedska in podjetje PostNord (32)), ki so v različnih finančnih položajih in imajo različne stroške financiranja, zaradi katerih so potrebne različne stopnje donosa (glej uvodne izjave 69 do 74 sklepa o začetku postopka);

(b)

nimajo istega namena;

(c)

niso dodeljene istim upravičencem in

(d)

zahtevajo dodatne izvedbene ukrepe.

(57)

Združenje ITD v zvezi z uvodno izjavo 71 sklepa o začetku postopka zavrača trditev Komisije, da zadeva BP Chemicals v zadevnem primeru ni ustrezna, ker je v zadevi BP Chemicals isti vlagatelj zagotovil kapital v več primerih. Združenje ITD meni, da je zadeva BP Chemicals v zadevnem primeru ustrezna iz dveh razlogov. Prvič, združenje ITD trdi, da je zadeva BP Chemicals še en primer, ki dokazuje, da bi morala Komisija proučiti časovno razporeditev, namen in položaj (glej uvodno izjavo 55). Poleg tega trdi, da nič v sodbi v zadevi BP Chemicals (ali kateri koli drugi sodbi) ne podpira mnenja, da je pomembno, ali kapitalsko injekcijo zagotovi en ali več vlagateljev. V zvezi s tem združenje ITD ugotavlja, da so stroški različnih naložb po naravi različni (ne glede na to, ali naložbe zagotovi en ali več vlagateljev).

(58)

Združenje ITD meni tudi, da bi se morala Komisija namesto na vlagatelja osredotočiti na naložbe in ciljno podjetje. V zvezi s tem združenje ITD ob upoštevanju besedila sporazuma iz oktobra meni, da so bile v nasprotju s trditvami Komisije vse kapitalske injekcije namenjene istemu upravičencu, tj. podjetju Post Danmark. V zvezi s tem je združenje ITD v pripombah z dne 17. septembra 2019 glede sporazuma iz oktobra navedlo:

„Na podlagi točke 1 sporazuma iz oktobra 2017 se zdi, da je bil izdelan ‚nov proizvodni model, katerega stroški po ocenah znašajo približno 5,0 milijarde SEK ‘, in da bo ‚v okviru izvajanja novega proizvodnega modela podjetje [PostNord] preneslo [navedeni] kapital na podjetje Post Danmark ‘. Na podlagi točke 4 se zdi, da je ‚[po ocenah] potreben kapital v višini 3,0 milijarde SEK, pri čemer švedski in danski delničar soglašata, da bosta v podporo izvajanju novega proizvodnega modela [podjetja Post Danmark] vložila 400 milijonov SEK oziroma 267 milijonov SEK‘ “ (poudarek je dodalo združenje ITD (33)).

(59)

V zvezi z zahtevo po dodatnih izvedbenih ukrepih, ki bi vplivali na trenutek odobritve različnih kapitalskih injekcij, združenje ITD pojasnjuje, da bi v skladu s sodno prakso morala biti za obstoj izvedbenih ukrepov v predhodnem obstoječem sporazumu ali predhodnem obstoječem zakonodajnem aktu določena zahteva, v skladu s katero se lahko kapitalske injekcije odobrijo šele po navedenih izvedbenih ukrepih (34), ali pa bi moralo biti nemogoče odobriti kapitalske injekcije brez sprejetja navedenih izvedbenih ukrepov (35). Združenje ITD trdi, da navedena pogoja nista bila izpolnjena (36).

(60)

Poleg tega združenje ITD opozarja na plačilo prvega obroka kapitalske injekcije podjetja PostNord 4. aprila 2018, za katero se zdi, da niso bili potrebni izvedbeni ukrepi, in ki je bilo izvršeno pred datumom, na katerega je bila po mnenju Komisije odobrena kapitalska injekcija podjetja PostNord. Združenje ITD se sklicuje tudi na kapitalsko injekcijo v znesku 1 milijarde DKK, ki je bila predmet sklepa iz leta 2018 in za katero ni bil potreben noben izvedbeni ukrep.

(61)

Združenje ITD meni še, da je v primeru, če bi Komisija odstopila od svojega razlogovanja iz sklepa o začetku postopka (glej uvodne izjave 69 do 76 sklepa o začetku postopka) in mnenja, da so kapitalske injekcije trije ločeni ukrepi (in bi torej sklenila, da gre za en sam ukrep), potreben nov sklep o začetku postopka.

3.1.2   Tri kapitalske injekcije so bile odobrene na isti datum

(62)

Tudi če Komisija vztraja pri tem, da so tri kapitalske injekcije trije ločeni ukrepi, združenje ITD meni, da so bile vse tri kapitalske injekcije odobrene na isti datum, tj. 20. oktobra 2017, ko je bil sklenjen sporazum iz oktobra.

(63)

Če pa Komisija meni, da so bile kapitalske injekcije odvisne od odobritve nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, bi bilo treba šteti, da so bile tri kapitalske injekcije odobrene 28. maja 2018, ko je Komisija odobrila navedeno nadomestilo.

(64)

V zvezi s tem združenje ITD pojasnjuje, da je sporazum iz oktobra zavezujoč za Dansko in Švedsko (37) podobno kot medvladni sporazum med Dansko in Švedsko o ustanovitvi konzorcija za izgradnjo, upravljanje in delovanje tako imenovane stalne povezave čez ožino Øresund (38).

(65)

Združenje ITD pojasnjuje še, da izvedbeni ukrepi niso potrebni za to, da bi sporazum iz oktobra začel veljati. Izvedbeni ukrepi, na katere se Komisija sklicuje v zvezi s kapitalsko injekcijo, ki jo je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark, in kapitalsko injekcijo, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord, se po mnenju združenja ITD niso zahtevali niti na podlagi sporazuma iz oktobra niti na podlagi katerega koli drugega zakonodajnega akta (39), poleg tega pa ni bilo nemogoče odobriti kapitalske injekcije brez izvedbenih ukrepov (40). Zato združenje ITD meni, da je datum odobritve kapitalske injekcije, ki jo je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark, in kapitalske injekcije, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord, tj. 11. junij 2018, napačen.

(66)

Združenje ITD se sklicuje tudi na poročilo nacionalne revizijske službe Danske (Rigsrevisionen), ki je bilo objavljeno 15. januarja 2021. V njem so predstavljene sklepne ugotovitve službe v zvezi z ustreznostjo nadzora nad računovodskimi praksami podjetja Post Danmark. Združenje ITD trdi, da poročilo vsebuje graf in besedilo, ki kažeta, da vse tri kapitalske injekcije pomenijo en ukrep in so bile odobrene na isti datum, tj. 20. oktobra 2017, ko je bil sklenjen sporazum iz oktobra.

3.1.3   Kapitalske injekcije pomenijo pomoč

3.1.3.1   Državna sredstva, pripisljivost, selektivnost, izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(67)

V zvezi z oceno pomoči, ki jo je Komisija opravila v sklepu o začetku postopka, združenje ITD pozdravlja dejstvo, da po mnenju Komisije tri kapitalske injekcije vključujejo državna sredstva, jih je mogoče pripisati Danski, Švedski ali obema, so selektivne in izkrivljajo konkurenco ter vplivajo na trgovino med državami članicami.

3.1.3.2   Prednost zaradi kapitalske injekcije, ki jo je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark

(68)

Združenje ITD trdi, da analiza DCF, ki jo je pripravilo podjetje PostNord in v kateri je bilo ugotovljeno, da dobički podjetja PostNord zaradi njegove kapitalske injekcije podjetju Post Danmark presegajo izgube zaradi likvidacije podjetja Post Danmark, ni zanesljiva iz naslednjih razlogov:

(a)

analizo DCF je opravilo podjetje PostNord samo in ne neodvisen strokovnjak;

(b)

stroški kapitala v analizi DCF bi bili podcenjeni, saj analiza vključuje le eno kapitalsko injekcijo (tisto, ki jo je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark), medtem ko so po mnenju združenja ITD vse kapitalske injekcije povezane, zato bi jih bilo treba šteti za eno posredovanje, ki se upošteva v analizi DCF;

(c)

analiza DCF bi vključevala neupravičene stroške, saj se v njej upoštevajo:

(1)

hipotekarni dolg za nepremičnine in posojila podjetja Post Danmark, ki jih podjetje v primeru likvidacije ne bi moglo odplačati; v skladu z dansko zakonodajo bi se morali upoštevati samo stroški v zvezi z vrednostjo delnic podjetja PostNord ob upoštevanju likvidacijske vrednosti sredstev podjetja Post Danmark;

(2)

stroški v zvezi z odgovornostmi javnih organov, kot so stroški garanta (in sicer podjetja PostNord) za plačilo hipotekarnega dolga in drugih posojil podjetja Post Danmark, ki je oblika državne pomoči, pri čemer noben zasebni vlagatelj ne bi privolil v tako plačilo glede na katastrofalni finančni položaj podjetja Post Danmark v zadnjih letih;

(3)

posredni stroški stečaja, in sicer domnevni višji stroški izposojanja podjetja PostNord ter „izguba zmožnosti podjetja PostNord, da bi ponujalo celovite logistične rešitve v nordijski regiji“ (41), ter „izguba sinergij in obsega dejavnosti podjetja v nordijski regiji“ (42), ki jih noben zasebni vlagatelj ne bi bil pripravljen plačati, zato bi jih bilo treba izključiti, saj vključujejo dodelitev državne pomoči;

(d)

analiza DCF po mnenju združenja ITD vključuje neupravičene denarne tokove, kot je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki je državna pomoč, zato bi jo bilo treba izključiti.

(69)

Združenje ITD trdi še:

(a)

tudi če bi se sprejelo, da bi morali delničarji podjetja Post Danmark kriti neposredne in posredne stroške stečaja, analiza DCF ne bi smela vključevati celotnega zneska preprečenih stroškov stečaja podjetja Post Danmark, saj se stečaj ne bi nujno preprečil z odobritvijo kapitalske injekcije podjetja PostNord;

(b)

prihodki v analizi DCF so preveliki in ne upoštevajo tveganja, da veljavnost dovoljenja za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve po letu 2019 ne bo podaljšana. Združenje ITD trdi, da bi se lahko tako tveganje upoštevalo z uporabo višje diskontne stopnje (in sicer WACC) za obdobje od leta 2020;

(c)

glede na to, da se je neto prodaja podjetja Post Danmark leta 2017 zmanjšala za 10 %, so ocenjene stopnje rasti trga pisemskih pošiljk in logističnih storitev v analizi DCF preveč optimistične in zato vprašljive;

(d)

WACC v analizi DCF je prenizko, saj se pri njem upoštevajo podjetja, podobna podjetju PostNord, namesto podjetij, podobnih podjetju Post Danmark. Poleg tega se pri WACC ne upoštevajo niti tveganje stečaja zaradi načrta preobrazbe niti poljubne predpostavke v zvezi s prihodnjimi tržnimi pogoji;

(e)

morebitna izguba bonitetne ocene „naložbeni razred“ bi bila posledica dejstva, da je kapitalska injekcija podjetja PostNord finančno nerazumna, to pa bi dokazovalo, da navedena kapitalska injekcija ne izpolnjuje preskusa zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

3.1.3.3   Prednost zaradi kapitalskih injekcij, ki sta ju Danska in Švedska zagotovili podjetju PostNord

(70)

Združenje ITD meni, da dvome o kapitalskih injekcijah Danske in Švedske poleg elementov, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, povzročajo še nekateri drugi elementi:

(a)

na podlagi sporazuma iz oktobra je jasno, da je treba kapitalski injekciji, ki ju Danska in Švedska zagotovita podjetju PostNord, prenesti na podjetje Post Danmark ter da noben zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi zagotovil kapitalske injekcije podjetju Post Danmark;

(b)

vse tri kapitalske injekcije niso v skladu s tržnimi pogoji, saj je Danska decembra 2019 dodelila dodatnih 112 milijonov DKK (približno 15 milijonov EUR) za podaljšanje veljavnosti dovoljenja podjetja Post Danmark za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve s 1. januarja 2020 do 30. junija 2020, da bi lahko podjetje Post Danmark A/S preživelo;

(c)

izračun neto sedanje vrednosti, ki je bil opravljen za dansko in švedsko kapitalsko injekcijo, da bi se dokazala njuna skladnost s trgom v okviru ohranitve bonitetne ocene podjetja PostNord, ne kaže, kakšen je donos (če sploh obstaja);

(d)

nobena primerjava ni bila opravljena med vrednostjo kapitalskih injekcij in hipotetičnim scenarijem, po katerem bi bilo podjetje PostNord likvidirano, zato noben zasebni vlagatelj v tržnem gospodarstvu ne bi zagotovil navedenih kapitalskih injekcij.

3.2   Podjetje Dansk Distribution

(71)

Podjetje Dansk Distribution A/S ima glavni sedež v Karlslundu (Danska) ter opravlja prevoz paketov, palet in splošnega tovora. Trdi, da konkurira podjetju Post Danmark v sektorju paketov in na splošno v sektorju distribucije. Pripombe je predložilo, ker sodeluje pri istih razpisih za naročila logističnih storitev kot podjetje Post Danmark, ki pri njih domnevno ponuja cene, nižje od tržne cene.

(72)

Podjetje Dansk Distribution je predložilo enake pripombe kot združenje ITD.

3.3   Podjetje Dansk Scanning

(73)

Podjetje Dansk Scanning A/S ima glavni sedež v Esbjergu (Danska) in izdeluje digitalne arhive za svoje stranke. Ponuja vrsto storitev digitalizacije. Trdi, da konkurira podjetju Post Danmark v digitaliziranem poštnem sektorju in zlasti na trgu storitev skeniranja.

(74)

Podjetje Dansk Scanning je predložilo enake pripombe kot združenje ITD.

3.4   Podjetje Danske Fragtmænd A/S

(75)

Podjetje Danske Fragtmænd A/S ima sedež v Aarhusu (Danska) in je hčerinska družba podjetja Fragtmænd Holding A/S. Opravlja logistične storitve za podjetja na Danskem. Sprejema naročila ter nato skladišči, izbira, pakira in distribuira polizdelke in končne izdelke, rezervne dele, blago za vsakdanjo porabo in trajno potrošno blago. Ponuja vsakodnevno dostavo in dostavo od vrat do vrat. Poleg tega podjetje deluje na trgu za storitve skladiščenja in informacijske tehnologije.

(76)

Podjetje Fragtmænd A/S je predložilo enake pripombe kot združenje ITD.

3.5   Podjetje Jørgen Jensen Distribution A/S

(77)

Podjetje JJD ima glavni sedež v Ikastu (Danska) in opravlja storitve prevoza tovora. Zagotavlja vrsto prevoznih storitev, vključno z distribucijo paketov, tovora, tovora na paletah in dostavo na dolge razdalje za temperaturno občutljivo blago (kot so živila) in blago, ki ni temperaturno občutljivo. Poleg tega deluje na trgih za prevozne storitve s prevzemom in dostavo z zelo kratkim rokom ter kurirske storitve. Podjetje JJD trdi, da konkurira podjetju Post Danmark v sektorju prevoza in distribucije. Meni, da kapitalske injekcije, obravnavane v tem sklepu, neposredno vplivajo na njegove dejavnosti, saj bi lahko podjetje Post Danmark na podlagi teh injekcij ponujalo cene, ki so (za 15–30 %) nižje od tržne cene. Podjetje JJD pojasnjuje, da je to opazilo pri razpisih in natečajih na podlagi povabil strank (43).

(78)

Podjetje JJD je predložilo enake pripombe kot združenje ITD.

3.6   Podjetje UPS

(79)

Podjetje UPS je svetovni ponudnik specializiranih poštnih in prevoznih storitev. Drugi največji trg podjetja UPS za Združenimi državami Amerike je Evropa, kjer podjetje opravlja storitve v 56 državah in ozemljih. Od leta 1988 je podjetje UPS dejavno na danskem trgu, kjer opravlja notranje in mednarodne poštne in logistične storitve, vključno s hitro in standardno dostavo paketov ter vrsto storitev zračnega, morskega in cestnega prevoza tovora. Trdi, da neposredno konkurira podjetju Post Danmark v sektorju neuniverzalnih paketnih in poštnih storitev ter logističnih storitev.

(80)

Pripombe podjetja UPS se večinoma prekrivajo s pripombami združenja ITD in drugih tretjih oseb, vendar je podjetje UPS predložilo tudi specifične pripombe v zvezi s presojo načela udeleženca v tržnem gospodarstvu.

3.6.1   Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark

(81)

Prvič, podjetje UPS trdi, da je mogoče predpostavljeno stopnjo rasti iz izračunov DCF preveriti z ustrezno primerjavo s stopnjo rasti poštnega in logističnega sektorja, kot je navedena v več raziskovalnih člankih in drugih virih (44).

(82)

Podjetje UPS trdi tudi, da bi bilo treba dvomiti o sposobnosti podjetja PostNord, da natančno predvidi pričakovane rezultate v zvezi s specifičnimi cilji, kot sta stopnja rasti prihodkov in EBIT podjetja. Zadnjenavedeno bi bilo mogoče oceniti s preverjanjem preteklega načrta glede na dejanske rezultate v zvezi z navedenimi cilji.

(83)

Podjetje UPS trdi še, da bi bilo treba v DCF vključiti dodatne stroške izposojanja, nastale zaradi znižanja bonitetne ocene, in to ne le v scenariju stečaja zaradi neobstoja kapitalske injekcije podjetja PostNord, ampak tudi v scenariju, po katerem podjetje PostNord zagotovi kapitalsko injekcijo. Meni, da bi bilo to v skladu z izjavo danskih organov, da bi se lahko zaradi kapitalske injekcije podjetju Post Danmark poslabšala tudi bonitetna ocena podjetja PostNord.

3.6.2   Kapitalski injekciji, ki sta ju Danska in Švedska zagotovili podjetju PostNord

(84)

Podjetje UPS trdi, da bi bilo treba za ugotavljanje, ali bi zasebni vlagatelj zagotovil kapitalski injekciji Danske in Švedske, opraviti podrobnejšo oceno domnevnih dodatnih stroškov izposojanja, nastalih zaradi znižanja bonitetne ocene podjetja PostNord. Pri tej oceni bi nato bilo treba upoštevati pričakovane prihodnje potrebe po financiranju v obliki analize napovedanega denarnega toka in pregleda obstoječega dolga.

3.7   Anonimna tretja oseba

(85)

Anonimna tretja oseba trdi, da konkurira podjetju Post Danmark v sektorju distribucije paketov in tovora.

(86)

Anonimna tretja oseba je predložila enake pripombe kot združenje ITD.

4.   PRIPOMBE DANSKE IN ŠVEDSKE

4.1   Skupne pripombe Danske in Švedske glede sklepa o začetku postopka

(87)

Danska in Švedska sta v skupnih pripombah navedli, da sta kot ločeni in neodvisni lastnici podjetja PostNord AB opravili svoji oceni ekonomske utemeljitve svojih kapitalskih injekcij. Zato so njune pripombe glede kapitalskih injekcij Danske in Švedske predstavljene ločeno v oddelkih 4.2 in 4.3.

(88)

Švedska in Danska sta v prilogi k skupnim pripombam predložile pripombe podjetja PostNord AB glede sklepa o začetku postopka. Podjetje PostNord AB je navedlo: „Danski in švedski organi so podjetje PostNord AB pozvali, naj predloži pripombe glede delov sklepa o začetku postopka in pripomb tretjih oseb v zvezi s prenosi znotraj skupine.“ Ker sta pripombe podjetja PostNord predložili Švedska in Danska, jih Komisija obravnava kot skupne pripombe Danske in Švedske.

4.1.1   Kapitalske injekcije pomenijo tri ločene ukrepe

(89)

Prvič, Švedska in Danska trdita, da so tri kapitalske injekcije ločeni ukrepi ter da je tudi nadomestilo podjetju Post Danmark za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve v obdobju 2017–2019 ločen ukrep. Trdita, da je to v skladu s sporazumom iz oktobra, na podlagi katerega je bilo plačilo navedenega nadomestila, ki ga je izvršila Danska, pogoj za kapitalsko injekcijo Danske v višini 267 milijonov SEK in kapitalsko injekcijo Švedske v višini 400 milijonov SEK. Podobno je bilo nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve nepogrešljivo za oceno podjetja PostNord Group, da bi bila kapitalska injekcija podjetja skladna s tržnimi pogoji. Po navedbah Danske in Švedske je pogojevanje kapitalske injekcije (v skladu s tržnimi pogoji) z izplačilom združljive državne pomoči v korist istega podjetja splošno sprejeto v praksi Komisije (45).

(90)

Drugič, Danska in Švedska se strinjata s Komisijo, da tri kapitalske injekcije pomenijo tri ločene ukrepe. V zvezi s tem trdita, da so premisleki Komisije (in sicer dejstvo, da so ukrepe dodelili različni vlagatelji z različnimi stroški financiranja ter različnimi zahtevami glede donosa in postopki odločanja ter da so upravičenci in nameni ukrepov različni) ustrezni in podprti v zadevi Grčija/Komisija (46). V navedeni zadevi je Splošno sodišče odločilo, da bi morala Komisija upoštevati vse ustrezne dejanske in pravne elemente, ne le ozadje in časovno razporeditev ukrepov.

(91)

Poleg tega Danska in Švedska poudarjata, da Švedska na podlagi Direktive 97/67/ES ni imela obveznosti na danskem ozemlju, zato ni imela drugih spodbud razen spodbude za sprejemanje ekonomsko razumnih naložbenih odločitev v zvezi s financiranjem načrta preobrazbe podjetja Post Danmark s strani podjetja PostNord Group. Iz tega sledi, da so interesi Švedske v zvezi s podjetjem Post Danmark izključno poslovni.

(92)

Danska in Švedska pojasnjujeta tudi, da se v sodni praksi priznava, da bi bilo treba več javnih organov iste države članice šteti za posamezne udeležence v tržnem gospodarstvu (47). Iz tega razloga menita, da bi bilo nedvomno treba dve različni državi šteti za dva ločena in posamezna udeleženca na trgu.

(93)

Danska in Švedska menita, da sta ločena vlagatelja ter da so Danska, Švedska in podjetje PostNord Group različni vlagatelji. To je razvidno predvsem iz analize dobičkonosnosti (ali zmanjšanja izgube), ki jo je podjetje PostNord Group opravilo pred svojo naložbo v podjetje Post Danmark ter ki se razlikuje od analize Danske in Švedske.

(94)

V zvezi z različnimi upravičenci kapitalskih injekcij Danska in Švedska menita, da sklici zainteresiranih strani na sporazum iz oktobra, v katerem je podjetje Post Danmark domnevno opredeljeno kot edini upravičenec, niso utemeljeni, saj sporazum iz oktobra ni bil namenjen opredelitvi dejanskih upravičencev za namene državne pomoči. Sporazum iz oktobra je bil načelni dogovor, kar je jasno razvidno iz besedila sporazuma. Danska in Švedska sta pojasnili, da se njuni kapitalski injekciji ne stekata v podjetje Post Danmark, zato bi koristili predvsem podjetju PostNord AB.

(95)

Danska in Švedska pojasnjujeta, da je vsaka morebitna posredna korist, ki bi jo lahko podjetje Post Danmark pridobilo zaradi njunih kapitalskih injekcij, preveč posredna, da bi pomenila prednost v smislu člena 107(1) PDEU. Poleg tega bi druge hčerinske družbe podjetja PostNord Group prejele podobno posredno korist.

(96)

V zvezi z različnimi nameni ukrepov Danska in Švedska pojasnjujeta, da je podjetje PostNord Group zagotovilo kapitalsko injekcijo podjetju Post Danmark, da bi olajšalo izvajanje načrta preobrazbe in povišalo vrednost za delničarje (ali zmanjšalo morebitne izgube). Poleg tega sta si Danska in Švedska s svojima kapitalskima injekcijama prizadevali zmanjšati tveganje, da bi se za celotno podjetje PostNord Group štelo, da nima bonitetne ocene „naložbeni razred“, in tako ohraniti ali povišati vrednost za delničarje.

4.1.2   Tri kapitalske injekcije so bile odobrene na različne datume

(97)

Po mnenju Danske in Švedske je pomembno, da pojasnita svoje nacionalne postopke odločanja, ki se uporabljajo za njune kapitalske injekcije, ter popravita sklep o začetku postopka v zvezi z datumom dejanske odobritve kapitalskih injekcij.

(98)

Na Danskem je za pravno veljavnost vseh stroškov in odhodkov, ki niso vključeni v državni proračun, kot je opisano v letnem zakonu o financah, potrebna ločena pravna podlaga. Tako pravno podlago lahko na zahtevo pristojnega ministrstva (v tem primeru ministrstva za promet, gradbeništvo in stanovanja) zagotovi odbor parlamenta za finance v obliki ministrskega odloka (Akstykke). Po sprejetju država rezervira sredstva za cilj, opisan v ministrskem odloku, ministrstvo pa nato dodeli sredstva prek svojega računa državne blagajne v skladu s pogoji iz ministrskega odloka. S sprejetjem ministrskega odloka ne nastane obveznost ministrstva, da dodeli sredstva, ampak se zgolj določi pravna podlaga za to. Če ministrstvo ne namerava uporabiti sredstev (ker na primer transakcije ni mogoče zaključiti ali se pri nekaterih projektih pojavi zamuda ali pa se odpovejo), se sredstva vrnejo v državno blagajno. Ministrski odlok za dansko kapitalsko injekcijo je ministrski odlok z dne 17. maja 2018.

(99)

Na Švedskem vlada potrebuje pooblastilo parlamenta, da spremeni svoj portfelj podjetij, tudi za kapitalske injekcije. S takim pooblastilom parlamenta lahko vlada sprejme ukrepe, vendar ji ni treba ukrepati v določenem trenutku ali na določen način. Od odobritve parlamenta, na podlagi katere lahko vlada sprejme ukrepe, do dejanskih ukrepov vlade, če jih ta sploh sprejme, lahko preteče precej časa. Švedska vlada je imela ob koncu leta 2019 več pooblastil za sprejetje ukrepov, v zvezi s katerimi se je odločila, da jih deloma ali v celoti ne bo izpolnila (48). Za švedsko kapitalsko injekcijo za podjetje PostNord AB je potreben sklep vlade in zato tudi pooblastilo parlamenta.

(100)

Danska in Švedska ob upoštevanju uvodnih izjav 97 do 99 razlikujeta med datumom, na katerega so bile sprejete odločitve o naložbi (povedano drugače, morebitno presojo skladnosti s trgom bi bilo treba opraviti pred tem datumom), datumom, na katerega so bile kapitalske injekcije odobrene, in datumom, na katerega so se dale na voljo ali izplačale upravičencu. Ti trije dogodki so predstavljeni na sliki 3, ki sta jo predložili Danska in Švedska.

Slika 3

Časovnica odobritve treh kapitalskih injekcij

Image 3

(101)

Danska in Švedska pojasnjujeta, da iz slike 3 sledi naslednje:

(a)

navedena odločitev o naložbi, ki jo je danski lastnik sprejel 17. maja 2018, je ministrski odlok iz uvodne izjave 98;

(b)

odločitev o naložbi, ki jo je švedski lastnik sprejel 29. novembra 2018 (49), je bila sprejeta po sklepu parlamenta z dne 12. decembra 2017 (50), na podlagi katerega je lahko vlada sprejela to odločitev;

(c)

odločitev o naložbi, ki jo je podjetje PostNord sprejelo 11. junija 2018, je bila sprejeta po sklenitvi sporazuma o izvajanju (glej uvodno izjavo 25) in poznejši odločitvi upravnega odbora, sprejeti istega dne, o ekonomski razumnosti kapitalske injekcije;

(d)

Danska je svojo kapitalsko injekcijo odobrila šele 10. decembra 2018, ko je bila izplačana. Po mnenju Danske pred tem datumom podjetje PostNord AB ni imelo zakonite pravice do prejema kapitala. Danska meni, da ministrski odlok z dne 17. maja 2018 ne pomeni obveznosti Danske, da dodeli pomoč (glej uvodno izjavo 98);

(e)

Švedska je svojo kapitalsko injekcijo odobrila 29. novembra 2018, tj. na isti datum, kot je bila sprejeta odločitev o naložbi;

(f)

podjetje PostNord je svojo kapitalsko injekcijo odobrilo 11. junija 2018, tj. na isti datum, kot je bila sprejeta odločitev o naložbi. To je v skladu s sklepom Komisije iz uvodne izjave 82 sklepa o začetku postopka;

(g)

Danska je svojo kapitalsko injekcijo izplačala 10. decembra 2018, tj. na datum odobritve;

(h)

Švedska je svojo kapitalsko injekcijo izplačala 10. decembra 2018;

(i)

podjetje PostNord Group je svojo kapitalsko injekcijo (zmanjšano za 150 milijonov DKK, ki so bili izplačani že 4. aprila 2018) izplačalo 18. junija 2018, tj. na isti datum, kot je bilo izplačano tudi nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, odobreno v primeru pomoči SA.47707.

4.1.3   Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, ne vključuje državne pomoči

4.1.3.1   Skupne pripombe Danske in Švedske glede pripisljivosti, državnih sredstev in izkrivljanja konkurence

(102)

Danski in švedski organi trdijo, da je kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, pomenila zgolj prenos znotraj istega podjetja (tj. podjetja PostNord Group) in ne bi spremenila pogojev konkurence na trgu (51), saj je bilo podjetje Post Danmark na njem že prisotno in dejavno.

(103)

V zvezi s tem Danska in Švedska pojasnjujeta, da iz sodbe v zadevi ENEA sledi, da se „sredstva javnih podjetij štejejo za državna sredstva, če država z uveljavitvijo prevladujočega vpliva lahko usmerja uporabo njihovih sredstev za financiranje prednosti v korist drugih podjetij,“ (poudarek so dodali danski in švedski organi) (52).

(104)

Danski in švedski organi menijo, da v zadevnem primeru niti Danska niti Švedska nista mogli usmeriti uporabe sredstev podjetja PostNord Group na podjetje Post Danmark, še pomembneje pa je, da prenos sredstev med različnimi subjekti podjetja PostNord (kot je kapitalska injekcija skupine) ne bi pomenili prednosti „v korist drugih podjetij“ (53), ampak zgolj prenos znotraj istega podjetja (PostNord).

(105)

Danski in švedski organi ob sklicevanju na sodbo v zadevi ENEA (54) pojasnjujejo še, da ravnanja podjetja PostNord AB niso „odrejala navodila javnih organov“, zato ga ni mogoče pripisati Danski ali Švedski.

(106)

V zvezi s tem Danska in Švedska trdita še, da sodna praksa v zadevi Stardust Marine kaže, da kadar odločitve sprejmejo javna podjetja, zgolj dejstvo, da je javno podjetje pod državnim nadzorom, ne zadostuje za to, da bi bilo mogoče ukrepe navedenih podjetij pripisati državi. Dejansko je treba dokazati, da se lahko šteje, da so javni organi sodelovali pri sprejetju ukrepa, o tej pripisljivosti državi pa je mogoče sklepati na podlagi skupine kazalnikov (55).

(107)

Danski in švedski organi pojasnjujejo, da je bil namen prenosa zneska v višini 150 milijonov DKK z dne 4. aprila 2018 zagotoviti, da lahko podjetje Post Danmark še naprej posluje, medtem ko čaka, da Komisija pričakovano odobri nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, podjetje PostNord Group pa pozneje izvede načrt preobrazbe, vključno s kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group. Poleg tega ni dokazov, da sta Danska in Švedska kakor koli sodelovali pri odločitvi o prenosu zneska v višini 150 milijonov DKK.

(108)

Kar zadeva prenosa, izvedena junija 2018 in februarja 2019, so bili ti prispevki del odločitve podjetja PostNord AB z dne 11. junija 2018 o nadaljevanju načrta preobrazbe (datum sporazuma o izvajanju; glej uvodno izjavo 25). Poleg tega Danska in Švedska v zvezi s tema prenosoma trdita, da ni dokazov, da je katera koli od njiju sodelovala pri odločitvi podjetja PostNord AB o nadaljevanju načrta preobrazbe (vključno z izvedbo notranjih prenosov 18. junija 2018 in 4. februarja 2019), razen kot delničar podjetja PostNord AB. Zato Danska in Švedska menita, da je Komisija v uvodni izjavi 87 sklepa o začetku postopka napačno ugotovila, da je mogoče notranji prenos kapitala pripisati Danski in Švedski, ker je bil del sporazuma iz oktobra. V zvezi s tem trdita, da se sporazum iz oktobra nanaša le na lastnici (Dansko in Švedsko) in ne na podjetje PostNord Group.

(109)

Danska in Švedska trdita še, da se z navedbo namere podjetja PostNord AB o izvedbi novega proizvodnega modela in povezane kapitalske injekcije, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, v odstavkih 1 in 4 sporazuma iz oktobra zgolj opredeli dejansko ozadje sporazuma iz oktobra. To ne pomeni, da je bilo mogoče odločitev podjetja PostNord AB o izvedbi načrta preobrazbe pripisati Danski in Švedski. To podpira dejstvo, da:

(a)

je bil načrt preobrazbe pripravljen že jeseni 2016 na pobudo podjetja PostNord AB;

(b)

je bil notranji prenos kapitala na podjetje Post Danmark izveden že februarja 2017 in

(c)

je osnovne analize in ocene položaja in poslovnega načrta podjetja Post Danmark opravilo podjetje PostNord AB in ne Danska in Švedska.

(110)

Po navedbah Danske in Švedske dejstvo, da je bilo nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki ga je zagotovila Danska, odvisno od izvedbe načrta preobrazbe (odstavek 9 sporazuma iz oktobra), samo dodatno potrjuje, da je odločitev o izvedbi navedenega načrta preobrazbe sprejelo podjetje PostNord AB, saj bi bil pogoj odvečen, če bi podjetje PostNord moralo izvesti načrt.

4.1.3.2   Skupne pripombe Danske in Švedske glede neobstoja prednosti

(111)

Danska in Švedska trdita, da je podjetje PostNord Group izvedlo svojo kapitalsko injekcijo za podjetje Post Danmark v skladu z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu. Odločitev podjetja PostNord o izvedbi notranjih prenosov kapitala je temeljila na metodah, skladnih s tržno prakso, kot so analiza DCF, model ocenjevanja dolgoročnih sredstev in WACC.

(112)

Danska in Švedska trdita zlasti, da so bile v modelu DCF predpostavljene konservativne stopnje rasti podjetja Post Danmark za trg pisemskih pošiljk ([…] % letno) in trg logističnih storitev ([…] %) ter splošna (skupna) rast (ki naj bi leta 2026 dosegla […] %, po letu 2026 pa […] %). To temelji na pričakovanju, da bo rast logistične dejavnosti ustrezala minimalni stopnji osnovne rasti BDP ter da se bo upad poslovne dejavnosti v zvezi s pisemskimi pošiljkami do leta 2022 upočasnil in ustalil leta 2026. Napovedane stopnje rasti so temeljile na povezanih trendih v zadnjih nekaj letih, pri njih pa sta se upoštevali napovedana inflacija in rast prebivalstva. Domneva o upočasnitvi zmanjševanja obsega storitev pisemskih pošiljk do leta 2022 je temeljila na dejstvu, da so bile velike količine pisemskih pošiljk na Danskem že digitalizirane (približno 80 % količin v primerjavi z letom 2001), in predpostavki, da se bo preostala količina pisemskih pošiljk zmanjševala veliko počasneje kot prva, zelo velika količina (56).

(113)

Danska in Švedska trdita, da bi se po scenariju, po katerem bi šlo podjetje Post Danmark v stečaj, na trgu pojavili dvomi o sposobnosti in pripravljenosti podjetja PostNord Group, da podpre preostale hčerinske družbe. Po takem scenariju bi se neuradna bonitetna ocena podjetja PostNord AB precej znižala z ocene, enakovredne nižjemu naložbenemu razredu na področju […], na špekulativni razred na področju […]. To bi ustrezalo razmiku med obveznico […] in obveznico […] za […] bazičnih točk ali ekvivalentu […]-odstotnega donosa. V zvezi s tem Danska in Švedska štejeta, da je predpostavka o […]-odstotnem povišanju stroškov izposojanja v scenariju stečaja konservativna. Ob tem so bili višji stroški izposojanja izračunani na podlagi bruto dolga v višini […] SEK, ki velja za povprečno bilanco obrestonosnih obveznosti, potrebno v obdobju 2018–2026 za financiranje podjetja PostNord Group po scenariju stečaja podjetja Post Danmark.

(114)

Danska in Švedska trdita, da bi podjetje PostNord v primeru stečaja podjetja Post Danmark izgubilo konkurenčno prednost popolnega nordijskega omrežja in združene sinergije v sedanjem proizvodnem modelu. To bi pri operacijah podjetja PostNord v nordijski regiji povzročilo izgubo prihodkov za […] % do leta 2026 (indeks z inflacijo in rastjo trga paketov), kar bi znašalo […] milijonov SEK, medtem ko bi ustrezni vpliv na dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) znašal […] %.

(115)

Danska in Švedska sta predložili dve podrobni kvantitativni analizi, da bi dokazali skladnost kapitalske injekcije podjetja PostNord Group s trgom. V navedenih analizah so pojasnjeni izračuni, ki jih je podjetje PostNord Group opravilo pred naložbo. Obe analizi sta modela DCF na podlagi napovedi stroškov in prihodkov, diskontiranih na čas naložbe za določitev splošne dobičkonosnosti navedene naložbe. Glavna razlika med njima je v upoštevani vrsti dobička.

(116)

Pri prvi analizi (predstavljeni v preglednici 2) je najprej izračunana vrednost podjetja, da se izračuna vrednost lastniškega kapitala. Sestavlja jo model DCF v zvezi s prostimi denarnimi tokovi na ravni podjetja Post Danmark kot celote, in sicer dobički, ki so na voljo za porazdelitev med dolg in delničarje (prosti denarni tokovi za podjetje), diskontirani z WACC podjetja Post Danmark. Prva analiza poleg teh dobičkov vključuje morebitne izgube, ki bi jih podjetje PostNord Group imelo po hipotetičnem scenariju stečaja podjetja Post Danmark. Te izgube med drugim vključujejo višje stroške obresti zaradi morebitnih pomislekov v zvezi s sposobnostjo podjetja PostNord Group, da servisira svoj dolg, prihodke zaradi sinergij med podjetjem Post Danmark in drugimi dejavnostmi podjetja PostNord Group ter prihodke, ki jih podjetje PostNord Group prejema od podjetja Post Danmark kot nadomestilo za stroške na ravni skupine (kot so stroški […] in […]). Vrednost lastniškega kapitala je izračunana tako, da se neto dolg odšteje od vrednosti podjetja.

Preglednica 2

Post Danmark A/S – model vrednotenja DCF za kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group – vrednost podjetja

(zneski v mio. DKK)

 

 

 

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Predpostavke za končno vrednost podjetja

Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA)

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Naložba v osnovna sredstva

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Sprememba neto obratnih sredstev

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Kapitalska injekcija za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve

 

 

1 161

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Neto povečanje rezervacij

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Davek na EBIT

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prosti denarni tok za podjetje

(vključno z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve)

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

WACC

 

[…] %

Končna stopnja rasti prostega denarnega toka za podjetje

 

[…] %

Končna vrednost podjetja

 

[…]

 

 

 

Sedanja vrednost prostega denarnega toka za podjetje

(A)

[…]

Sedanja končna vrednost podjetja

(B)

[…]

Vrednost podjetja

(C) = (A) + (B)

[…]

Neto dolg

(D)

[…]

Vrednost lastniškega kapitala

(E) = (C) – (D)

[…]

Sedanja vrednost učinkov stečaja

(F)

[…]

Izgube lastniškega kapitala podjetja PostNord Group po scenariju likvidacije podjetja Post Danmark

(G) = (F) – (E)

[…]

Kapitalska injekcija podjetja PostNord Group

(H)

–2 339

(117)

Po trditvah Danske in Švedske preglednica 2 kaže, da bi po scenariju likvidacije podjetja Post Danmark izgube v višini […] milijonov DKK, ki bi jih imelo podjetje PostNord Group (kot edini delničar) (in sicer izgube lastniškega kapitala – „G“), presegale stroške, ki jih je podjetje PostNord Group dejansko imelo zaradi kapitalske injekcije („H“) v znesku 2 339 milijonov DKK v podporo podjetju Post Danmark.

(118)

Druga kvantitativna analiza (predstavljena v preglednici 3) je osredotočena neposredno na vrednost lastniškega kapitala in zajema uporabo modela DCF, ki temelji na dobičkih, ki jih ustvari le lastnik podjetja Post Danmark, tj. podjetje PostNord Group. Pri metodi diskontiranega denarnega toka za lastniški kapital se kot izhodišče upoštevajo isti prosti denarni tokovi za podjetje, kot so bili uporabljeni v prvi analizi, in nato odštejejo stroški obresti od dolga, povračilo posojil in denarni prilivi iz novih posojil na ravni podjetja Post Danmark, s čimer se pridobijo prosti denarni tokovi za lastniški kapital. Ta prosti denarni tok se diskontira s stroški lastniškega kapitala lastnika (podjetja PostNord Group). Podobno kot pri prvi analizi se pri izračunu vrednosti lastniškega kapitala, ki ga je predložila Danska, upoštevajo negativni učinki na podjetje PostNord Group po hipotetičnem scenariju.

Preglednica 3

Post Danmark A/S – model vrednotenja DCF za kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group – vrednost lastniškega kapitala

(zneski v mio. DKK)

 

 

 

2018

2019

2020

2021

2022

2023

 

2024

2025

2026

Predpostavke za končno vrednost lastniškega kapitala

Prosti denarni tok za podjetje

(vključno z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve)

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

[…]

Kapitalska injekcija za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve

 

 

–1 161

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prosti denarni tok za podjetje (brez obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve)

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

[…]

Sprememba neto dolga

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

 

Stroški obresti

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

[…]

Razlika v davku med prostim denarnim tokom za podjetje in prostim denarnim tokom za lastniški kapital

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

[…]

Kapitalska injekcija za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve

 

 

1 161

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prosti denarni tok za lastniški kapital

(vključno z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve)

 

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

[…]

[…]

[…]

[…]

Strošek lastniškega kapitala

 

[…] %

Končna stopnja rasti prostega denarnega toka za lastniški kapital

 

[…] %

Končna vrednost lastniškega kapitala

 

[…]

 

 

 

Sedanja vrednost prostega denarnega toka za lastniški kapital

(A)

[…]

Sedanja končna vrednost lastniškega kapitala

(B)

[…]

Vrednost lastniškega kapitala

(E) = (A) + (B)

[…]

Sedanja vrednost učinkov stečaja

(F)

[…]

Izgube lastniškega kapitala podjetja PostNord Group po scenariju likvidacije podjetja Post Danmark

(G) = (F) – (E)

[…]

Kapitalska injekcija podjetja PostNord Group

(H)

–2 339

(119)

Po trditvah Danske in Švedske preglednica 3 kaže, da bi po scenariju likvidacije podjetja Post Danmark izgube v višini […] milijonov DKK, ki bi jih imelo podjetje PostNord Group (kot edini delničar) (in sicer izgube lastniškega kapitala – „G“), presegale stroške, ki jih je podjetje PostNord Group dejansko imelo zaradi kapitalske injekcije („H“) v znesku 2 339 milijonov DKK v podporo podjetju Post Danmark.

(120)

Danska in Švedska trdita, da obe analizi iz uvodnih izjav 116 in 118 dokazujeta skladnost kapitalske injekcije podjetja PostNord Group s trgom, saj je sedanja vrednost izgub, preprečenih s kapitalsko injekcijo, višja od stroškov navedene injekcije.

(121)

Isti analizi kažeta tudi (kot je predstavljeno v preglednici 4), da bi interna stopnja donosnosti (IRR) v višini […] % kapitalske injekcije podjetja PostNord Group za podjetje Post Danmark presegala minimalno donosnost, ki jo zahteva udeleženec v tržnem gospodarstvu, tj. stroške lastniškega kapitala v višini […] %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 148.

Konec obdobja bilance stanja


Datum denarnega toka

31. december 2017

30. junij 2018

30. junij 2019

29. junij 2020

29. junij 2021

30. junij 2022

30. junij 2023

29. junij 2024

29. junij 2025

30. junij 2026

Končna vrednost lastniškega kapitala

Neto obratna sredstva

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Opredmetena osnovna sredstva

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Obratna sredstva za financiranje

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Prosti denarni tok za lastniški kapital (vključno z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve)

 

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Presežna denarna sredstva

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Stalna finančna sredstva

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Rezervacije

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Posojila kreditnim institucijam

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Neto finančna sredstva in obveznosti

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

Lastniški kapital

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kapitalske injekcije (–) / dividende (+) vlagateljev

 

–2 339

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Lastniški instrumenti po pristopu IRR

[…] %

Strošek lastniškega kapitala

[…] %

(122)

Danska in Švedska trdita, da so bile predpostavke, uporabljene v modelu DCF, preudarne in konservativne, saj WACC v višini […] %, uporabljen v modelu DCF, znaša […] odstotnih točk […] kot za primerljive subjekte, kar dokazuje vzorec stopenj WACC podobnih podjetij. Poleg tega so napovedi dobičkonosnosti razumne in utemeljene s tržnimi študijami (57), medtem ko so se predpostavke o stopnjah rasti prihodkov in dobičkonosnosti podjetja Post Danmark primerjale z vzorcem podjetij, podobnih podjetju Post Danmark (58).

4.1.4   Kapitalski injekciji, ki sta ju Danska in Švedska zagotovili podjetju PostNord AB, ne vključujeta državne pomoči

(123)

Danska in Švedska v zvezi z vprašanjem, ali bi morali kot lastnici in vlagateljici v podjetje PostNord AB izmeriti verjetnost, da bo podjetje PostNord AB brez kapitalskih injekcij izgubilo bonitetno oceno „naložbeni razred“, trdita, da je taka zahteva zelo špekulativna. Poleg tega menita, da imajo primerljivi lastniki, ki proučujejo, ali naj zagotovijo naložbo v svoje podjetje (kot trdita, da sta storili), podrobno znanje o svojih podjetjih, vendar vseh teh učinkov pred posamezno naložbo morda ne opišejo, izračunajo in dokumentirajo izrecno in podrobno. Zahteva po taki dokumentaciji bi precej presegala dokumentacijo, ki bi jo običajni udeleženci na trgu pripravili pred takimi naložbami. Zasebna podjetja v podobnem položaju bi običajno ravnala v skladu s tako imenovanim pravilom poslovne presoje oziroma standardom, po katerem je lahko vodstvo podjetja odgovorno za odločitve podjetja. V skladu s tem pravilom je ključno vprašanje, ali je bila podlaga za odločitev razumna in ali je bila odločitev sprejeta v interesu podjetja.

(124)

Švedska in Danska trdita, da je bila podlaga za odločitev o kapitalski injekciji za podjetje PostNord AB razumna, zadostna in podobna podlagi, ki bi jo potreboval primerljivi zasebni vlagatelj, in sicer iz naslednjih razlogov:

(a)

Danska in Švedska sta se pred sprejetjem svojih odločitev o naložbi posvetovali z zunanjimi finančnimi svetovalci, ki so opravili ekonomske ocene skladnosti s trgom in priporočili izvedbo kapitalskih injekcij;

(b)

Danska in Švedska sta s količinsko opredelitvijo predvidenih stroškov opustitve zagotovitve kapitala ter bolj kvalitativnimi ocenami pozitivnih in negativnih učinkov kapitalskih injekcij dokazali, da sta bili kapitalski injekciji dobri naložbi, ter

(c)

Danska in Švedska sta dokazali, da nista imeli druge spodbude za naložbo v podjetje PostNord AB razen spodbude za sprejetje ekonomsko razumnih odločitev o naložbah v zvezi s financiranjem izvajanja načrta preobrazbe podjetja Post Danmark s strani podjetja PostNord.

(125)

Po mnenju Danske in Švedske analiza DCF dokazuje, da imajo njune naložbe pozitiven donos v obliki ustvarjanja vrednosti, saj bi izguba bonitetne ocene „naložbeni razred“ podjetja PostNord AB povzročila izgubo vrednosti podjetja v višini 1 071 milijonov SEK. To bi presegalo dejanske skupne stroške Danske in Švedske v višini 667 milijonov SEK, ki ustrezajo celotnemu kapitalu, ki sta ga zagotovili. Danska in Švedska sta se zanašali na učinke svojih naložb za vrednost podjetja PostNord AB in cilj zavarovati svojo vrednost kot delničarja (tj. vrednost lastniškega kapitala v višini […] SEK) ter menita, da načelo udeleženca v tržnem gospodarstvu ne zahteva, da bi morali lastniki opraviti ekonomske ocene na podlagi hipotetičnega scenarija likvidacije podjetja PostNord AB.

(126)

Danska in Švedska trdita še, da sta imeli podrobno znanje o potrebah podjetja PostNord po refinanciranju, čeprav to ni bilo izrecno navedeno v ekonomski analizi lastnikov. Poleg tega sta sodelovali s finančnimi svetovalci (podjetjema SEB in Rothschild), ki so opravili poglobljene analize finančnega položaja podjetja PostNord. Pri teh analizah se je upoštevala dospelost posojil, ki jih je treba refinancirati. Zato Danska in Švedska menita, da je bila predpostavka, da je podjetje PostNord potrebovalo obsežno refinanciranje in je zato imelo posebno potrebo po tem, da ohrani bonitetno oceno „naložbeni razred“, da bi imelo dostop do kreditnega trga in prožnost pri izbiri najustreznejših virov financiranja po najnižjih stroških, ustrezno utemeljena.

(127)

Nazadnje, Danska in Švedska trdita, da naknadni dokazi, ki se sicer ne zahtevajo pri oceni načela udeleženca v tržnem gospodarstvu, kot je donos obveznic, ki so jih izdala podjetje PostNord in druga podobna podjetja, v letih 2018 in 2019, dokazujejo, da sta bili kapitalski injekciji dejansko skladni s trgom in da bi se lahko stroški obresti brez kapitalskih injekcij povišali za […] bazičnih točk.

4.2   Pripombe Danske glede sklepa o začetku postopka

(128)

Pripombe Danske se nanašajo le na kapitalski injekciji Danske in Švedske. Danska trdi, da ocena verjetnosti, da bo podjetje PostNord AB kljub kapitalskim injekcijam Danske in Švedske ter brez njiju izgubilo bonitetno oceno „naložbeni razred“, ni bila izrecna, ampak implicitno vključena v oceno danskih organov, opravljeno pred odločitvijo o naložbi. Ocena je pokazala, da bi podjetje PostNord AB brez kapitalskih injekcij Danske in Švedske verjetno izgubilo bonitetno oceno „naložbeni razred“ (pri čemer je bila verjetnost […]–[…]-odstotna).

(129)

S kapitalsko injekcijo Danske in Švedske v znesku 667 milijonov SEK bi se zagotovilo, da bi razmerje med neto dolgom in EBITDA v prihodnjih letih ostalo pod […], tj. ravnjo, ki jo finančni trg običajno zahteva za pridobitev bonitetne ocene „naložbeni razred“. Poleg tega bi se s samo kapitalsko injekcijo lastnikov okrepila kreditna sposobnost podjetja, saj bi se finančnim trgom sporočilo, da so lastniki ocenili prihodnjo finančno uspešnost podjetja PostNord AB in verjamejo vanjo.

(130)

Danska trdi, da izvedba točnega finančnega izračuna, ali bi podjetje PostNord AB po hipotetičnim in dejanskem scenariju ohranilo bonitetno oceno izključno zaradi kapitalskih injekcij Danske in Švedske, ne bi ustrezala standardni tržni praksi, saj bi bilo mogoče glede na operativno preobrazbo podjetja Post Danmark pričakovati, da se bo kreditna sposobnost podjetja PostNord sčasoma vsekakor izboljšala.

(131)

Danska meni še, da je analiza podjetja Rothschild zagotovila ponazoritven, vendar realističen primer morebitnih izgub podjetja PostNord AB v primeru izgube bonitetne ocene „naložbeni razred“ na podlagi obstoječih skupnih obveznosti leta 2017 (tj. […] SEK) in ob predpostavki obdobja zapadlosti […] let. Navedena analiza kaže, da je moralo podjetje PostNord AB ohraniti bonitetno oceno „naložbeni razred“, da bi zagotovilo nizke obresti za refinanciranje obveznosti, ki zapadejo v bližnji prihodnosti. Analiza torej kaže, da bi realistično tveganje, da bo podjetje PostNord AB izgubilo vrednost podjetja zaradi višjih stroškov naložb, vsakega zasebnega vlagatelja v podobnem položaju spodbudilo k temu, da zagotovi kapitalsko injekcijo, in to brez tako podrobne ocene, kot zahteva Komisija.

(132)

Danska trdi še, da bi bilo obdobje, v katerem bi podjetje PostNord AB ohranilo bonitetno oceno „naložbeni razred“ zaradi kapitalskih injekcij Danske in Švedske, negotovo. Ker pa je bilo treba večino obveznosti podjetja PostNord AB refinancirati v letih 2018 in 2019, je bilo ključno, da podjetje v tem obdobju ohrani bonitetno oceno „naložbeni razred“. Poleg tega podjetje PostNord AB deluje na trgu, ki se spopada s precejšnjimi spremembami, kar pomeni, da bodo finančni trgi verjetno uporabljali strožja merila za razlikovanje med naložbenim razredom in nenaložbenim razredom ter bodo manj prožni v zvezi z razmerjem med neto dolgom in EBITDA. V takih okoliščinah bi bonitetna ocena „naložbeni razred“ podjetja PostNord AB več let ostala pomembna, tudi po zaključku preobrazbe podjetja Post Danmark.

(133)

Danska trdi, da bi bilo razmerje med neto dolgom in EBITDA eno od glavnih finančnih metrik, ki bi jo bonitetne agencije uporabljale za ugotavljanje tveganja neplačila izdajatelja, zato bi bila ohranitev tega konkretnega razmerja pod določenim pragom ključna za to, da bi podjetje PostNord AB ohranilo bonitetno oceno „naložbeni razred“. Hkrati lahko finančni trgi bonitetne ocene opravijo le na podlagi pričakovanih prihodnjih rezultatov, na primer verjetnosti uspešne preobrazbe podjetja Post Danmark. V okviru tega bi kapitalski injekciji Danske in Švedske za podjetje PostNord AB pozitivno vplivali na oceno tveganja, ki jo opravi trg.

4.3   Pripombe Švedske glede sklepa o začetku postopka

(134)

Pripombe Švedske se nanašajo le na kapitalski injekciji Švedske in Danske. Švedska trdi, da če bi podjetje PostNord Group preneslo kapital na podjetje Post Danmark brez nadomestila Danske za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali kapitalskih injekcij, ki sta ju podjetju PostNord AB zagotovila delničarja, bi bilo za izvedbo načrta preobrazbe podjetja Post Danmark potrebnih toliko finančnih sredstev podjetja PostNord Group, da bi bila ogrožena celotna skupina.

(135)

Švedska trdi, da je bil skupni učinek stečaja podjetja Post Danmark na vrednost lastniškega kapitala švedskega deleža v podjetju PostNord AB negotov, vendar je bil ocenjen kot negativen.

(136)

Švedska trdi, da bi se brez kapitalskih injekcij in nadomestila podjetju Post Danmark za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve štelo, da je bonitetna ocena podjetja PostNord Group zunaj naložbenega razreda z znatnim finančnim tveganjem, povišanimi stroški izposojanja in omejeno finančno prožnostjo. Nižja ocena bi lahko vključevala negativen vpliv na odnose s strankami in dobavitelji, težave pri ohranjanju nadarjenih zaposlenih ter druge signale zaradi neobstoja (kapitalske) podpore lastnika. Zato je Švedska menila, da je bilo ključno zagotoviti raven finančnega tveganja, ki ustreza ali je blizu bonitetni oceni […] v naložbenem razredu, ki je primerljiva s podobnimi podjetji.

(137)

Švedska na podlagi analize DCF sklepa, da se neto sedanja vrednost danske poslovne enote ob vključitvi danske pomoči v znesku 1 533 milijonov SEK v zvezi z nadomestilom za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2017–2019 poviša s […] SEK na […] SEK, s čimer se posledično poviša vrednost lastniškega kapitala delničarjev. Jasno je, da povišanje vrednosti lastniškega kapitala Švedske kot delničarja za […] SEK presega njeno naložbo v znesku 400 milijonov SEK, kar kaže, da je bila odločitev Švedske o zagotovitvi kapitalske injekcije podjetju PostNord AB v skladu z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu.

4.4   Pripombe Danske in Švedske glede pripomb tretjih oseb

4.4.1   Tri kapitalske injekcije pomenijo tri ločene ukrepe in ne enega

(138)

Danska in Švedska se iz razlogov, pojasnjenih v oddelku 4.1.1, ne strinjata s trditvami združenja ITD in drugih tretjih oseb, da bi bilo treba tri kapitalske injekcije obravnavati kot en ukrep. Poleg tega ob sklicevanju na uvodno izjavo 75 sklepa o začetku postopka opozarjata, da je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2017–2019 ločen ukrep.

(139)

Danska in Švedska menita predvsem, da trditve združenja ITD, da bi bilo treba pri ugotavljanju, ali bi bilo treba več ukrepov analizirati ločeno, upoštevati „položaj upravičenca in ne položaja vlagateljev“, ni mogoče sprejeti. Menita, da bi morala biti skladnost z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu odvisna od ekonomske razumnosti z vidika posameznega vlagatelja (59).

(140)

Danska in Švedska v zvezi z namenom treh kapitalskih injekcij in trditvijo združenja ITD, da domnevna vrzel v financiranju med ocenjenimi stroški novega proizvodnega modela (in sicer 5 milijard SEK po podatkih iz sporazuma iz oktobra) in injekcijo podjetja PostNord Group v znesku 2,339 milijarde DKK kaže, da sta kapitalski injekciji Švedske in Danske dejansko prav tako namenjeni načrtu preobrazbe (60), opozarjata, da ocenjeni stroški novega proizvodnega modela iz sporazuma iz oktobra niso enaki potrebi po kapitalu, saj vključujejo predvidene izgube iz poslovanja samega podjetja Post Danmark, zaradi česar je potreba po kapitalu manjša.

(141)

Danska in Švedska v zvezi s trditvijo združenja ITD, da je končni upravičenec vseh treh kapitalskih injekcij podjetje Post Danmark (glej uvodno izjavo 58), opozarjata, da sporazum iz oktobra ni namenjen opredelitvi dejanskega upravičenca za namene državne pomoči. Navedeni sporazum je načelni dogovor, ki je bil pozneje izveden s pravno zavezujočimi zavezami v zvezi s podjetjem PostNord AB.

4.4.2   Tri kapitalske injekcije niso bile odobrene na datum sporazuma iz oktobra

(142)

Danska in Švedska se iz razlogov iz oddelka 4.1.2 ne strinjata s stališčem združenja ITD, da so bile tri kapitalske injekcije odobrene na datum sporazuma iz oktobra. Sklicujeta se na pogoje, navedene v sodbah v zadevah Magdeburger Mühlenwerke in BSCA (61), ter pojasnjujeta, da se lahko ukrep šteje za dodeljen le na podlagi pravno zavezujočega akta, s katerim se je pristojni nacionalni organ zavezal, da bo dodelil ukrep upravičencu, z brezpogojno in pravno zavezujočo obljubo ali kadar so pogoji za pridobitev pomoči izpolnjeni in kadar je mogoče opredeliti upravičenca do pomoči.

(143)

Po mnenju Danske in Švedske sporazum iz oktobra iz naslednjih razlogov ne izpolnjuje nobenega od teh treh pogojev:

(a)

sporazum iz oktobra ni pravno zavezujoč, Danska in Švedska pa se z njim nista zavezali, da bosta odobrili kapitalski injekciji. Sporazum iz oktobra je predvsem načelni dogovor (62) med dvema državama in ne izraz pravno zavezujoče zaveze v zvezi s podjetjem PostNord AB;

(b)

sporazum iz oktobra je bil pogojno odvisen, saj je zanj potrebnih več izvedbenih ukrepov. V zvezi s tem se Danska in Švedska sklicujeta na potrebo po pridobitvi soglasja zadevnih vlad in parlamentov. Brez tega soglasja bi lahko Danska in Švedska kadar koli opustili sporazum brez pravnih posledic. Tudi sama odobritev zadevnih parlamentov ne bi zadostovala, saj parlamenta vladama ne naložita obveznosti, da dodelita kapital (glej uvodni izjavi 98 in 99). Poleg tega je bilo treba elemente državne pomoči iz sporazuma iz oktobra priglasiti Komisiji v odobritev. Da bi bilo plačilo nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve odvisno od njegove uporabe za odpoved pogodb nekdanjih javnih uslužbencev, je bil poleg tega potreben sporazum o izvajanju (63) med Dansko in podjetjem PostNord AB. Ta sporazum vsebuje določbe, ki podjetje PostNord zavezujejo k izvedbi kapitalske injekcije podjetja PostNord za podjetje Post Danmark (uvodna izjava 25). Državi menita še, da besedilo sporazuma iz oktobra podpira potrebo po izvedbenih ukrepih, na primer: „Te naložbe je treba zagotoviti podjetju v obliki prispevka kapitala pod tržnimi pogoji in brez izdaje novih delnic.“ Po mnenju Danske in Švedske to kaže, da so kapitalske injekcije odvisne od njihove skladnosti s tržnimi pogoji, pri čemer je potrebna dodatna analiza vprašanja, ali je to mogoče (64);

(c)

v sporazumu iz oktobra niso opredeljeni upravičenci, saj dejanski upravičenec do državnih kapitalskih injekcij ni upravičenec, opisan v sporazumu iz oktobra.

(144)

Poleg tega državi menita, da trditev združenja ITD, da bi morali biti izvedbeni ukrepi predhodno določeni, da bi se lahko šteli za take za namene državne pomoči, in da pomoči ne bi bilo mogoče dodeliti brez sprejetja izvedbenih ukrepov (uvodna izjava 59), ni pomembna. V zvezi s tem imata dvome o ustreznosti sodne prakse, na katero se sklicuje združenje ITD. Prvič, sodba v zadevi Arriva Italia in drugi še ni bila sprejeta, ko je združenje ITD predložilo svoje pripombe. Po mnenju držav se zadeva Arriva Italia in drugi vsekakor ne bi nanašala na vprašanje, ali oziroma kdaj bi bilo mogoče naložiti izvedbene ukrepe, ampak na vprašanje, ali je nacionalno pravo, s katerim je bila podeljena pravica do prejema pomoči, vsebovalo izvedbene ukrepe in ali so bili sprejeti (65). Poleg tega se druge sodbe, ki jih je navedlo združenje ITD (glej opombo 35), nanašajo na vprašanje, ali so nacionalni ukrepi pomenili sheme pomoči in ali je preoblikovanje podjetja v posebno pravno obliko pomenilo shemo pomoči ali individualno pomoč. Po mnenju držav je jasno, da navedena sodna praksa ni ustrezna za trditev združenja ITD.

(145)

Danska in Švedska menita, da razlogovanje združenja ITD pri trditvi, da so bile vse tri kapitalske injekcije odobrene 28. maja 2018, ni utemeljeno, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 100 in 101.

(146)

Kar zadeva sklicevanje združenja ITD na poročilo revizijske službe Rigsrevisionen (uvodna izjava 66), Danska in Švedska opozarjata na naslednje:

(a)

revizijska služba Rigsrevisionen v svojem poročilu napačno navaja, da je podjetje Post Danmark prejelo kapitalske injekcije od svojih lastnikov (tj. Danske in Švedske), kot je razvidno iz besedila, ki sledi in v katerem so navedene kapitalske injekcije:

„Det fremgår af figur 3, at Post Danmarks regnskabsreglement er blevet ændret 2 gange siden postdirek-tivet fra 2008. Det fremgår desuden, at Post Danmark de seneste år flere gange har fået tilført kapital fra ejerne og koncernen. Det drejer sig om 3 tilførsler i 2017, der henholdsvis medførte 2.340 mio. danske kroner fra PostNord til Post Danmark, 267 mio. svenske kroner fra den danske stat til PostNord og 400 mio. svenske kroner fra den svenske stat til PostNord. I tillæg hertil forpligtede den danske stat sig i 2017 til delvist at kompensere PostNord med 1.533 mio. svenske kroner for udgifter i forbindelse med afskedi-gelser af tidligere tjenestemænd.“ (poudarek dodan)

„Slika 3 kaže, da so bili računovodski predpisi za podjetje Post Danmark dvakrat spremenjeni od začetka veljavnosti poštne direktive iz leta 2008 [Direktive 97/67/ES]. Poleg tega kaže, da je podjetje Post Danmark od lastnikov in skupine večkrat prejelo kapital. Nanaša se na tri prenose kapitala leta 2017: 2 340 milijonov DKK, ki jih je podjetje PostNord zagotovilo podjetju Post Danmark, 267 milijonov SEK, ki jih je Danska zagotovila podjetju PostNord, in 400 milijonov SEK, ki jih je Švedska zagotovila podjetju PostNord. Poleg tega se je Danska leta 2017 zavezala, da bo podjetju PostNord zagotovila 1 533 milijonov SEK kot delno nadomestilo za stroške v zvezi z odpustitvijo nekdanjih javnih uslužbencev.“ (poudarek dodan)

Revizijska služba Rigsrevisionen se torej sklicuje na kapitalski injekciji Danske in Švedske za podjetje PostNord AB in ne za podjetje Post Danmark;

(b)

revizijska služba Rigsrevisionen ni pregledala računov podjetja Post Danmark, kot to trdi združenje ITD. Kot je jasno navedeno v poročilu, se poročilo izrecno nanaša na nadzor nad podjetjem Post Danmark, ki sta ga izvajala dansko ministrstvo za promet, gradbeništvo in stanovanja ter danski organ, pristojen za promet;

(c)

revizijska služba Rigsrevisionen v grafu, vključenem v poročilo (iz uvodne izjave 66), napačno navaja, da so bile obravnavane kapitalske injekcije izvedene leta 2017. Državi trdita, da so bili zneski preneseni s podjetja PostNord Group v letih 2018 in 2019, kot je razvidno iz letnega poročila podjetja Post Danmark iz leta 2019 (66), medtem ko je v letnem poročilu podjetja PostNord AB iz leta 2018 naveden tudi znesek, ki sta ga zagotovili državi (67). Revizijska služba Rigsrevisionen vsekakor ni organ, pristojen za državne pomoči, in ni opravila ocene v zvezi z datumom odobritve, ki bi bila ustrezna za namene državne pomoči.

4.4.3   Izračuni DCF za kapitalsko injekcijo, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, so zanesljivi

(147)

Danska in Švedska se ne strinjata s trditvijo združenja ITD, da bi moral biti WACC, uporabljen za kapitalsko injekcijo, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, višji, da bi se upoštevala verjetnost, da podjetju Post Danmark ne bo naložena obveznost zagotavljanja univerzalne storitve. Državi pojasnjujeta, da je bila obveznost zagotavljanja univerzalne storitve vselej naložena podjetju Post Danmark, zato ni bilo razloga, da bi podjetje PostNord Group pričakovalo, da namerava Danska to spremeniti, zlasti ker je univerzalna storitev stroškovno intenzivna obveznost in dejavnost, ki ustvarja izgubo.

(148)

Danska in Švedska izpodbijata tudi trditev združenja ITD, da bi moral biti WACC višji od WACC podjetij, podobnih podjetju PostNord Group, da bi se upoštevala tveganja, povezana z izvedbo načrta preobrazbe, saj je bilo ustrezno poslovno tveganje zajeto v osnovnem poslovnem načrtu, uporabljene pa so bile tudi dodatne premije za tveganje podjetja (za digitalizacijo in velikost), kot je prikazano v preglednici 5:

Preglednica 5

Post Danmark A/S – izračun WACC

Model ocenjevanja dolgoročnih sredstev

[…] %

Premija za tveganje – velikost

[…] %

Premija za tveganje – digitalizacija

[…] %

Strošek lastniškega kapitala

[…] %

Strošek dolga

[…] %

 

 

Delež lastniškega kapitala

[…] %

Delež dolga

[…] %

WACC

[…] %

Opomba: davčna stopnja znaša 22 %.

(149)

Danska in Švedska trdita, da bi se uspešnost podjetja Post Danmark izboljšala v primerjavi s cilji iz poslovnega načrta za obdobje 2018–2020, kot je navedeno na strani 25 letnega poročila podjetja PostNord AB iz leta 2018. Po mnenju Danske in Švedske to podpira sklep, da so bile predpostavke izračuna DCF preudarne in konservativne. Poleg tega to dokazuje, da je trditev združenja ITD, da je trend v zvezi z dobičkom podjetja Post Danmark pred obrestmi in davki od leta 2017 izključno in vse bolj negativen, napačna. Nasprotno, trend v zvezi z EBIT brez postavk, ki vplivajo na primerljivost, je pozitiven. Kot je navedeno v letnem poročilu podjetja PostNord AB iz leta 2018, so manjše izgube posledica izvedbe načrta preobrazbe.

(150)

Danska in Švedska v nasprotju s trditvami združenja ITD menita, da bi bilo treba njuni kapitalski injekciji za podjetje PostNord AB vključiti v DCF za kapitalsko injekcijo skupine. Vendar državi trdita, da bi bila skupna vrednost brez kapitalske injekcije (G) tudi v primeru, če bi se kapitalske injekcije vključile v izračun neto sedanje vrednosti kapitalske injekcije podjetja PostNord Group iz preglednice 1 sklepa o začetku postopka, s čimer bi se kapitalska injekcija (A) povečala za 667 milijonov SEK (460 milijonov DKK), še naprej pozitivna, in sicer bi znašala približno […] DKK ([…]–460 milijonov DKK).

(151)

Danska in Švedska v nasprotju s trditvami združenja ITD menita, da bi bilo treba enkratni učinek v zvezi z nepremičninskimi krediti na Danskem ([…] DKK) vključiti v DCF za kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group, saj je vključitev tega učinka temeljila na klavzulah kreditnega aranžmaja podjetja PostNord Group o navzkrižni kršitvi obveznosti. Državi vsekakor menita, da vključitev enkratnega učinka nepremičnin v DCF nima vsebinskega vpliva na rezultat in da bi skupna vrednost brez kapitalske injekcije tudi ob njegovi izključitvi ostala pozitivna.

(152)

Državi v zvezi s trditvijo združenja ITD, da nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve vključuje državno pomoč in bi ga bilo zato treba izključiti iz analize DCF, trdita, da je bilo nadomestilo v DCF nevtralizirano z ustreznimi stroški v zvezi z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve, ki ustvarja izgube.

(153)

Nazadnje, državi v zvezi s trditvijo združenja ITD, da je model DCF načrtovalo podjetje PostNord samo, trdita, da javna podjetja, kot je podjetje PostNord, očitno imajo svoje usposobljeno osebje, sposobno izvesti analizo naložbe, ki ustreza načelu udeleženca v tržnem gospodarstvu, in jim zato te naloge ni treba zaupati neodvisnemu strokovnjaku.

5.   OCENA

5.1   Opredelitev kapitalskih injekcij kot en ukrep ali trije ločeni ukrepi

(154)

Združenje ITD (in druge tretje osebe) trdi, da bi bilo treba vse tri kapitalske injekcije obravnavati kot en ukrep (glej oddelek 3.1.1). V nasprotju s tem Danska in Švedska trdita, da bi bilo treba kapitalske injekcije obravnavati kot tri ločene ukrepe (glej oddelek 4.1.1). Komisija je kapitalske injekcije v sklepu o začetku postopka obravnavala kot tri ločene ukrepe, od katerih je treba vsakega ustrezno oceniti (glej uvodno izjavo 69 sklepa o začetku postopka).

(155)

Komisija po pregledu vseh pripomb, prejetih v okviru formalnega postopka preiskave, ohranja stališče iz sklepa o začetku postopka, da so tri kapitalske injekcije trije ločeni ukrepi, ki jih je treba ločeno oceniti.

5.1.1   Različni vlagatelji

(156)

Podjetje PostNord Group, Danska in Švedska niso isti vlagatelj. Vsak od zadevnih vlagateljev ima drugačno logiko in postopek odločanja za zagotovitev kapitalske injekcije (kot je razvidno iz različnega razlogovanja, ki sta ga predstavili Danska in Švedska v oddelku 4.2 oziroma 4.3). Skladnost navedenih ukrepov s trgom ni mogoče oceniti tako, da se obravnavajo kot en ukrep, saj imajo Švedska, Danska in podjetje PostNord Group različne stroške financiranja, pri čemer vsak od njih zahteva posebno donosnost naložbe. To pomeni na primer, da je lahko operacija ekonomsko utemeljena za Švedsko ali Dansko, ne pa tudi za drugo državo članico.

(157)

Postopka odločanja obeh držav sta popolnoma različna (glej uvodni izjavi 98 in 99) in vključujeta popolnoma različne akterje. Kar zadeva kapitalski injekciji Danske in Švedske, imata državi v zvezi s svojo vlogo kot delničarja podjetja PostNord AB tudi različna finančna položaja, saj imata različne finančne stroške in zahteve glede donosnosti naložb ter različne stroške izposojanja. Hkrati sta v drugačnem položaju kot podjetje PostNord Group, ki ima svoj notranji postopek odločanja in je s pripravami za izvedbo načrta preobrazbe začelo že jeseni 2016, na podlagi česar je sčasoma zagotovilo kapitalsko injekcijo. Tudi če mora podjetje PostNord Group upoštevati položaj svojih delničarjev v zvezi s svojo kapitalsko injekcijo za podjetje Post Danmark, postopka odločanja podjetja ni mogoče uskladiti z neodvisnim postopkom odločanja Danske in Švedske. Zato je treba skladnost kapitalske injekcije podjetja PostNord Group s trgom oceniti glede na posledice navedene naložbe za podjetje PostNord Group.

5.1.2   Različni upravičenci

(158)

V nasprotju s tem, kar trdijo združenje ITD in druge tretje osebe, zadevne tri kapitalske injekcije nimajo istih upravičencev. Kapitalska injekcija podjetja PostNord Group je bila izplačana podjetju Post Danmark, kapitalski injekciji Danske in Švedske pa podjetju PostNord AB.

(159)

Združenje ITD in druge tretje osebe izpodbijajo to dejstvo (glej uvodno izjavo 58) na podlagi pogojev sporazuma iz oktobra. Prvič, način, kako je združenje ITD predstavilo citat iz sporazuma iz oktobra („Podjetje [PostNord] bo preneslo [navedeni] kapital na podjetje Post Danmark“), ustvarja napačen vtis, da bo podjetje PostNord AB končno preneslo kapital v znesku 5 milijard SEK na podjetje Post Danmark. Besedo „navedeni“ je dodalo združenje ITD in po mnenju Komisije beseda spremeni pomen. Celotni citat je naslednji:

„ Da bi se podjetje spopadlo z izzivi digitalizacije na Danskem, je razvilo nov proizvodni model, katerega stroški po ocenah znašajo približno 5,0 milijarde SEK, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih v danski poslovni enoti za približno 4 000 med letoma 2017 in 2020 (v nadaljnjem besedilu: novi proizvodni model). Podjetje bo v okviru izvajanja novega proizvodnega modela preneslo kapital na podjetje Post Danmark, kot je navedeno v predlogu upravnega odbora podjetja z dne 29. septembra 2017  (68).“

(160)

Iz tega citata sledi, da ni nobene povezave med kapitalsko injekcijo v znesku 5 milijard SEK in domnevnim dejstvom, da bi se celotni znesek prenesel na podjetje Post Danmark. V besedilu je navedeno zgolj, da bo podjetje v okviru izvajanja novega proizvodnega modela preneslo kapital na podjetje Post Danmark. To ne izključuje, da bi se v okviru novega proizvodnega modela ločeno prenesel kapital na podjetje PostNord AB. Vendar kot je razvidno iz odstavka 4 sporazuma iz oktobra, se je ravno to zgodilo:

Podjetje ocenjuje, da potrebni kapital znaša 3,0 milijarde SEK, pri čemer švedski in danski delničar soglašata, da bosta v podporo izvajanju novega proizvodnega modela vložila 400 milijonov SEK oziroma 267 milijonov SEK, podjetje pa bo zagotovilo dodatno financiranje. Te naložbe je treba zagotoviti podjetju v obliki prispevka kapitala [  (69)] pod tržnimi pogoji in brez izdaje novih delnic (70). (poudarek dodan)

(161)

Drugič, danski odlok iz uvodne izjave 101, točka (a), in sklep švedskega parlamenta iz uvodne izjave 101, točka (b), se nanašata na prenos kapitala na podjetje PostNord AB. V danskem odloku je navedeno: „[…]“ (71). V sklepu švedskega parlamenta je navedeno: „Riksdag se predlaga zakon za pooblastitev vlade, da sprejme odločitev o kapitalskih injekcijah za podjetje PostNord AB v znesku do 400 milijonov SEK (72).“

(162)

Poleg tega Komisija pri formalni preiskavi ni ugotovila elementov, ki bi bili v nasprotju z informacijami, ki sta jih predložili Danska in Švedska (uvodna izjava 94).

(163)

Komisija zato meni, da je bil sporazum iz oktobra načelni dogovor (glej uvodno izjavo 143, točka (a)), v skladu s katerim so državi in podjetje PostNord AB pravzaprav imeli precej manevrskega prostora pri dejanskem izvajanju konkretnih ukrepov. Na primer znesek, ki je bil končno dodeljen podjetju Post Danmark na podlagi kapitalske injekcije podjetja PostNord Group, ne ustreza zneskom, predvidenim v sporazumu iz oktobra. Zato pogojev sporazuma iz oktobra ni mogoče šteti za odločilen dokaz za opredelitev upravičencev kapitalskih injekcij Danske in Švedske.

(164)

Komisija meni, da sta kapitalski injekciji Danske in Švedske koristili podjetju PostNord AB in vsem hčerinskim družbam podjetja, s tem pa posredno tudi podjetju Post Danmark, saj se je z njima zaščitilo podjetje PostNord AB. V nasprotju s tem kapitalska injekcija podjetja PostNord Group neposredno koristi podjetju Post Danmark, ki lahko prejeti kapital uporabi za financiranje načrta preobrazbe.

5.1.3   Različni nameni

(165)

Nesporno je, da ima kapitalska injekcija podjetja PostNord Group izrecen namen, tj. omogočiti podjetju Post Danmark, da izvede svoj načrt preobrazbe.

(166)

Kapitalski injekciji Danske in Švedske se izplačata podjetju PostNord AB in koristita celotni skupini. Danska in Švedska sta pojasnili, da sta njuni kapitalski injekciji namenjeni ohranitvi neuradne bonitetne ocene „naložbeni razred“ podjetja PostNord AB (glej uvodni izjavi 30 in 33). Ker podjetje PostNord AB nima uradne bonitetne ocene, bi bil cilj zagotoviti raven finančnega tveganja, ki ustreza ali je blizu bonitetni oceni […] v naložbenem razredu (glej uvodni izjavi 30 in 33). Komisija tako meni, da je ohranitev kreditne sposobnosti podjetja PostNord AB, ki se financira na trgu, razumljiv in razumen ekonomski cilj delničarjev podjetja.

5.1.4   Zahteva po izvedbenih ukrepih

(167)

Komisija meni, da sporazum iz oktobra ni akt, s katerim je bila dodeljena katera koli od treh kapitalskih injekcij. Iz pogojev sporazuma iz oktobra dejansko izhaja, da je bil načelni dogovor, za odobritev vseh treh kapitalskih injekcij pa so bili potrebni poznejši izvedbeni ukrepi, kot sta pojasnili Danska in Švedska (glej uvodno izjavo 143, točka (b)).

5.1.5   Odgovor na trditve tretjih oseb

(168)

Združenje ITD trdi, da bi morala Komisija pri ugotavljanju, ali zadevne tri kapitalske injekcije dejansko pomenijo en sam ukrep, proučiti drugačen sklop meril.

(169)

V skladu z ustaljeno sodno prakso (73) in členom 6(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (74) se mora Komisija pri svoji oceni zanašati na vse ustrezne dejanske in pravne elemente in ne na sklop meril, določen na omejevalen način, pri čemer je v zadevnem primeru upoštevala navedene elemente. Vendar se tudi pri proučitvi meril, ki jih predlaga združenje ITD, sklep Komisije, da so zadevni trije kapitalski ukrepi ločeni ukrepi, ne spremeni.

(170)

Prvič, združenje ITD trdi, da je časovna razporeditev vseh treh kapitalskih ukrepov enaka, saj so bili vsi trije odobreni na datum sklenitve sporazuma iz oktobra, tj. 20. oktobra 2017. Ta trditev je tesno povezana z datumom odobritve ukrepa. Kot je pojasnjeno v oddelku 5.2, Komisija meni, da so bile kapitalske injekcije odobrene na različne datume. Zato je časovna razporeditev kapitalskih injekcij različna.

(171)

Drugič, Komisija v zvezi z namenom zadevnih treh kapitalskih injekcij vztraja pri svojem sklepu, da imajo kapitalska injekcija podjetja PostNord Group in kapitalski injekciji držav različne namene. Meni, da vrzel v financiranju, ki jo je ugotovilo združenje ITD (glej uvodno izjavo 55, točka (b)), ne more biti dokaz, da sta bili tudi kapitalski injekciji Danske in Švedske namenjeni olajšanju izvajanja načrta preobrazbe in da zato skupaj s kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group pomenita en ukrep, zlasti ker bi vrzel v financiranju obstajala tudi, če bi se upoštevali navedeni ukrepi. Poleg tega sta državi pojasnili, da vrzel v financiranju dejansko ustreza ocenjenim izgubam iz poslovanja podjetja Post Danmark (glej uvodno izjavo 140).

(172)

Tretjič, ker imajo kapitalske injekcije različne upravičence in/ali različne vlagatelje, so tudi okoliščine, v katerih so bile te kapitalske injekcije zagotovljene, različne, pa tudi položaji upravičencev so različni. Komisija zato sklepa, da okoliščine kapitalskih injekcij niso iste.

(173)

Komisija trdi tudi, da sodna praksa, ki jo je združenje ITD navedlo v svoji prvotni pritožbi in pripombah k sklepu o začetku postopka, ne podpira trditve, da zadevne tri kapitalske injekcije pomenijo en ukrep.

(174)

Prvič, Splošno sodišče je v točki 178 sodbe v zadevi Grčija in drugi/Komisija (75) navedlo, da je treba upoštevati vse dejanske in pravne elemente, ustrezne za navedeno zadevo, kot je bilo že poudarjeno v uvodni izjavi 169. To presega upoštevanje zgolj časovne razporeditve, namena in položaja.

(175)

Drugič, Komisija v zvezi s sodbama v zadevah Bouygues in Bouygues Télécom/Komisija in drugi (76) (glej uvodno izjavo 33 sklepa o začetku postopka) ter BP Chemicals/Komisija (77) opozarja, da so dejstva v navedenih zadevah drugačna kot v obravnavani zadevi, saj zadevni primer vključuje različne dajatelje in vsakega je treba oceniti ločeno. Pomen te razlike ponazarja sodba v zadevi BP Chemicals (na katero se sklicuje sodba v zadevi Bouygues in Bouygues Télécom/Komisija in drugi), v kateri je Splošno sodišče odločilo, da mora Komisija ugotoviti, ali je mogoče ukrepe ločiti „v primeru, kot je zadevni, ki se nanaša na tri kapitalske injekcije, ki jih je zagotovil isti vlagatelj […]“ (78) (poudarek dodan). To kaže, da je identiteta vlagateljev eden od elementov, ki jih je treba upoštevati pri presoji, ali so kapitalske injekcije en ukrep ali več ukrepov, pri čemer je treba uporabiti tudi druge ustrezne elemente.

(176)

Tretjič, opozoriti bi bilo treba, da je v sodbi v zadevi Bouygues in Bouygues Télécom/Komisija navedeno, da je treba pri presoji, ali zaporedna posredovanja pomenijo državno pomoč, upoštevati časovno razporeditev, namen in položaj podjetja, vendar to ne izključuje upoštevanja drugih meril. Sodišče je dejansko navedlo: „Tako [tj. da se več zaporednih posredovanj obravnava kot eno posredovanje] je lahko zlasti, kadar med zaporednimi posegi – med drugim z vidika njihovega časovnega razporeda, njihovega namena in položaja podjetja ob teh posegih – obstaja tako tesna povezava, da jih ni mogoče ločiti“ (79) (poudarek dodan).

(177)

Četrtič, združenje ITD se v svojih pripombah sklicuje na zadevo Arriva Italia in drugi ter trdi, da je Sodišče potrdilo, da mora obstoječe nacionalno pravo, s katerim se dodeli državna pomoč, nujno zahtevati izvedbeni ukrep. Ko je združenje ITD (in druge tretje osebe) predložilo svoje pripombe, Sodišče še ni sprejelo sodbe v navedeni zadevi. Zato trditve združenja ITD najverjetneje temeljijo na sklepnih predlogih generalnega pravobranilca. Vsekakor je Sodišče v sodbi z dne 19. decembra 2019 sklenilo, da je mogoče v zadevnem primeru ugotoviti, da je bila pomoč dodeljena, vendar mora nacionalno sodišče preveriti, ali je bila pravica do dodelitve sredstev podeljena že z zadevno pravno podlago (80). Komisija ne izpodbija pristopa Sodišča, ravno nasprotno, ker so v zadevnem primeru dejansko bili potrebni izvedbeni ukrepi, saj sporazum iz oktobra ni podelil pravice do dodelitve sredstev, zato kapitalskih injekcij ni mogoče šteti za odobrene na datum sporazuma.

(178)

Nazadnje, kar zadeva sodbo v zadevi Kraljevina Belgija in Magnetrol International/Komisija (81), sta bila v nasprotju z okoliščinami te zadeve v zadevnem primeru upravičenca opredeljena (tj. podjetji Post Danmark in PostNord AB). Čeprav opredelitev upravičencev v zadevnem primeru ni bila ovira za dodelitev pomoči, so obstajale druge ovire, kot so nacionalni postopki odločanja za to, da je odobritev kapitalskih injekcij postala pravno zavezujoča. Podobni premisleki so veljali, ko se je Komisija sklicevala na zadevo BSCA/Komisija v uvodni izjavi 81 sklepa o začetku postopka. V navedeni zadevi je Splošno sodišče navedlo: „[…] merilo za ugotovitev, kdaj je bila pomoč dodeljena, [je] merilo pravno zavezujočega akta, s katerim se je pristojni nacionalni organ zavezal, da bo dodelil pomoč njenemu upravičencu […] z brezpogojno in pravno zavezujočo obljubo […]“ (82). Taka brezpogojna in pravno zavezujoča obljuba je bila dana šele ob odobritvi različnih kapitalskih injekcij, tak pogoj pa ni bil izpolnjen na datum sporazuma iz oktobra.

(179)

Poleg tega se tudi zdi, da združenje ITD pri pojasnjevanju, da se lahko ukrep šteje za odobren, kadar sta znana znesek in upravičenec do pomoči (glej uvodno izjavo 59), ozko razlaga sodbo v zadevi BSCA/Komisija. Sodišče je v zadevi BSCA/Komisija uporabilo neobstoj opredelitve upravičencev kot dodaten argument, da zadevni ukrep ni bil odobren. V točki 74 je navedeno:

„Iz tega sklepa je torej jasno razvidno, da se valonska vlada ni zavezala, da bo tožeči stranki dodelila pomoč, temveč se je, nasprotno, pristojni minister zavezal le, da bo navedeni vladi predložil ukrepe za izvajanje programa naložb. Poleg tega je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni opredeljena kot morebitni upravičenec do pomoči.“ (poudarek dodan)

(180)

Poleg tega je Splošno sodišče v točki 77 navedene sodbe navedlo:

„ Iz tega sledi, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, sklepa z dne 20. julija in 8. novembra 2000 nista vsebovala zavezujočih in natančnih pravnih zavez valonske vlade do tožeče stranke. Kot tožeča stranka sicer tudi sama priznava v repliki, sta ta sklepa pomenila zavezo valonske vlade z vidika njenih političnih ciljev in sta bila rezultat ministrskega konsenza znotraj te vlade. Nasprotno pa že ob branju pogodbe iz leta 2002 postane jasno, da so bile podrobnosti v zvezi z infrastrukturo in storitvami šele v tem dokumentu določene v obliki pravnih obveznosti. Ta pogodba iz leta 2002 namreč določa program naložb, izdatke, h katerim se je zavezal subjekt, ki ga sestavljata regija Valonija in družba Sowaer [ (83)], ter koncesijsko dajatev, v katere plačevanje je v zameno privolila tožeča stranka. “ (poudarek dodan)

Sporazum iz oktobra je torej podoben sklepoma z dne 20. julija in 8. novembra 2000, ki sta vsebovala politične cilje, iz točke 77 sodbe v zadevi BSCA/Komisija (in ne pogodbi iz leta 2002, ki je navedena v isti točki), saj prav tako izraža politične cilje in je rezultat soglasja Danske in Švedske ter ni akt, na podlagi katerega se lahko kapitalski injekciji štejeta za odobreni.

5.1.6   Sklepna ugotovitev

(181)

Komisija na podlagi razlogovanja iz uvodnih izjav 156 do 180 sklepa, da kapitalske injekcije pomenijo tri ločene ukrepe, ki so zato ločeno ocenjeni v oddelku 5.2.

5.2   Datum odobritve kapitalskih injekcij

5.2.1   Datum odobritve kapitalske injekcije skupine

5.2.1.1   Ocena

(182)

Danska in Švedska se strinjata z oceno Komisije iz sklepa o začetku postopka, da je bila kapitalska injekcija podjetja PostNord Group odobrena 11. junija 2018 (uvodna izjava 101). Združenje ITD trdi, da je bila kapitalska injekcija podjetja PostNord Group odobrena 20. oktobra 2017 (uvodna izjava 62).

(183)

Kadar je odobritev ukrepa odvisna od izpolnitve nekaterih pogojev, ukrepa ni mogoče šteti za odobren, če in dokler navedeni pogoji niso izpolnjeni (84). V sporazumu iz oktobra je navedeno: „Delničarja soglašata z vsebino […], pri čemer je v zvezi z elementi državne pomoči potrebna odobritev Evropske komisije.“ Pripombe tretjih oseb niso mogle spremeniti sklepa Komisije, da je to jasen pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko kapitalska injekcija podjetja PostNord Group šteje za odobreno. Zato je najzgodnejši datum, na katerega bi se lahko kapitalska injekcija podjetja PostNord Group štela za odobreno, 28. maj 2018, tj. datum sprejetja sklepa iz leta 2018.

(184)

V skladu s sporazumom iz oktobra se zadevne tri kapitalske injekcije preprosto ne bi izvedle, če Komisija ne bi odobrila nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve s sklepom 2018. Časovna razporeditev izplačila kapitalskih injekcij je skladna z navedenim pogojem.

(185)

Poleg tega je bila kapitalska injekcija podjetja PostNord Group vsekakor del sporazuma o izvajanju, sklenjenega med Dansko in podjetjem PostNord AB (glej uvodni izjavi 25 in 100). Šele na podlagi navedenega sporazuma je upravni odbor podjetja PostNord AB sprejel odločitev o naložbi, tako da je obveznost podjetja PostNord Group, da zagotovi kapital podjetju Post Danmark, postala „brezpogojna in pravno zavezujoča“, kar je merilo, ki sta ga uporabili sodišči (85).

(186)

Komisija ob upoštevanju uvodnih izjav 183 do 185 meni, da je bila kapitalska injekcija podjetja PostNord Group odobrena 11. junija 2018.

(187)

Poleg tega je razmeroma nepomemben in delni prenos iz aprila 2018 (86) (glej uvodno izjavo 107) v skladu z odstavkom 6 sporazuma iz oktobra, v katerem je navedeno: „Podjetje [PostNord] lahko [do odobritve Komisije v zvezi z elementi državne pomoči v sporazumu], zagotovi financiranje, ki ga podjetje Post Danmark A/S potrebuje za vsakodnevno poslovanje.“ Takega zelo omejenega prenosa, namenjenega zagotovitvi kratkoročnega neprekinjenega poslovanja do bolj strukturnih ukrepov, kot je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve za obdobje 2017–2019, ni mogoče primerjati s kapitalsko injekcijo v skupnem znesku 2,339 milijarde DKK, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark.

(188)

Komisija ugotavlja tudi, da se sporazum iz oktobra razlikuje od medvladnega sporazuma med Dansko in Švedsko o ustanovitvi konzorcija za izgradnjo, upravljanje in delovanje tako imenovane stalne povezave čez ožino Øresund (glej uvodno izjavo 64). V nasprotju z medvladnim sporazumom Danska in Švedska v skladu s sporazumom iz oktobra niti ne jamčita ničesar skupaj niti se ne zavezujeta, da bosta zagotovili finančno podporo.

(189)

To ponazarja uvodna izjava 32 odločitve Komisije o stalni povezavi Øresund (glej opombo 38), ki se nanaša na člen 12 medvladnega sporazuma, v katerem je navedeno:

v danščini:

„ Artikel 12 – Danmark og Sverige garanterer solidarisk for forpligtelser vedrerende konsortiets lån og andre finansielle instrumenter, som benyttes i forbindelse med finansieringen. Staterne er indbyrdes ansvarlige i lige forhold. “

v švedščini:

„ Artikel 12 – Danmark och Sverige garanterar solidariskt för förpliktelser avseende konsortiets lån och andra finansiella instrument som utnyttjas i samband med finansieringen. Staterna är inbördes ansvariga i lika omfattning. “

v slovenščini:

„Člen 12 – Danska in Švedska solidarno jamčita za obveznosti v zvezi s posojili in drugimi finančnimi instrumenti konzorcija, ki se uporabljajo v zvezi s financiranjem. Državi sta enako odgovorni.“ (poudarek dodan)

5.2.2   Datum odobritve kapitalske injekcije Danske

(190)

Danska v nasprotju s sklepno ugotovitvijo Komisije iz sklepa o začetku postopka, da je bila kapitalska injekcija Danske odobrena 11. junija 2018 (glej uvodno izjavo 108 sklepa o začetku postopka), meni, da je bila njena kapitalska injekcija odobrena šele 10. decembra 2018. tj. na datum, na katerega je bila izplačana. Združenje ITD meni, da je bila kapitalska injekcija odobrena na datum sporazuma iz oktobra, tj. 20. oktobra 2017.

(191)

Komisija meni, da so bili podobno kot pri kapitalski injekciji podjetja PostNord Group po sporazumu iz oktobra potrebni dodatni ukrepi, da je Danska zagotovila svojo kapitalsko injekcijo. Prvič, potreben je bil ministrski odlok z dne 17. maja 2018, ki pomeni odobritev odbora danskega parlamenta za finance. Dansko ministrstvo za promet, gradbeništvo in stanovanja je to odobritev danskega parlamenta potrebovalo, da je nadaljevalo s kapitalsko injekcijo.

(192)

Drugič, Komisija ugotavlja, da pripombe držav glede sklepa o začetku postopka kažejo, da ministrski odlok ni bil zavezujoč, danska vlada pa se je lahko kadar koli odločila, da ne bo ukrepala na podlagi ministrskega odloka, saj ta Danski ni naložil obveznosti dodelitve pomoči.

(193)

Ker je v sporazumu iz oktobra jasno navedeno, da je za njegovo izvedbo enako potrebno soglasje danske vlade (glej uvodno izjavo 24), ministrski odlok pa ne pomeni takega soglasja niti ne nalaga vladi obveznosti v zvezi s tem, Komisija sklepa, da je mogoče kapitalsko injekcijo Danske šteti za odobreno le na datum izplačila, tj. 10. decembra 2018.

(194)

Komisija zato popravlja svojo sklepno ugotovitev iz sklepa o začetku postopka v zvezi z datumom, na katerega je bila kapitalska injekcija Danske odobrena. Opozoriti pa bi bilo treba, da sprememba datuma dodelitve pomoči iz 11. junija 2018 v 10. december 2018 ne vpliva na oceno skladnosti s trgom iz oddelka 5.3.2 tega sklepa.

5.2.3   Datum odobritve kapitalske injekcije Švedske

(195)

Švedska v nasprotju s sklepno ugotovitvijo Komisije iz sklepa o začetku postopka, da je bila kapitalska injekcija Švedske odobrena 28. maja 2018 (glej uvodno izjavo 118 sklepa o začetku postopka), meni, da je bila njena kapitalska injekcija odobrena šele 29. novembra 2018. Združenje ITD meni, da je bila kapitalska injekcija Švedske odobrena na datum sporazuma iz oktobra, tj. 20. oktobra 2017.

(196)

Podobno kot pri kapitalski injekciji Danske so bili za zagotovitev kapitalske injekcije Švedske po sporazumu iz oktobra potrebni izvedbeni ukrepi. Izvedbeni ukrep za kapitalsko injekcijo Švedske je pooblastilo, ki ga je švedski parlament dal 12. decembra 2017 (uvodni izjavi 100 in 101). Kot je pojasnjeno v sklepu o začetku postopka (uvodna izjava 117 sklepa o začetku postopka), je bilo pooblastilo odvisno od odobritve nadomestila za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ki ga je Komisija odobrila 28. maja 2018.

(197)

Pripombe držav glede sklepa o začetku postopka kažejo, da pooblastilo vladi omogoči, da ukrepa, vendar je k temu ne zavezuje. V zvezi s tem je Švedska predložila druge primere, ko je parlament podelil pooblastilo, vendar vlada (še) ni ukrepala na njegovi podlagi (glej uvodno izjavo 99).

(198)

Komisija na podlagi uvodnih izjav 195 do 197 sklepa, da šele odločitev vlade, da bo ukrepala, pomeni pravno zavezujočo odločitev, na podlagi katere se lahko prenos sredstev, odobren s pooblastilom, šteje za odobren. Ta odločitev je bila sprejeta 29. novembra 2018 (glej uvodno izjavo 101).

(199)

Komisija zato popravlja svojo sklepno ugotovitev iz sklepa o začetku postopka v zvezi z datumom, na katerega je bila kapitalska injekcija Švedske odobrena. Opozoriti pa bi bilo treba, da sprememba datuma dodelitve pomoči iz 28. maja 2018 v 29. november 2018 ne vpliva na oceno skladnosti s trgom iz oddelka 5.3.3 tega sklepa.

5.3   Obstoj pomoči

(200)

V skladu s členom 107(1) PDEU se ukrep šteje za državno pomoč, če so izpolnjeni naslednji kumulativni ukrepi: (i) ukrep dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev; (ii) ukrep daje selektivno gospodarsko prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (iii) prednost izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco ter (iv) ukrep prizadene trgovino znotraj EU.

5.3.1   Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark

5.3.1.1   Gospodarska dejavnost in pojem podjetja

(201)

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Komisija najprej ugotoviti, ali je upravičenec podjetje v smislu člena 107(1) PDEU. Pojem podjetje zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihov pravni status in način financiranja. Vsaka dejavnost, ki zajema ponujanje blaga in storitev na danem trgu, je gospodarska dejavnost (87).

(202)

Danski in Švedski organi priznavajo, da podjetje Post Danmark opravlja dejavnosti gospodarske narave. Podjetje Post Danmark ponuja poštne storitve za plačilo na danskem poštnem trgu, pri čemer konkurira drugim ponudnikom. Zato opravljanje poštnih storitev na navedenem trgu pomeni gospodarsko dejavnost. Iz teh razlogov se podjetje Post Danmark v zvezi z dejavnostmi, financiranimi s kapitalsko injekcijo, šteje za podjetje v smislu člena 107(1) PDEU.

5.3.1.2   Pripisljivost državi in državna sredstva

(203)

Za presojo, ali je mogoče ukrep, dodeljen prek javnih podjetij, pripisati državi, je treba ugotoviti, ali se lahko šteje, da so bili javni organi tako ali drugače vpleteni v sprejetje ukrepa (88).

(204)

Poleg tega državna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja (89), vključno s sredstvi javnih podjetij (90). Ni pomembno, ali je ustanova v javnem sektorju avtonomna ali ne (91).

(205)

Komisija ohranja svojo presojo iz sklepa o začetku postopka, da je mogoče kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group pripisati Danski in Švedski. Čeprav sporazuma iz oktobra ni mogoče šteti za akt o odobritvi, je dvostranski sporazum med državama, s katerim sta se ti načelno dogovorili o izvedbi načrta preobrazbe za podjetje Post Danmark. Kapitalska injekcija skupine je del sporazuma iz oktobra, kot je razvidno iz odstavka 4 sporazuma (glej uvodno izjavo 22).

(206)

Ker sta se državi o kapitalski injekciji podjetja PostNord Group načelno dogovorili s sporazumom iz oktobra, ki je zanju nesporen, Komisija meni, da je kapitalska injekcija podjetja PostNord Group posledica navedenega sporazuma in jo je zato mogoče pripisati Danski in Švedski. Poleg tega to sklepno ugotovitev dodatno podpira sporazum o izvajanju (glej uvodno izjavo 25), s katerim sta se Danska in podjetje PostNord AB izrecno dogovorila o odobritvi kapitalske injekcije skupine. Ker je PostNord Group javno podjetje, državna sredstva pa vključujejo sredstva javnih podjetij, je ukrep dodeljen iz državnih sredstev.

5.3.1.3   Selektivnost

(207)

Da bi državni ukrep spadal na področje uporabe člena 107(1) PDEU, mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga. Zato pojem „pomoč“ zajema le tiste ukrepe, s katerimi je prednost posameznim podjetjem dodeljena selektivno.

(208)

Kapitalska injekcija podjetja PostNord Group je individualni ukrep, ki je izrecno ciljno usmerjen v podjetje Post Danmark. Komisija zato meni, da je ukrep selektiven.

5.3.1.4   Prednost

(209)

Prednost v smislu člena 107(1) PDEU je vsaka gospodarska korist, ki je podjetje ne bi pridobilo pod običajnimi tržnimi pogoji, tj. brez posredovanja države (92). Pomemben je le učinek ukrepa na podjetje, ne pa vzrok ali cilj posredovanja države (93). Prednost je prisotna, kadar se finančni položaj podjetja izboljša zaradi posredovanja države, in sicer pod pogoji, ki so drugačni od običajnih tržnih pogojev.

(210)

Gospodarske transakcije, ki jih izvajajo javni organi, ne dajejo prednosti in zato ne pomenijo pomoči, če so izvedene v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (94). Zato bi bilo treba ravnanje javnih organov primerjati z ravnanjem podobnih zasebnih gospodarskih subjektov pod običajnimi tržnimi pogoji. Vprašanje, ali je državno posredovanje v skladu s tržnimi pogoji, je treba proučiti na predhodni podlagi, ob upoštevanju informacij, ki so na voljo v času, ko je bila sprejeta odločitev za posredovanje (95).

(211)

Komisija meni, da sta modela DCF, ki so ju predstavili danski in švedski organi, z metodološkega vidika skladna s sprejemljivo prakso za presojo skladnosti naložbe s trgom. Za oceno odločitev o kapitalskih naložbah se običajno uporablja neto sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov podjetja (prilagojena zaradi dolga). V okviru predloženih modelov sta bila obravnavana dva denarna tokova, in sicer denarni tok na podlagi stečaja podjetja Post Danmark (negativni denarni tok, ki bi bil preprečen), in denarni tok na podlagi prihodnjega poslovnega dobička podjetja Post Danmark (pozitivni denarni tok).

(212)

Kar zadeva dvome, izražene v sklepu o začetku postopka, Komisija na podlagi dodatnih informacij, ki jih je prejela, meni, da so napovedi dobičkonosnosti, uporabljene v modelih DCF, razumne in utemeljene s tržnimi študijami (glej uvodno izjavo 122). Zlasti je bila v zvezi s predpostavkami o stopnjah rasti prihodkov in dobičkonosnosti podjetja Post Danmark opravljena primerjalna analiza z vzorcem podjetij, podobnih podjetju Post Danmark (glej uvodni izjavo 122). Navedeni vzorec je vključeval več podjetij, ki kotirajo na borzi ter delujejo v sektorju poštnih in logističnih storitev. Za vsako podjetje, podobno podjetju Post Danmark, so bile pridobljene napovedi prihodkov in dobička, ki jih je pripravil tržni analitik. Na splošno je primerjalna analiza pokazala, da se je zdelo, da so v primerjavi z napovedmi tržnega analitika napovedi, na katerih temelji poslovni načrt podjetja Post Danmark, konservativne.

(213)

V skladu s poslovnim načrtom bi bila dobičkonosnost podjetja Post Danmark v prvih letih po injekciji podjetja PostNord Group negativna. To je ena od trditev, ki jih je združenje ITD navedlo v zvezi z domnevno gospodarsko prednostjo, zagotovljeno podjetju Post Danmark. Čeprav znatni stroški prestrukturiranja, nastali v letih neposredno po injekciji podjetja PostNord Group, dejansko povzročajo izgube, bi bila pričakovana dobičkonosnost po prestrukturiranju podjetja Post Danmark s predhodnega vidika zadostna za to, da se injekcija podjetja PostNord Group šteje za skladno s tržnimi pogoji.

(214)

Analiza dobičkonosnosti z uporabo pristopa s prostim denarnim tokom za lastniški kapital je pokazala, da bi bila predhodno pričakovana dobičkonosnost injekcije podjetja PostNord Group tudi pod tržnimi pogoji zadostna, čeprav bi bile izgube, ki bi nastale v primeru stečaja podjetja Post Danmark, izključene iz izračunov. Navedena analiza je pokazala, da je podjetje PostNord Group kot delničar podjetja Post Danmark pričakovalo donos, višji od stroškov kapitalske injekcije.

(215)

Poleg tega je bila predhodno pričakovana dobičkonosnost injekcije podjetja PostNord Group pridobljena na podlagi točne določitve in utemeljitve WACC in stroškov lastniškega kapitala, ki so se uporabili za diskontiranje prostih denarnih tokov za podjetje oziroma delničarje. V nasprotju s trditvami združenja ITD so navedene diskontne stopnje ustrezno izražale raven tveganja denarnih tokov podjetja Post Danmark. Pri WACC so se upoštevale zlasti ustrezne premije za tveganje (glej uvodno izjavo 148).

(216)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da je poročilo o analizi DCF pripravilo podjetje PostNord samo in ne neodvisni strokovnjak, opozarja, da pravila o državni pomoči ne zahtevajo, da poročila o oceni pripravi strokovnjak, ki je neodvisen od upravičenih subjektov. V skladu z navedenimi pravili se zahteva le, da sama analiza skladnosti s trgom temelji na splošno sprejeti standardni metodologiji ocenjevanja na podlagi razpoložljivih objektivnih, preverljivih in zanesljivih podatkov (96), ki bi morali biti dovolj podrobni in izražati gospodarske razmere v času, ko je bila sprejeta odločitev za transakcijo, ob upoštevanju ravni tveganja in prihodnjih pričakovanj (97).

(217)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da bi bilo treba v poročilu o analizi DCF upoštevati vse tri kapitalske injekcije, opozarja, da je kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, ločen ukrep z drugačnim namenom kot kapitalski injekciji, ki sta ju Danska in Švedska zagotovili podjetju PostNord AB. Zato se v analizi DCF pravilno upošteva le kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark.

(218)

V zvezi s trditvijo združenja ITD, da so se pri analizi DCF upoštevali neupravičeni stroški v zvezi s hipotekarnim dolgom zaradi nepremičnin in posojili, ki jih podjetje Post Danmark v primeru likvidacije ne bi moglo odplačati, sta Švedska in Danska Komisijo obvestili, da so klavzule o navzkrižni kršitvi obveznosti iz kreditnega aranžmaja podjetja PostNord Group take, da ima podjetje PostNord Group v primeru stečaja podjetja Post Danmark pravno obveznost odplačati navedena posojila. Zato je bilo pravilno, da so se navedeni stroški upoštevali pri analizi DCF. Podjetje PostNord Group pri ravnanju kot […] v okviru sporazuma o kreditnem aranžmaju ne ravna kot javni organ, ampak kot udeleženec v tržnem gospodarstvu, ki izpolnjuje svoje obveznosti v okviru poslovnega sporazuma o dolgu. Zato Komisija ugotavlja, da so stroški podjetja Post Danmark, povezani s hipotekarnim dolgom zaradi nepremičnin in posojili ter nastali v primeru stečaja, upravičeni za analizo DCF.

(219)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da so se pri analizi DCF upoštevali neupravičeni stroški v zvezi s posrednimi stroški stečaja, in sicer domnevno višji stroški izposojanja podjetja PostNord Group, izguba zmožnosti podjetja PostNord Group, da bi ponujalo celovite logistične rešitve v nordijski regiji ter „izguba sinergij in obsega dejavnosti podjetja v nordijski regiji“, opozarja, da so navedeni stroški dejansko posredni stroški, ki jih v primeru stečaja podjetja Post Danmark krije podjetje PostNord Group, kot bi to storil vsak preudaren udeleženec na trgu. Zato so navedeni stroški upravičeni za analizo DCF.

(220)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da analiza DCF vključuje neupravičene denarne tokove, kot je nadomestilo za obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, opozarja, da se navedeno nadomestilo šteje za združljivo pomoč, zato je upravičeno za analizo DCF. Dejansko bi preudaren vlagatelj pri svoji oceni ustreznosti naložbe upošteval združljivo pomoč.

(221)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da tudi če bi bilo treba v analizo DCF vključiti neposredne in posredne stroške scenarija stečaja podjetja Post Danmark, bi bilo treba vključiti le del navedenih stroškov in ne celotnega zneska, saj se stečaj podjetja Post Danmark s kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group ne bi nujno preprečil, opozarja o nasprotnem, da izračuni, ki sta jih predložili Danska in Švedska, dokazujejo, da bi kapitalska injekcija skupine preprečila stečaj podjetja Post Danmark, ki je dejansko bil preprečen.

(222)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da so prihodki v DCF preveliki in da se pri njih ne upošteva tveganje, da obveznost zagotavljanja univerzalne storitve po letu 2019 ne bo podaljšana, opozarja, da je tako tveganje zgolj hipotetično. Obveznost zagotavljanja univerzalne storitve se je vselej naložila podjetju Post Danmark, zato podjetje PostNord Group ni imelo razloga, da bi pričakovalo spremembo. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da v veliki večini držav članic Unije obveznost zagotavljanja univerzalne storitve načeloma izvaja uveljavljeni nacionalni izvajalec poštnih storitev.

(223)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da so glede na 10-odstotno zmanjšanje neto prodaje podjetja Post Danmark leta 2017 ocene stopenj rasti trga pisemskih pošiljk in logističnih storitev iz DCF preveč optimistične in zato vprašljive, znova poudarja svojo oceno iz uvodne izjave 212 in meni, da je mogoče napovedi tržnega analitika, na katerih temelji poslovni načrt podjetja Post Danmark, šteti za konservativne.

(224)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da je WACC v DCF prenizek, saj se pri njem upoštevajo podjetja, podobna podjetju PostNord Group, namesto podjetij, podobnih podjetju Post Danmark, medtem ko se tveganje stečaja zaradi ambicioznega načrta podjetja Post Danmark in velika občutljivost modela za poljubne predpostavke v zvezi s prihodnjimi tržnimi razmerami ne upoštevata, znova poudarja svojo oceno iz uvodne izjave 215 in opozarja, da so se pri analizi DCF upoštevale referenčne vrednosti podjetij, podobnih podjetju Post Danmark, medtem ko so dodatne premije ustrezno izražale ustrezna tveganja za izračun WACC.

(225)

Komisija v zvezi s trditvijo združenja ITD, da verjetno znižanje bonitetne ocene podjetja PostNord Group, ki sta ga upoštevali državi, potrjuje, da bi bila kapitalska injekcija podjetja PostNord Group finančno nerazumna in ne bi izpolnjevala merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, znova poudarja svojo oceno iz uvodnih izjav 211 do 215 v zvezi s skladnostjo kapitalske injekcije podjetja PostNord Group s trgom ter na podlagi tega meni, da se ne zdi posebno verjetno, da bi se bonitetna ocena podjetja PostNord Group znižala zaradi kapitalske injekcije podjetja PostNord Group za podjetje Post Danmark (glej uvodno izjavo 240). Ne glede na to zelo začasna prilagoditev neuradne bonitetne ocene podjetja PostNord AB ne bi bila nujno v nasprotju z razumno naložbo.

(226)

Komisija v zvezi s trditvijo podjetja UPS, da je mogoče realnost predpostavljene stopnje rasti iz izračunov DCF preveriti s primerjavo stopnje rasti splošnega segmenta (glej uvodno izjavo 81), kot je navedena v več raziskovalnih člankih in drugih virih, v povezavi s sposobnostjo podjetja PostNord, da natančno predvidi pričakovane rezultate v zvezi s specifičnimi cilji, ponavlja svoje pripombe iz uvodne izjave 212, da se je zdelo, da so stopnje rasti, predpostavljene pri analizi DCF, konservativne, ter dodaja, da v oceni državne pomoči, ki jo opravi Komisija, ni mogoče upoštevati sposobnosti podjetja PostNord Group, da natančno predvidi pričakovane rezultate v zvezi s specifičnimi cilji.

(227)

Komisija v zvezi s trditvijo podjetja UPS, da bi bilo treba v skladu z izjavo danskih organov, da bi se lahko zaradi kapitalske injekcije za podjetje Post Danmark znižala tudi neuradna bonitetna ocena podjetja PostNord AB, v analizo DCF vključiti dodatne stroške izposojanja, in to ne le v scenariju stečaja podjetja Post Danmark zaradi neobstoja kapitalske injekcije podjetja PostNord Group, ampak tudi v scenariju kapitalske injekcije podjetja PostNord Group, opozarja, da ker je kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, srednjeročno dovolj dobičkonosna, se ne zdi posebno verjetno, da bi se bonitetna ocena podjetja PostNord Group znižala, in zato se v scenarij kapitalske injekcije podjetja PostNord Group ne bi smeli vključiti dodatni stroški izposojanja.

(228)

Komisija na podlagi obeh kvantitativnih analiz dobičkonosnosti, ki sta ju predložili Danska in Švedska, sklepa, da je kapitalska injekcija podjetja PostNord Group skladna s tržnimi pogoji, saj navedeni analizi dokazujeta, da bi zasebni vlagatelj v istem položaju, v katerem je podjetje PostNord Group, prav tako zagotovil kapital podjetju Post Danmark.

5.3.1.5   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(229)

Ukrep se šteje za državno pomoč, kadar izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in prizadene trgovino med državami članicami.

(230)

Za ukrep, ki ga dodeli država, se šteje, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, kadar bi verjetno izboljšal konkurenčni položaj prejemnika pomoči v primerjavi z drugimi podjetji, ki jim konkurira (98). Izkrivljanje konkurence se torej predvideva od trenutka, ko država dodeli finančno prednost podjetju v liberaliziranem sektorju, v katerem obstaja ali bi lahko obstajala konkurenca.

(231)

Kar zadeva vpliv ukrepa na trgovino, ni treba ugotoviti, da ima pomoč dejanski vpliv na trgovino med državami članicami (99). Sodišči Unije sta zlasti odločili, da „kadar pomoč države članice okrepi položaj nekaterih podjetij v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj [Unije], se šteje, da pomoč vpliva na ta zadnja podjetja“ (100).

(232)

Podjetje Post Danmark opravlja poštne storitve na ozemlju Danske in v tujini. Danski trg poštnih storitev je bil liberaliziran 1. januarja 2011. Po podatkih danskih organov je imelo podjetje Post Danmark leta 2016 približno […]-odstotni tržni delež na trgu distribucije pisemskih pošiljk, […]-odstotni delež na trgu distribucije paketov med podjetji ter med podjetji in potrošniki ter […]-odstotni delež na trgu distribucije časopisov in revij po pošti.

(233)

Na ozemlju Danske je več podjetij, ki opravljajo poštne storitve. Ta podjetja so neposredni konkurenti podjetju Post Danmark, številna med njimi, kot sta UPS in GLS, pa so dejavna tudi v drugih državah članicah.

(234)

Komisija zato meni, da bi kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, verjetno prizadela trgovino in izkrivljala konkurenco.

5.3.1.6   Sklepna ugotovitev

(235)

Ker je bilo ugotovljeno, da je kapitalska injekcija podjetja PostNord Group v skladu s tržnimi pogoji, saj so ustrezne analize pokazale, da bi zasebni vlagatelj v istem položaju, v katerem je podjetje PostNord Group, podjetju Post Danmark zagotovil podoben kapital, gospodarske prednosti za podjetje Post Danmark ni in tako eno od meril iz člena 107(1) PDEU ni izpolnjeno.

(236)

Ker so navedena merila kumulativna, Komisija ugotavlja, da kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

5.3.2   Kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB

5.3.2.1   Gospodarska dejavnost in pojem podjetja

(237)

Danski organi priznavajo, da podjetje PostNord Group opravlja dejavnosti gospodarske narave. Podjetje PostNord Group je edini lastnik podjetja Post Danmark, ki ponuja poštne storitve za plačilo na danskem poštnem trgu in konkurira drugim ponudnikom, kar pomeni, da opravlja gospodarsko dejavnost. Poleg tega tudi druge hčerinske družbe v skupini opravljajo storitve na več trgih poštnih in logističnih storitev. Iz teh razlogov se podjetje PostNord Group v zvezi z dejavnostmi, financiranimi s kapitalsko injekcijo, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord Group, šteje za podjetje v smislu člena 107(1) PDEU.

5.3.2.2   Pripisljivost državi in državna sredstva

(238)

Ker danski organi neposredno dodelijo ukrep, je po definiciji pripisljiv državi. Poleg tega državna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja, kot je navedeno v uvodni izjavi 204. Ker danski organi odobrijo kapitalsko injekcijo iz državnega proračuna, Komisija meni, da je tudi ta pogoj izpolnjen.

5.3.2.3   Selektivnost

(239)

Kapitalska injekcija je individualni ukrep v korist podjetja PostNord AB. Iz tega razloga je selektiven.

5.3.2.4   Prednost

(240)

Kot je navedlo tudi združenje ITD, Komisija meni, da danski (in švedski) organi še vedno niso prepričljivo dokazali, da bi se brez kapitalskih injekcij Danske in Švedske poslabšala bonitetna ocena podjetja PostNord AB. Podjetje PostNord AB kot podjetje, ki ne kotira na borzi, nima uradne bonitetne ocene, za finančno institucijo pa bi se lahko pričakovalo, da bo pri določitvi bonitetne ocene podjetja PostNord AB upoštevala več dejavnikov kot zgolj razmerje med neto dolgom in EBITDA podjetja. Predpostavka, da bi finančna institucija gotovo naložila precej strožje pogoje financiranja zgolj zato, ker bi se navedeno razmerje brez kapitalskih injekcij Danske in Švedske začasno povečalo na nezaželeno raven, ni bila ustrezno utemeljena, kar je toliko bolj pomembno, ker je kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, v skladu s tržnimi pogoji (glej uvodno izjavo 228) in zato srednjeročno dobičkonosna.

(241)

Čeprav je analiza podjetja Rothschild pokazala, da bi se bonitetna ocena podjetja PostNord AB poslabšala na raven zunaj naložbenega razreda le v letih 2019 in 2020, model DCF, uporabljen za količinsko opredelitev tega vpliva na vrednost podjetja, vključuje stalno višji, […]-odstotni WACC, kot je potrdila Danska v svojih odgovorih na vprašanja Komisije. Ob takem pristopu je vpliv kapitalske injekcije na vrednost podjetja (C) večji od 1 milijarde SEK in tako tudi večji od kapitalske injekcije države (D) v znesku 667 milijonov SEK, kot je razvidno iz preglednice 6.

Scenarij A: Vrednost podjetja z državnima injekcijama – WACC = nižji WACC (pred znižanjem bonitetne ocene podjetja PostNord AB)


Leto

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Končna vrednost

Skupaj

WACC

Končna stopnja rasti

Neto sedanja vrednost

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…] %

[…] %

Časovni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Diskontni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Scenarij B: Vrednost podjetja brez injekcij držav – WACC = višji WACC


Leto

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Končna vrednost

Skupaj

WACC

Končna stopnja rasti

Neto sedanja vrednost

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…] %

[…] %

Časovni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Diskontni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Vrednost podjetja s kapitalskima injekcijama (scenarij A)

(A)

[…]

Vrednost podjetja brez kapitalskih injekcij (scenarij B)

(B)

[…]

Povišanje vrednosti podjetja zaradi kapitalskih injekcij

(C) = (A) – (B)

1 096

Kapitalski injekciji Danske in Švedske

(D)

667

(242)

Vendar Komisija meni, da bi bilo treba ob predpostavki, da se bo neuradna bonitetna ocena podjetja PostNord AB dejansko začasno poslabšala, vsaj za izračun končne vrednosti (101), ki se začne leta 2027, uporabiti običajni WACC v višini […] % (pred kapitalsko injekcijo podjetja PostNord Group) in ne poslabšani WACC, da bi se upoštevala začasna narava poslabšanja neuradne bonitetne ocene podjetja PostNord AB. Uporaba običajnega WACC v višini […] % za končno vrednost v izračunu, ki sta ga predložili državi, bi privedla do sklepa, da v nasprotju s sklepom držav, oblikovanim na podlagi stalno slabšega WACC v višini […] %, naložba ni skladna z načelom udeleženca v tržnem gospodarstvu.

(243)

Prilagojeni izračun (z uporabo običajnega WACC) na podlagi prostega denarnega toka iz analize DCF Danske in Švedske (predstavljen v preglednici 7) ponazarja, da se vrednost podjetja PostNord AB (C) zaradi kapitalskih injekcij Danske in Švedske (D) v znesku 667 milijonov SEK poviša le za 62 milijonov SEK, kar je manj od zneska navedenih kapitalskih injekcij.

Scenarij A: Vrednost podjetja z državnima injekcijama – WACC = nižji WACC (pred znižanjem bonitetne ocene podjetja PostNord AB)


Leto

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Končna vrednost

Skupaj

WACC

Končna stopnja rasti

Neto sedanja vrednost

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…] %

[…] %

Časovni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Diskontni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Scenarij B: Vrednost podjetja brez injekcij držav – WACC = višji WACC (po znižanju bonitetne ocene podjetja PostNord AB) samo v obdobju 2018–2026 in stalno nižji WACC


Leto

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Končna vrednost

Skupaj

WACC

Končna stopnja rasti

Neto sedanja vrednost

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…] % do leta 2026 in […] % od leta 2026

[…] %

Časovni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Diskontni faktor

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Prosti denarni tok

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

Vrednost podjetja s kapitalskima injekcijama (scenarij A)

(A)

[…]

Vrednost podjetja brez kapitalskih injekcij (scenarij B)

(B)

[…]

Povišanje vrednosti podjetja zaradi kapitalskih injekcij

(C) = (A) – (B)

62

Kapitalski injekciji Danske in Švedske

(D)

667

(244)

Navedeni prilagojeni izračun kaže, da v nasprotju s trditvami držav povišanje vrednosti podjetja, ki ga je mogoče pripisati kapitalskima injekcijama Danske in Švedske, ne bi presegalo 62 milijonov SEK, kar je veliko manj od zneska naložbe v višini 667 milijonov SEK. Povišanje stroškov financiranja je veliko manjše, kot sta pričakovali državi, ker bi poslabšanje pogojev financiranja, če bi do njega prišlo, imelo le začasne učinke.

(245)

V zvezi s trditvijo držav, da je dokazno breme, ki ga nalaga Komisija, domnevno pretirano, bi bilo treba opozoriti, da v skladu s pravili o državni pomoči in prakso Komisije dokazno breme vselej nosi država članica. V skladu z ustrezno sodno prakso Unije mora država članica, ki trdi, da je ravnala kot udeleženec v tržnem gospodarstvu, v primeru dvoma predložiti dokaze, da je bila odločitev o izvedbi transakcije sprejeta na podlagi ekonomske analize, primerljive s tisto, ki bi jo v podobnih okoliščinah razumen udeleženec v tržnem gospodarstvu (s podobnimi značilnostmi kot jih ima zadevni javni organ) izvedel za določitev dobičkonosnosti ali gospodarskih prednosti transakcije (102).

(246)

Komisija meni, da danski organi niso dokazali, da je verodostojno, da bi podjetje PostNord AB brez kapitalskih injekcij Danske in Švedske izgubilo neuradno bonitetno oceno „naložbeni razred“ ali da bi jo s kapitalskima injekcijama Danske in Švedske ohranilo. Poleg tega niso dokazali, da bi finančne posledice navedene izgube bonitetne ocene „naložbeni razred“ – ob predpostavki, da bi jo podjetje izgubilo – presegale znesek kapitalske injekcije Danske. Razumen udeleženec v tržnem gospodarstvu brez take analize, ki kaže, da je operacija dobičkonosna ali prinaša gospodarske prednosti, ne bi zagotovil kapitalske injekcije.

(247)

Komisija zato kapitalske injekcije Danske ne more šteti za skladno s tržnimi pogoji in zato sklepa, da je bila z njo zagotovljena prednost podjetju PostNord AB.

5.3.2.5   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(248)

Če ukrep koristi podjetju PostNord AB, lahko tudi izkrivlja konkurenco in prizadene trgovino, saj je podjetje PostNord AB prek podjetja Post Danmark in drugih hčerinskih družb, kot je podjetje PostNord Sverige, prisotno na več mednarodno konkurenčnih trgih. Podjetje PostNord Sverige je dejavno na švedskem poštnem trgu, ki je bil liberaliziran leta 1993. Poleg tega opravlja logistične storitve na več trgih v nordijski regiji in preostalem delu Evrope (glej uvodno izjavo 15).

5.3.2.6   Sklepna ugotovitev

(249)

Komisija ob upoštevanju uvodnih izjav 240 do 248 meni, da kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

5.3.3   Kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB

5.3.3.1   Gospodarska dejavnost in pojem podjetja

(250)

Švedski organi priznavajo, da podjetje PostNord Group opravlja dejavnosti gospodarske narave. Podjetje PostNord Group je edini lastnik podjetja Post Danmark, ki ponuja poštne storitve za plačilo na danskem poštnem trgu in konkurira drugim ponudnikom, kar pomeni, da opravlja gospodarsko dejavnost. Poleg tega tudi druge hčerinske družbe v skupini opravljajo storitve na več trgih poštnih in logističnih storitev. Iz teh razlogov se podjetje PostNord AB v zvezi z dejavnostmi, financiranimi s kapitalsko injekcijo, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB, šteje za podjetje v smislu člena 107(1) PDEU.

5.3.3.2   Pripisljivost državi in državna sredstva

(251)

Ker švedski organi neposredno dodelijo ukrep, je po definiciji pripisljiv državi. Poleg tega državna sredstva vključujejo vsa sredstva javnega sektorja, kot je navedeno v uvodni izjavi 204. Ker švedski organi odobrijo kapitalsko injekcijo iz državnega proračuna, Komisija meni, da je tudi ta pogoj izpolnjen.

5.3.3.3   Selektivnost

(252)

Kapitalska injekcija je individualni ukrep v korist podjetja PostNord AB. Iz tega razloga je selektiven.

5.3.3.4   Prednost

(253)

Iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 240 do 247, in v skladu s pripombami združenja ITD Danska in Švedska pred sklepom o začetku postopka in po njem nista utemeljili ali količinsko opredelili tveganja, da bi podjetje PostNord AB ob neobstoju kapitalskih injekcij Danske in Švedske izgubilo svojo neuradno bonitetno oceno „naložbeni razred“. Verjetnost izgube bonitetne ocene „naložbeni razred“ na prvi pogled ni očitna, ocena posledic take izgube pa je problematična s teoretičnega vidika (in sicer trajno poslabšanje stroškov dolga) in kvantitativnega vidika (izračun vrednosti podjetja).

5.3.3.5   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(254)

Če bo ukrep koristil podjetju PostNord AB z ohranitvijo bonitetne ocene „naložbeni razred“, lahko tudi izkrivlja konkurenco in prizadene trgovino, saj je podjetje PostNord AB prek podjetja Post Danmark in drugih hčerinskih družb, kot je podjetje PostNord Sverige, prisotno na več mednarodno konkurenčnih trgih. Podjetje PostNord Sverige je dejavno na švedskem poštnem trgu, ki je bil liberaliziran leta 1993. Poleg tega opravlja logistične storitve na več trgih v nordijski regiji in preostalem delu Evrope (glej uvodno izjavo 15).

5.3.3.6   Sklepna ugotovitev

(255)

Komisija ob upoštevanju uvodnih izjav 250 do 254 meni, da kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

5.4   Združljivost

(256)

V zvezi z ukrepi, ocenjenimi v tem sklepu, za katere se ugotovi, da pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je treba oceniti, ali jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom.

(257)

V skladu s sodno prakso Sodišča so države članice tiste, ki morajo uveljavljati morebitne razloge za združljivost in dokazati, da so pogoji za tako združljivost izpolnjeni (103).

(258)

Danski in švedski organi niso predložili nobenih trditev, ki bi dokazovale združljivost zadevnih ukrepov z notranjim trgom.

(259)

Komisija ob upoštevanju uvodnih izjav 256 do 258 sklepa, da kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, in kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB, pomenita državno pomoč, ki je nezdružljiva z notranjim trgom.

6.   VRAČILO KAPITALSKIH INJEKCIJ DANSKE IN ŠVEDSKE

(260)

Komisija je v skladu s Pogodbo in ustaljeno sodno prakso sodišč Unije pristojna za odločanje, ali mora zadevna država članica spremeniti ali odpraviti pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (104). Prav tako sodišča Unije dosledno menijo, da je obveznost države članice, da odpravi pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, namenjena ponovni vzpostavitvi prejšnjega stanja (105).

(261)

V zvezi s tem so sodišča Unije odločila, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik vrne zneske, ki so bili dodeljeni z nezakonito pomočjo, in se tako odpove prednosti, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na notranjem trgu, ter se znova vzpostavi stanje pred plačilom pomoči (106).

(262)

V skladu s sodno prakso člen 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč […]“.

(263)

Ker sta bili kapitalski injekciji Danske in Švedske zagotovljeni v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe ter ju je treba šteti za nezakonito in nezdružljivo pomoč, bi bilo treba navedeni kapitalski naložbi vrniti, da se ponovno vzpostavi stanje na notranjem trgu, kot je bilo pred njuno odobritvijo.

(264)

Nominalna zneska vračila, ki ustrezata kapitalskima injekcijama, ki sta ju Švedska in Danska zagotovili podjetju PostNord AB, sta 400 milijonov SEK, ki bi jih morala izterjati Švedska, in 267 milijonov SEK, ki bi jih morala izterjati Danska.

(265)

Zneska vračila bi morala zajemati obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo podjetju PostNord AB, do datuma dejanskega vračila. Za znesek, ki ga je treba vrniti, bi se morale obračunati obresti do dejanskega vračila.

7.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(266)

Komisija ugotavlja, da kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group zagotovilo podjetju Post Danmark, ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(267)

Komisija ugotavlja, da kapitalska injekcija, ki jo je Danska zagotovila podjetju PostNord AB, in kapitalska injekcija, ki jo je Švedska zagotovila podjetju PostNord AB, pomenita državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ter da sta Danska in Švedska nezakonito zagotovili kapitalski injekciji v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Komisija ugotavlja še, da sta navedeni kapitalski injekciji nezdružljivi z notranjim trgom. Danska in Švedska bi zato morali od podjetja PostNord AB izterjati nezakonito in nezdružljivo pomoč –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč v obliki kapitalske injekcije Švedske v znesku 400 milijonov SEK, ki jo je ta nezakonito in v nasprotju s členom 108(3) PDEU zagotovila podjetju PostNord AB, je nezdružljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Državna pomoč v obliki kapitalske injekcije Danske v znesku 267 milijonov SEK, ki jo je ta nezakonito in v nasprotju s členom 108(3) PDEU zagotovila podjetju PostNord AB, je nezdružljiva z notranjim trgom.

Člen 3

Kapitalska injekcija, ki jo je podjetje PostNord Group AB zagotovilo podjetju Post Danmark, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

Člen 4

(1)   Švedska izterja nezdružljivo pomoč iz člena 1 od upravičenca do navedene pomoči.

(2)   Danska izterja nezdružljivo pomoč iz člena 2 od upravičenca do navedene pomoči.

(3)   V zvezi z zneskoma, ki ju je treba vrniti, se obračunajo obresti za obdobje od datuma, na katerega sta bila dana na voljo upravičencu, do datuma dejanskega vračila.

(4)   Obresti se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (107) in Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 (108).

Člen 5

(1)   Vračilo pomoči iz členov 1 in 2 je takojšnje in učinkovito.

(2)   Švedska in Danska zagotovita, da se ta sklep izvede v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.

Člen 6

(1)   Švedska in Danska Komisiji v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu predložita naslednje informacije:

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti pri vračilu), ki ga mora vrniti upravičenec;

(b)

podroben opis že sprejetih ukrepov in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencu odrejeno vračilo pomoči.

(2)   Švedska in Danska Komisijo obveščata o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler vračilo pomoči v skladu s členom 4 ni končano. Komisiji na njeno zahtevo nemudoma predložita informacije o že sprejetih in načrtovanih nacionalnih ukrepih za uskladitev s tem sklepom, vključno s podrobnimi informacijami o zneskih pomoči in obrestih pri vračilu, ki jih je upravičenec že vrnil.

Člen 7

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Švedsko in Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 10. septembra 2021

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

članica Komisije


(1)   UL C 268, 9.8.2019, str. 4.

(2)  Sklep Komisije o državni pomoči SA.47707 (2018/N) z dne 28. maja 2018 – Državna nadomestila, ki se družbi PostNord odobrijo za zagotavljanje univerzalne poštne storitve – Danska.

(3)  Glej dokument Državna pomoč – Danska in Švedska – Državna pomoč SA.49668 (2017/FC) in SA.53403 (2017/FC) – Domnevna pomoč družbi Post Danmark – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 268, 9.8.2019, str. 4), uvodne izjave 3 do 11.

(4)  Državna pomoč – Danska in Švedska – Državna pomoč SA.49668 (2017/FC) in SA.53403 (2017/FC) – Domnevna pomoč družbi Post Danmark – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 268, 9.8.2019, str. 4).

(5)  Lov om Post Danmark, št. 88 z dne 8. februarja 1995, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/eli/lta/1995/88.

(6)  Lov om postvirksomhed, št. 89 z dne 8. februarja 1995, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/eli/lta/1995/89.

(7)  Lov om Post Danmark A/S, št. 409 z dne 6. junija 2002, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/eli/lta/2002/409.

(8)  Glej: https://www.cvc.com/media/press-releases/2009/02-02-2009-123603833.

(9)  Pravna podlaga za združitev na Danskem je bil zakon Lov om ændring af lov om Post Danmark A/S, zakon št. 542 z dne 17. junija 2008, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=120348.

(10)  Odločba Komisije z dne 21. aprila 2009, zadeva št. COMP/M.5152 – Posten AB/Post Danmark A/S. Priglasitev z dne 26. februarja 2009 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004, na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_5152.

(11)  Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).

(12)  Glej Postloven, zakon št. 1536 z dne 21. decembra 2010, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=135208. Zakon je bil večkrat spremenjen.

(13)  Na primer v skladu z zakonom Lov om Offentlig Digital Post, zakon št. 528 z dne 11. junija 2012, na voljo na spletnem naslovu https://www.retsinformation.dk/Forms/R0710.aspx?id=142234, so morali javni organi na Danskem od leta 2013 uporabljati elektronska sredstva za komuniciranje z državljani in podjetji.

(14)  Splošno sodišče je razglasilo delno ničnost sklepa iz leta 2018, pri čemer je menilo, da bi morala Komisija v zvezi z nekaterimi ukrepi, vključno s kapitalsko injekcijo z dne 23. februarja 2017, začeti formalni postopek preiskave; glej uvodni izjavi 39 in 40.

(15)  Svetovalno podjetje McKinsey je preverilo izvedljivost modela preobrazbe v poročilu.

(16)  Odstavek 1 sporazuma iz oktobra.

(17)  Devizni tečaj: 1 SEK = 0,09889 EUR, pridobljeno 11. maja 2021 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/procedures-guidelines-tenders/information-contractors-and-beneficiaries/exchange-rate-inforeuro_sl.

(18)  Odstavek 4 sporazuma iz oktobra.

(19)  Devizni tečaj: 1 DKK = 0,13448 EUR, pridobljeno 11. maja 2021 na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/procedures-guidelines-tenders/information-contractors-and-beneficiaries/exchange-rate-inforeuro_sl.

(20)  Preambula sporazuma iz oktobra.

(21)  Ta sporazum ureja tudi načela za spremljanje in poročanje, vključno z mehanizmom naknadne kontrole za preverjanje, ali je podjetje Post Danmark prejelo prekomerno nadomestilo (glej uvodno izjavo 128, točka (iii), Sklepa Komisije o državni pomoči SA.47707 (2018/N) z dne 28. maja 2018 – Državna nadomestila, ki se družbi PostNord odobrijo za zagotavljanje univerzalne poštne storitve – Danska).

(22)  V odloku iz uvodne izjave 101, točka (a), je navedeno, da se s kapitalsko injekcijo zagotovi, da si lahko podjetje PostNord AB nadalje prizadeva za izpolnitev cilja ohranitve statusa „naložbeni razred“ ter tako sklepa sporazume z bankami in upniki pod tržno razumnimi pogoji […].

(23)  V sklepu švedskega parlamenta iz uvodne izjave 101, točka (b), je navedeno, da je treba podjetju čim prej zagotoviti finančna sredstva, da se ohrani zaupanje strank, dobaviteljev in financerjev v podjetje ter tako zavaruje poslovanje skupine kot celote [För att möjliggöra en nödvändig omställning av verksamheten i Postnord, samt för att upprätthålla förtroendet för bolaget hos kunder, leverantörer och finansiärer, och därigenom trygga verksamheten inom hela koncernen, behöver medel tillföras bolaget så snart som möjligt].

(24)  Sporočilo Komisije – Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve (2011) (UL C 8, 11.1.2012, str. 15).

(25)  Sodba z dne 5. maja 2021, ITD in Danske Fragtmænd/Komisija, T-561/18, ECLI:EU:T:2021:240.

(26)  Uvodne izjave 90 do 94 sklepa o začetku postopka.

(27)  Uvodne izjave 110 do 112 sklepa o začetku postopka.

(28)  Uvodne izjave 120 do 122 sklepa o začetku postopka.

(29)  Med velike člane spadajo podjetja DSV Road, Frode Laursen in Danske Fragtmænd.

(30)  Sodba z dne 13. septembra 2010, Grčija in drugi/Komisija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386.

(31)  Združenje ITD se sklicuje na sodbi z dne 13. septembra 2010, Grčija in drugi/Komisija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386, točka 177, in z dne 15. septembra 1998, BP Chemicals/Komisija, T-11/95, ECLI:EU:T:1998:199, točke 170, 171 in 176.

(32)  V zvezi s tem združenje ITD ugotavlja, da sta vlagatelja dejansko le dva (Danska in Švedska), saj se je štelo, da so ukrepi podjetja PostNord pripisljivi Danski in Švedski, kar pomeni, da podjetje PostNord ni vlagatelj, ampak sta vlagateljici državi.

(33)  Deli v oklepajih so prav tako del pripomb združenja ITD in jih ni dodala Komisija.

(34)  Sodba z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia Srl in drugi/Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:1121. Opozoriti je treba, da ta sodba še ni bila sprejeta, ko je združenje ITD predložilo svoje pripombe.

(35)  Združenje ITD se verjetno sklicuje na zadevo T-131/16, Kraljevina Belgija in Magnetrol International/Evropska komisija, ECLI:EU:T:2019:91, ter združeni zadevi T-479/11 in T-157/12, Francija/Komisija, ECLI:EU:T:2016:320. V pripombah so bili sklici omejeni na zadevi „Kraljevina Belgija in Magnetrol International/Evropska komisija“ ter „Evropska komisija/Francoska republika in IFP Énergies nouvelles [Splošno sodišče]“.

(36)  Združenje ITD kot primer navaja sodbo z dne 25. januarja 2018, Brussels South Charleroi Airport (BSCA)/Evropska komisija, T-818/14, ECLI:EU:T:2018:33, točka 72 in naslednje. V tem primeru je obstajal okvirni sporazum, v katerem prejemnik ni bil opredeljen in s katerim ni bilo mogoče sprožiti dodelitve pomoči, saj je zadevnemu ministru zgolj naložil predložitev izvedbenih ukrepov za dodelitev pomoči. Združenje ITD trdi, da sta v nasprotju s tem v zadevnem primeru v sporazumu iz oktobra opredeljena znesek pomoči in upravičenec do pomoči.

(37)  Sodba z dne 25. januarja 2018, Brussels South Charleroi Airport (BSCA)/Evropska komisija, T-818/14, ECLI:EU:T:2018:33, točka 72 in navedena sodna praksa: „merilo za ugotovitev, kdaj je bila pomoč dodeljena, [je] merilo pravno zavezujočega akta, s katerim se je pristojni nacionalni organ zavezal, da bo dodelil pomoč njenemu upravičencu […] z brezpogojno in pravno zavezujočo obljubo […]. To merilo nujno pomeni, da je na dan dodelitve pomoči mogoče opredeliti njenega upravičenca.“

(38)  Združenje ITD se sklicuje na odločitev Komisije v zvezi s pomočjo SA.36558 (2014/NN) in SA.38371 (2014/NN) – Danska ter SA.36662 (2014/NN) – Švedska z dne 15. oktobra 2014 – Pomoč, dodeljena Øresundsbro Konsortiet, brez navedbe ustreznih točk.

(39)  Sodba z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia Srl in drugi/Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:1121.

(40)  Sodba z dne 14. februarja 2019, Kraljevina Belgija in Magnetrol International/Evropska komisija, združeni zadevi T-131/16 in T-263/16, ECLI:EU:T:2019:91.

(41)  Uvodna izjava 49 sklepa o začetku postopka.

(42)  Uvodna izjava 17 sklepa o začetku postopka.

(43)  Podjetje JJD je predložilo primer iz začetka leta 2018, ko je prejelo povabilo ene od svojih obstoječih strank k predložitvi ponudbe za opravljanje prevoznih storitev v zvezi z mednarodno distribucijo tovora na paletah. Povabilo k predložitvi ponudbe je prejelo tudi podjetje Post Danmark, ki je ponudilo za 18 % nižjo ceno. Po navedbah podjetja JJD cena, ki jo je ponudilo podjetje Post Danmark, ne bi zadostovala niti za to, da bi si podjetje Post Danmark povrnilo svoje stroške goriva in osebja ter upravne stroške.

(44)  Tj. International Post Corporation, https://www.ipc.be/sector-data/postal-sector/market-watch; PostNL, https://www.postnl.nl/en/about-postnl/about-us/market-and-regulation/research-on-the-european-postal-market/; Transport Intelligence, http://www.gscintell.com/Dashboard; Apex Insight, https://apex-insight.com/express-logistics-service/.

(45)  Npr. Sklep Komisije o državni pomoči C 20/2009 (ex N 763/2002) z dne 13. julija 2009, Belgija – La Poste, uvodni izjavi 204 in 205.

(46)  Sodba z dne 13. septembra 2010, Grčija/Komisija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386, točka 178.

(47)  Sodbi z dne 11. julija 2002, HAMSA/Komisija, T-152/99, ECLI:EU:T:2002:188, in z dne 13. decembra 2018, AlzChem AG/Komisija, T-284/15, ECLI:EU:T:2018:950.

(48)  Na primer parlament je že 17. decembra 2009 sprejel zakon, v skladu s katerim je lahko vlada prodala svoj lastniški delež v podjetju Bilprovningen AB (ki izvaja inšpekcijske preglede in registracije motornih vozil in priklopnikov na Švedskem) (prop. 2009/10:54, bet. 2009/10:NU10, rskr. 2009/10:162).

(49)  Utbetalning av kapitaltillskott till PostNord AB (rskr 2017/18:114).

(50)  Zakon, ki ga je švedski parlament sprejel 12. decembra 2017, prop. 2017/18:39, bet. 2017/18:FiU28, rskr. 2017/18:114.

(51)  Sodba z dne 1. julija 2008, Chronopost in La Poste/UFEX in drugi (Ufex II), združeni zadevi C-341/06 P in C-342/06 P, ECLI:EU:C:2008:375, točke 129–131.

(52)  Sodba z dne 13. septembra 2017, ENEA S.A./Prezes Urzędu Regulacji Energetyki, C-329/15, ECLI:EU:C:2017:671, točka 31.

(53)  Sodba z dne 13. septembra 2017, ENEA S.A./Prezes Urzędu Regulacji Energetyki, C-329/15, ECLI:EU:C:2017:671, točka 31.

(54)  Prav tam, točka 34.

(55)  Sodba z dne 16. maja 2002, Francoska republika/Komisija Evropskih skupnosti (Stardust Marine), C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294, točki 52 in 55. Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca H. Saugmandsgaarda Øeja v zadevi ENEA S.A./Prezes Urzędu Regulacji Energetyki, C-329/15, ECLI:EU:C:2017:233, točki 99 in 100.

(56)  Predpostavke so temeljile na podatkih poročila o elektronski trgovini na Danskem iz leta 2017, ki ga je izdala fundacija za elektronsko trgovino, in poročila o elektronski trgovini iz leta 2017, ki ga je izdala danska gospodarska zbornica.

(57)  Poročilo danske gospodarske zbornice o elektronski trgovini iz leta 2017, poročilo fundacije za elektronsko trgovino o elektronski trgovini na Danskem iz leta 2017, Pitney Bowes Parcel Shipping Index, na voljo na spletnem naslovu https://www.pitneybowes.com/us/shipping-index.html, raziskava o elektronski trgovini eBaromentern 2018, na voljo na spletnem naslovu https://dhandel.se/kunskapsbanken/e-barometern-arsrapport-2018/, poročilo IPC o svetovni poštni industriji iz novembra 2019.

(58)  Upoštevana podjetja, podobna podjetju Post Danmark: CTT-Correios De Portugal, S.A.; Deutsche Post AG; Bpost SA/NV; Österreichische Post AG; PostNL N.V.; Royal Mail plc; DX (Group) plc; FedEx Corporation; Kuehne + Nagel International AG; United Parcel Service, Inc; DSV Panalpina A/S; XPO Logistics, Inc.

(59)  Danska in Švedska se v zvezi s tem sklicujeta na primer na: sodbo z dne 11. julija 2002, HAMSA/Komisija, T-152/99, ECLI:EU:T:2002:188 ter Sklep Komisije (EU) 2018/261 z dne 22. januarja 2014 glede ukrepov SA.32014 (2011/C), SA.32015 (2011/C), SA.32016 (2011/C), ki jih izvaja dežela Sardinija v korist družbe Saremar (UL L 49, 22.2.2018, str. 22), uvodna izjava 243.

(60)  Glej uvodno izjavo 55, točka (b).

(61)  Sodbi z dne 21. marca 2013, Magdeburger Mühlenwerke GmbH/Finanzamt Magdeburg, C-129/12, ECLI:EU:C:2013:200, točki 40 in 41, ter z dne 25. januarja 2018, Brussels South Charleroi Airport (BSCA)/Evropska komisija, T-818/14, ECLI:EU:T:2018:33, točka 72 in navedena sodna praksa.

(62)  Pred operativnim delom sporazuma iz oktobra je navedeno: „SE NAČELOMA DOGOVORITA O NASLEDNJEM:“.

(63)  Sporazum z dne 11. junija 2018 med Kraljevino Dansko in podjetjem PostNord AB o načelih za izplačilo nadomestila v znesku 1,533 milijarde SEK, navedenem v sporazumu z dne 20. oktobra 2017 med Švedsko in Dansko.

(64)  Sodba z dne 2. julija 2015, Francija in Orange/Evropska komisija, združeni zadevi T-425/04 RENV in T-444/04 RENV, ECLI:EU:T:2015:450, točka 237, kot je bila potrjena s sodbo z dne 30. novembra 2016, Komisija/Francoska republika in Orange, C-486/15 P, ECLI:EU:C:2016:912.

(65)  Sklepni predlogi generalnega pravobranilca E. Tancheva v zadevi Arriva Italia in drugi/Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:647, točke 36–44.

(66)  Letno poročilo podjetja Post Danmark iz leta 2019, stran 14.

(67)  Letno poročilo podjetja PostNord AB iz leta 2018, strani 4 in 47.

(68)  Odstavek 1 sporazuma iz oktobra.

(69)  Iz preambule k sporazumu iz oktobra je razvidno, da v tem sporazumu „podjetje“ pomeni podjetje PostNord AB.

(70)  Odstavek 4 sporazuma iz oktobra.

(71)  […].

(72)   „I propositionen föreslås riksdagen bemyndiga regeringen att besluta om kapitaltillskott till PostNord AB på högst 400 miljoner kronor.“

(73)  Sodba z dne 13. septembra 2010, Grčija in drugi/Komisija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386, točka 178.

(74)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

(75)  Sodba z dne 13. septembra 2010, Grčija in drugi/Komisija, združene zadeve T-415/05, T-416/05 in T-423/05, ECLI:EU:T:2010:386.

(76)  Sodba z dne 19. marca 2013, Bouygues in Bouygues Télécom/Komisija in drugi, združeni zadevi C-399/10 P in C-401/10 P, ECLI:EU:C:2013:175.

(77)  Sodba z dne 15. septembra 1998, BP Chemicals/Komisija, T-11/95, ECLI:EU:T:1998:199.

(78)  Sodba z dne 15. septembra 1998, BP Chemicals/Komisija, T-11/95, ECLI:EU:T:1998:199, točka 170.

(79)  Sodba z dne 19. marca 2013, Bouygues in Bouygues Télécom/Komisija in drugi, združeni zadevi C-399/10 P in C-401/10 P, ECLI:EU:C:2013:175, točka 104.

(80)  Sodba z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia Srl in drugi/Ministero delle Infrastrutture e dei Trasporti, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:1121, točka 41.

(81)  Sodba z dne 14. februarja 2019, Kraljevina Belgija in Magnetrol International/Evropska komisija, združeni zadevi T-131/16 in T-263/16, ECLI:EU:T:2019:91, točka 119. Sodba je zdaj v pritožbenem postopku (C-337/19 P, Komisija/Belgija in Magnetrol International). Generalna pravobranilka je sklenila, da je Splošno sodišče nepravilno navedlo, da so za opredelitev upravičencev potrebni izvedbeni ukrepi – glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi C-337/19 P, Evropska komisija/Kraljevina Belgija in Magnetrol International, točka 113.

(82)  Sodba z dne 25. januarja 2018, Brussels South Charleroi Airport (BSCA)/Evropska komisija, T-818/14, ECLI:EU:T:2018:33, točka 72.

(83)  Société Wallonne des Aéroports Sa.

(84)  Glej sodbo z dne 21. marca 2013, Magdeburger Mühlenwerke, C-129/12, ECLI:EU:C:2013:200, točki 40 in 41.

(85)  Sodba z dne 25. januarja 2018, Brussels South Charleroi Airport (BSCA)/Evropska komisija, T-818/14, ECLI:EU:T:2018:33, točka 72 in navedena sodna praksa.

(86)  Podjetje PostNord Group je 4. aprila 2018 na podjetje Post Danmark preneslo kapital v znesku 150 milijonov DKK, tj. 6,4 % vrednosti kapitalske injekcije skupine.

(87)  Sodbi z dne 16. julija 1987, Komisija/Italija, zadeva 118/85, ECLI:EU:C:1987:283, in z dne 18. junija 1998, Komisija/Italija, C-35/96, ECLI:EU:C:1998:303.

(88)  Sodba z dne 16. maja 2002, Francija/Komisija, C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294, točka 52.

(89)  Sodba z dne 12. decembra 1996, Air France/Komisija, T-358/94, ECLI:EU:T:1996:194, točka 56.

(90)  Sodba z dne 16. maja 2002, Francija/Komisija, C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294, točka 38. Glej tudi sodbi z dne 29. aprila 2004, Grčija/Komisija, C-278/00, ECLI:EU:C:2004:239, točki 53 in 54, ter z dne 8. maja 2003, Italija in SIM 2 Multimedia SpA/Komisija, združeni zadevi C-328/99 in C-399/00, ECLI:EU:C:2003:252, točki 33 in 34.

(91)  Sodba z dne 12. decembra 1996, Air France/Komisija, T-358/94, ECLI:EU:T:1996:194, točke 58–62.

(92)  Sodbi z dne 11. julija 1996, Syndicat français de l’Express international (SFEI) in drugi/La Poste in drugi, C-39/94, EU:C:1996:285, točka 60, ter z dne 29. aprila 1999, Kraljevina Španija/Komisija Evropskih skupnosti, C-342/96, EU:C:1999:210, točka 41.

(93)  Sodba z dne 2. julija 1974, Italijanska republika/Komisija Evropskih skupnosti, zadeva 173/73, ECLI:EU:C:1974:71, točka 13.

(94)  Sodba z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točki 60 in 61.

(95)  Sodbe z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF, C-124/10 P, ECLI:EU:C:2012:318, točke 83–85 in 105; z dne 16. maja 2002, Francija/Komisija, C-482/99, ECLI:EU:C:2002:294, točki 71 in 72, in z dne 30. aprila 1998, Cityflyer Express/Komisija, T-16/96, ECLI:EU:T:1998:78, točka 76.

(96)  Sodba z dne 16. septembra 2004, Valmont Nederland BV/Komisija, T-274/01, ECLI:EU:T:2004:266, točka 71.

(97)  Sodba z dne 29. marca 2007, Scott/Komisija, T-366/00, ECLI:EU:T:2007:99, točka 158.

(98)  Sodbi z dne 17. septembra 1980, Philip Morris Holland BV/Komisija Evropskih skupnosti, zadeva 730/79, ECLI:EU:C:1980:209, točka 11, ter z dne 15. junija 2000 Alzetta Mauro in drugi/Komisija Evropski skupnosti, združene zadeve T-298/97, T-312/97, T-313/97, T-315/97, T-600/97 do 607/97, T-1/98, T-3/98 do T-6/98 in T-23/98, ECLI:EU:T:2000:151, točka 80.

(99)  Sodbi z dne 14. januarja 2015, Eventech Ltd/The Parking Adjudicator (Eventech), C-518/13, ECLI:EU:C:2015:9, točka 65, ter z dne 8. maja 2013, Eric Libert in drugi/flamska vlada in All Projects & Developments NV in drugi/Vlaamse Regering (Libert in drugi), združeni zadevi C-197/11 in C-203/11, ECLI:EU:C:2013:288, točka 76.

(100)  Sodbe z dne 14. januarja 2015, Eventech Ltd/The Parking Adjudicator (Eventech), C-518/13, ECLI:EU:C:2015:9, točka 66; z dne 8. maja 2013, Eric Libert in drugi/flamska vlada in All Projects & Developments NV in drugi/Vlaamse Regering (Libert in drugi), združeni zadevi C-197/11 in C-203/11, ECLI:EU:C:2013:288, točka 77, ter z dne 4. aprila 2001, Regione Friuli Venezia Giulia/Komisija Evropskih skupnosti, T-288/97, ECLI:EU:T:2001:115, točka 41.

(101)  Končna vrednost je vrednost sredstva, podjetja ali projekta po obdobju napovedi, v katerem je mogoče oceniti prihodnje denarne tokove. Pri končni vrednosti se predpostavlja, da bo podjetje po obdobju napovedi zavedno raslo z določeno stopnjo rasti.

(102)  Sodba z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF, C-124/10 P, ECLI:EU:C:2012:318, točke 82–85. Glej tudi sodbo z dne 24. oktobra 2013, Land Burgenland/Komisija, združene zadeve C-214/12 P, C-215/12 P in C-223/12 P, ECLI:EU:C:2013:682, točka 61. Stopnja kompleksnosti takšnih predhodnih analiz se lahko razlikuje glede na kompleksnost zadevne transakcije in vrednost sredstev, blaga ali storitev, ki so predmet transakcije. Običajno bi bilo treba take predhodne analize izvajati s pomočjo strokovnjakov z ustreznimi znanji in izkušnjami. Takšne analize bi morale vedno temeljiti na objektivnih merilih, na katere ne bi smele vplivati politične okoliščine. Analize, ki jih izvedejo neodvisni strokovnjaki, lahko zagotovijo dodatno potrditev verodostojnosti presoje.

(103)  Sodba z dne 28. aprila 1993, Italijanska republika/Komisija Evropskih skupnosti, C-364/90, ECLI:EU:C:1993:157, točka 20.

(104)  Sodba z dne 12. julija 1973, Komisija/Nemčija, zadeva 70/72, ECLI:EU:C:1973:87, točka 13.

(105)  Sodba z dne 21. marca 1990, Belgija/Komisija, C-142/87, ECLI:EU:C:1990:125, točka 66.

(106)  Sodba z dne 17. junija 1999, Belgija/Komisija, C-75/97, ECLI:EU:C:1999:311, točki 64 in 65.

(107)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(108)  Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1).