<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLA.0600489101.case.xml"><NO.CASE>C-89/04</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62004C0089</NO.CELEX><NO.SEQ>0008.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>4894</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>4908</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI A. TIZZANA — ZADEVA C-89/04</LEFT><RIGHT>MEDIAKABEL</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Antonia Tizzana,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20050310">10. marca 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: italijanščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20040218">18. februarja 2004</DATE> je Raad van State (Nizozemska) na podlagi člena 234 ES Sodišču predložilo tri vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanašajo na razlago Direktive Sveta 89/552/EGS z dne <DATE ISO="19891003">3. oktobra 1989</DATE> o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="298" DATE.PUB="1989" PAGE.FIRST="23">UL L 298, str. 23</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva 89/552) ter Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980622">22. junija 1998</DATE> o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="204" DATE.PUB="1998" PAGE.FIRST="37">UL L 204, str. 37</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE> o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="217" DATE.PUB="1998" PAGE.FIRST="18">UL L 217, str. 18</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva 98/34).</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče želi v bistvu izvedeti, ali je ponudba izdajateljev filmov, ki se predvajajo na neki televizijski mreži po vnaprej določenem sporedu in v kodirani obliki ter jih naročniki lahko gledajo s pomočjo posebnega dekodirnega ključa, prejetega po plačilu ustreznega zneska, <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/> v smislu Direktive 89/552 ali pa <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/> v smislu Direktive 98/34.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Skupnostna ureditev</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tej zadevi je zlasti pomemben člen 1(a) Direktive 89/552, v skladu s katerim <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/> pomeni:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>prvo prenašanje televizijskih programskih vsebin, namenjenih javnosti, po žici ali po zraku, vključno z oddajanjem po satelitu, v nekodirani ali kodirani obliki. [...] Ne vključuje komunikacijskih storitev, ki posamezne<?PAGE NO="I-4895"?> informacije ali druga sporočila posredujejo na zahtevo posameznikov, denimo telekopiranje, elektronske banke podatkov in druge podobne storitve<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/>.</P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Prav tako pomemben je člen 4(1) te direktive, ki obvezuje države članice, da <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da v primerih, ko je to izvedljivo, izdajatelji televizijskih programov rezervirajo za evropska dela [...] večinski delež svojega oddajnega časa [...]<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>V zadevnem primeru je pomemben tudi člen 1 Direktive 98/34, kot je bil spremenjen z Direktivo 98/48, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>V tej direktivi naslednji izrazi pomenijo:</P><P>[...]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201A"/>storitev<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="2018"/>: katera koli storitev informacijske družbe ali katera koli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev.</TXT><P>Za namene te opredelitve pojmov:</P><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201A"/>na daljavo<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="2018"/>; pomeni, da se storitev opravi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče,</P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201A"/>elektronsko<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="2018"/>; pomeni, da se storitev pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za predelavo (skupaj z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi,</P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201A"/>na zahtevo prejemnika storitev<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="2018"/>; pomeni, da se storitev opravlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo.</P></ITEM></LIST></P><?PAGE NO="I-4896"?><P>Okvirni seznam storitev, ki ne sodijo v to opredelitev, je prikazan v Prilogi V.</P><P>Ta direktiva se ne uporablja za:</P><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>storitve radijskega oddajanja,</P></ITEM><ITEM><P>storitve televizijskega oddajanja, ki so zajete v točki (a) člena 1 Direktive 89/552/EGS.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>V točki 3 Priloge V so naštete te storitve:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>Storitve, ki se ne opravljajo na zahtevo prejemnika storitev</P><P>Storitve, ki se opravljajo s prenosom podatkov brez posamezne zahteve, ki jih sočasno prejme neomejeno število prejemnikov (prenos z enega na več krajev):</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>storitve televizijskega oddajanja (vključno z delno televizijskimi storitvami na zahtevo), ki jih ureja točka (a) člena 1 Direktive 89/552/EGS;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>storitve radijskega oddajanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>teletekst (ki se oddaja po televiziji).<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Nacionalna ureditev</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Na Nizozemskem je dobava radijskih in televizijskih programov urejena z Mediawet (nacionalni zakon o medijih)<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Nizozemski zakon z dne <DATE ISO="19870421">21. aprila 1987</DATE> o ponudbi radijskih in televizijskih programov, RTV-prispevkih ter o podpori tiskanim medijem (Staatsblad z dne <DATE ISO="19870704">4. julija 1987</DATE>, št. 249).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 71a(1) Mediawet lahko komercialni izdajatelj televizijskega programa<?PAGE NO="I-4897"?> oddaja ali posreduje program le z dovoljenjem Commissariaat voor de Media (organ za nadzor nad RTV-sektorjem; v nadaljevanju: Commissariaat).</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Dejansko stanje in postopek</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Družba Mediakabel od konca leta 1999 svojim naročnikom nudi možnost sprejemanja niza televizijskih oddaj, vključno s programi drugih izdajateljev (t. i. storitev <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>Mr. Zap<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>). Na podlagi te ponudbe lahko naročnik naroči tudi enega ali več filmov po izbiri s seznama na televizijskem zaslonu ali iz televizijskega sporeda (t. i. storitev Filmtime).</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Filmi iz okvira storitve Filmtime se predvajajo sočasno za vse naročnike, vendar v kodirani obliki, po sporedu, ki ga določa družba Mediakabel. Naročnik tako na daljavo, vključno po telefonu, sporoči, kateri film s sporeda si želi ogledati, in po plačilu ustreznega zneska prejme elektronski ključ za dekodiranje televizijske slike.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20010315">15. marca 2001</DATE> je Commissariaat obvestil družbo Mediakabel, da je storitev Filmtime televizijski program, za kateri je treba v skladu s členom 71a(1) Mediawet pridobiti ustrezno dovoljenje.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Ker je bila njena pritožba zoper to odločbo zavrnjena, je družba Mediakabel, ki je medtem vendarle pridobila zahtevano dovoljenje, vložila tožbo pri Rechtbank te Rotterdam (sodišče v Rotterdamu), s katero je izpodbijala opredelitev svoje storitve s strani Commissariaat.</TXT></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tudi ta tožba je bila zavrnjena. Družba Mediakabel se je nato pritožila pred Raad van State, pred katerim je trdila, da storitev Filmtime ne bi smela biti opredeljena kot <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>, za katero je treba pridobiti dovoljenje in v zvezi s katero je treba upoštevati programske kvote za evropska dela, temveč kot <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/> vrste <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>delno televizijske storitve na zahtevo<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/>, ki ni podrejena zgoraj navedenim obveznostim.</TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ker je pritožbeno sodišče podvomilo v pravilnost opredelitve zadevne storitve, je<?PAGE NO="I-4898"?> Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>L</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Ali je treba pojem <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201A"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="2018"/> v smislu člena 1(a) Direktive 89/552/EGS razlagati tako, da ne pokriva <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201A"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="2018"/> iz člena 1, točka 2, Direktive 98/34/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, temveč storitve, opisane na okvirnem seznamu v Prilogi V k Direktivi 98/34/ES, ki se nanaša na storitve, za katere se ne uporablja člen 1, točka 2, Direktive 98/34/ES, in zlasti storitve, opisane v točki 3 navedenega seznama, na katerem so navedene <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201A"/>delno televizijske storitve na zahtevo<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="2018"/>, ki torej niso <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201A"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="2018"/>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Če je odgovor na vprašanje la nikalen, kako je treba razlikovati pojem <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201A"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="2018"/> v smislu člena 1(a) Direktive 89/552/EGS od pojma <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201A"/>komunikacijske storitve, ki posamezne informacije [...] posredujejo na zahtevo posameznikov<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="2018"/> iz istega člena?</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Na podlagi katerih meril je mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je storitev, kot je storitev, ki se obravnava v tej zadevi in za katero kodirane signale, ki se razširjajo prek omrežja za filme, ki jih izbere ponudnik storitve, naročniki lahko dekodirajo po ločenem plačilu za vsak film s ključem, ki ga na zahtevo posameznika pošlje ponudnik storitve, in jih gledajo ob različnih urah, ki jih določi ponudnik, storitev, ki torej vključuje posebne vidike (posamične) storitve informacijske družbe in hkrati značilnosti storitve razširjanja televizijskih programov, storitev razširjanja televizijskih programov ali storitev informacijske družbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Ali je treba dati prednost stališču naročnika ali stališču ponudnika storitve? Ali so storitve, ki so konkurenčne zadevni storitvi, pomembne v tej zadevi?</TXT></NP></ITEM></LIST></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je v tej zadevi pomembno, da:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>po eni strani opredelitev zadevne storitve kot <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201A"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="2018"/>, za katero se ne uporablja Direktiva 89/552/EGS, lahko zmanjša učinkovitost<?PAGE NO="I-4899"?> te direktive, zlasti ob upoštevanju cilja obveznosti, ki jo nalaga, in sicer da je treba evropskim delom nameniti določen delež oddajnega časa, medtem ko</P></ITEM><ITEM><P>po drugi strani, če je treba uporabljati Direktivo 89/552/EGS, obveznost, ki je v njej določena, da se evropskim delom nameni določen delež oddajnega časa, ni smiselna, saj naročniki plačajo za vsak film posebej in lahko gledajo samo film, ki so ga plačali?<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>V tako začetem postopku so pisna stališča predložili družba Mediakabel, Commissariaat, nizozemska, belgijska in francoska vlada ter vlada Združenega kraljestva in Komisija.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Družba Mediakabel, Commissariaat, nizozemska vlada in Komisija so nato na obravnavi <DATE ISO="20050120">20. januarja 2005</DATE> pred Sodiščem podali ustna stališča.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Pravna analiza</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>A — Uvod</P></TI></TITLE><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Kot je znano, smo bili zaradi hitrih tehnoloških sprememb v zadnjih letih priče naraščanju obsega storitev prek televizije.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tradicionalnim televizijskim storitvam so se namreč pridružile še storitve <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>pay-TV<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/> (plačljiva TV), <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>pay-per-view<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/> (plačilo za ogled), <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>video-on-demand<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/> (video na zahtevo) in <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>near video-on-demand<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/> (delno televizijske storitve na zahtevo), ki v primerjavi s prvimi, gledalcu zagotavljajo večjo prožnost pri uporabi.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Pri plačljivi TV je proizvod vstavljen v shemo oddaj, ki jih predvidi izdajatelj in jih gledalec lahko kupi v sklopu; enako velja za plačilo za ogled, s to razliko, da si gledalec lahko ogleda in plača posamezen proizvod. Večjo prožnost zagotavlja <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>delno televizijska storitev na zahtevo<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/>, pri kateri se posamezen proizvod predvaja večkrat s pogostimi ponovitvami, še večjo pa storitev <QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>video na zahtevo<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>, pri kateri gledalec izbira iz elektronskega kataloga in se lahko sam odloči, kateri program si bo ogledal in ob katerem času.</TXT></NP><?PAGE NO="I-4900"?><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Takim novim storitvam se pridružujejo še interaktivne storitve <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201E"/>on-line<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="201C"/> prek televizijskega terminala (t. i. interaktivna televizija), kot so bančne storitve na domu (<QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201E"/>home banking<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="201C"/>), nakupovanje od doma (<QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>home shopping<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/>), prevozne in počitniške storitve, nalaganje igric ter spletno učenje.</TXT></NP><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>V tem okviru se postavlja vprašanje nizozemskega sodišča, ki se nanaša na konkretno storitev (delno televizijsko storitev na zahtevo), ki je izrecno navedena in natančno opredeljena v Direktivi 98/34. Pri analizi vprašanj za predhodno odločanje se bom torej skliceval zlasti na to direktivo in jo bom, kjer bo potrebno, primerjal s starejšo Direktivo 89/552.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Opredelitev delno televizijskih storitev na zahtevo (vprašanje la)</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Z vprašanjem la želi nizozemsko sodišče v bistvu vedeti, ali je treba delno televizijske storitve na zahtevo povezovati s pojmom <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="201C"/> ali s pojmom <QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Kot vlade, udeležene v postopku, in Komisija menim, da odgovor na to vprašanje neposredno in jasno izhaja že iz branja Direktive 98/34.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Kot smo namreč videli, potem ko Direktiva v členu 1, točka 2, prvi odstavek, <QUOT.START ID="QS0035" REF.END="QE0035" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0035" REF.START="QS0035" CODE="201C"/> opredeljuje kot storitve, ki se <QUOT.START ID="QS0036" REF.END="QE0036" CODE="201E"/>običajno opravi [jo] odplačno, na daljavo, elektronsko in na zahtevo prejemnika storitev<QUOT.END ID="QE0036" REF.START="QS0036" CODE="201C"/>, v četrtem odstavku iste določbe izrecno določa, da se ne uporablja <QUOT.START ID="QS0037" REF.END="QE0037" CODE="201E"/>za storitve televizijskega oddajanja, ki so zajete v točki a člena 1 Direktive 89/552/EGS<QUOT.END ID="QE0037" REF.START="QS0037" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Direktiva 98/34 nato v točki 3(a) Priloge V, potem ko ponovi, da zgoraj navedena opredelitev ne vključuje storitev <QUOT.START ID="QS0038" REF.END="QE0038" CODE="201E"/>televizijskega oddajanja, ki so zajete v točki a člena 1 Direktive 89/552/EGS<QUOT.END ID="QE0038" REF.START="QS0038" CODE="201C"/>, izrecno določa, da ta zadnji pojem <QUOT.START ID="QS0039" REF.END="QE0039" CODE="201E"/>vključ[uje] [...] delno televizijsk[e] storitv[e] na zahtevo<QUOT.END ID="QE0039" REF.START="QS0039" CODE="201C"/>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-4901"?><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ne da bi bilo treba dalje raziskovati, lahko na podlagi nedvoumnega pomena navedenih določb sklenem, da so v skladu s točko 3(a) Priloge V k Direktivi 98/34 delno televizijske storitve na zahtevo zajete v pojmu <QUOT.START ID="QS0040" REF.END="QE0040" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0040" REF.START="QS0040" CODE="201C"/> iz člena 1(a) Direktive 89/552. Po drugi strani pa storitve <QUOT.START ID="QS0041" REF.END="QE0041" CODE="201E"/>razširjanja televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0041" REF.START="QS0041" CODE="201C"/> ne sodijo v opredelitev <QUOT.START ID="QS0042" REF.END="QE0042" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0042" REF.START="QS0042" CODE="201C"/> iz člena 1, točka 2, Direktive 98/34.</TXT></NP><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Tak sklep, kot je menila tudi vlada Združenega kraljestva, že zadostuje za odločitev v sporu o glavni stvari, to je za ugotovitev, ali je Commissariaat za storitev Filmtime zakonito zahteval dovoljenje.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je namreč v predložitvenem sklepu opozorilo, da ta storitev upravičeno spada v kategorijo delno televizijskih storitev na zahtevo<NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej točko 2.2. predložitvenega sklepa.</P></NOTE>, torej, kot sem pravkar navedel, v kategorijo, ki jo Direktiva 98/34 povezuje s pojmom <QUOT.START ID="QS0043" REF.END="QE0043" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0043" REF.START="QS0043" CODE="201C"/>. Za to vrsto razširjanja pa nizozemski zakon upravičeno zahteva dovoljenje, ki ga izda Commissariaat.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vendar pa je na obravnavi družba Mediakabel podala neke vrste predhodni ugovor glede opredelitve storitve Filmtime. Izpodbijala je, da je to storitev mogoče opredeliti kot delno televizijsko storitev na zahtevo.</TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da zadevne direktive ne določajo nikakršne opredelitve delno televizijske storitve na zahtevo in, splošneje, posameznih storitev razširjanja televizijskih programov ter da je poleg tega opredelitev te storitve sporna že v doktrini. Da bi na ugovor družbe Mediakabel lahko podal zanesljivejši in obenem koristnejši odgovor za ta primer, se mi zdi primerneje preiti neposredno na določitev meril za razlikovanje med <QUOT.START ID="QS0044" REF.END="QE0044" CODE="201E"/>razširjanjem televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0044" REF.START="QS0044" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0045" REF.END="QE0045" CODE="201E"/>storitvami informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0045" REF.START="QS0045" CODE="201C"/>, da bi v smislu teh meril presodil, ali storitev Filmtime spada pod prvi ali drugi pojem.</TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Prednost tega pristopa je, da nas pripelje tudi do drugih vprašanj iz predložitvenega sklepa, ki jih je torej treba preizkusiti.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-4902"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>2. Razlika med storitvami <QUOT.START ID="QS0046" REF.END="QE0046" CODE="201E"/>razširjanja televizijskih programov<QUOT.END ID="QE0046" REF.START="QS0046" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0047" REF.END="QE0047" CODE="201E"/>storitvami informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0047" REF.START="QS0047" CODE="201C"/> (vprašanje 2a)</P></TI></TITLE><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Z vprašanjem 2a, ki se v bistvu prekriva z vprašanjem 1b in zato ne potrebuje posebnega odgovora, predložitveno sodišče prosi Sodišče, naj poda ustrezna merila za določitev, ali je storitev prenašanja televizijskih vsebin, kot je obravnavana storitev v tem primeru, <QUOT.START ID="QS0048" REF.END="QE0048" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0048" REF.START="QS0048" CODE="201C"/> v smislu Direktive 89/552 ali <QUOT.START ID="QS0049" REF.END="QE0049" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0049" REF.START="QS0049" CODE="201C"/> v smislu Direktive 98/34.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju slednje direktive je po mnenju družbe Mediakabel za ta namen odločilna možnost opravljanja storitve na <QUOT.START ID="QS0050" REF.END="QE0050" CODE="201E"/>posamezno zahtevo<QUOT.END ID="QE0050" REF.START="QS0050" CODE="201C"/> gledalca. Z drugimi besedami, če gledalec od ponudnika lahko zahteva ogled posameznega filma, je to <QUOT.START ID="QS0051" REF.END="QE0051" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0051" REF.START="QS0051" CODE="201C"/>, če pa te možnosti nima, gre za <QUOT.START ID="QS0052" REF.END="QE0052" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0052" REF.START="QS0052" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Poleg možnosti posamezne zahteve je po mnenju družbe Mediakabel pri opredelitvi <QUOT.START ID="QS0053" REF.END="QE0053" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0053" REF.START="QS0053" CODE="201C"/> pomemben pokazatelj tudi, da ponudnik storitve določi sisteme za dekodiranje slike in način plačila nadomestila, tako da si gledalec lahko ogleda in plača le zahtevani film.</TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Družba Mediakabel na tej podlagi storitev Filmtime opredeljuje kot <QUOT.START ID="QS0054" REF.END="QE0054" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0054" REF.START="QS0054" CODE="201C"/>. Meni namreč, da bi si posamezne filme iz te ponudbe, čeprav bi jih prenašali vsem naročnikom, lahko ogledali samo tisti naročniki, ki bi na posamično zahtevo in po plačilu ustreznega nadomestila prejeli dekodirni ključ.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Menim pa, da takšne rešitve ni mogoče sprejeti. Po mojem mnenju ta namreč izhaja iz precenjevanja dejavnikov, ki niso upoštevni za zadevno opredelitev (vrste kodiranja in načini plačevanja), in obenem temelji na napačni razlagi pojma <QUOT.START ID="QS0055" REF.END="QE0055" CODE="201E"/>posamezna zahteva<QUOT.END ID="QE0055" REF.START="QS0055" CODE="201C"/> za prenašanje televizijskih vsebin iz Direktive 98/34.</TXT></NP><?PAGE NO="I-4903"?><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>V utemeljitev zgoraj navedenega začenjam z navajanjem opredelitev, ki se uporabljajo v tej zadevi:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>v skladu s členom 1(a) Direktive 89/552 <QUOT.START ID="QS0056" REF.END="QE0056" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0056" REF.START="QS0056" CODE="201C"/> pomeni <QUOT.START ID="QS0057" REF.END="QE0057" CODE="201E"/>prvo prenašanje televizijskih programov, namenjenih javnosti, po žici ali po zraku, vključno z oddajanjem po satelitu, v nekodirani ali kodirani obliki<QUOT.END ID="QE0057" REF.START="QS0057" CODE="201C"/>;</P></ITEM><ITEM><P>v skladu s členom 1, točka 2, prvi pododstavek, Direktive 98/34 <QUOT.START ID="QS0058" REF.END="QE0058" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0058" REF.START="QS0058" CODE="201C"/> pomeni <QUOT.START ID="QS0059" REF.END="QE0059" CODE="201E"/>kater[o] koli storitev, ki se <HT TYPE="ITALIC">običajno</HT> opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in <HT TYPE="ITALIC">na zahtevo</HT> prejemnika storitev<QUOT.END ID="QE0059" REF.START="QS0059" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START ID="QS0060" REF.END="QE0060" CODE="201E"/>posamezna zahteva<QUOT.END ID="QE0060" REF.START="QS0060" CODE="201C"/> je natančneje opredeljen v členu 1, točka 2, drugi pododstavek, in v točki 3 Priloge V.</TXT></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>V skladu s prvo določbo ta pojem pomeni, da <QUOT.START ID="QS0061" REF.END="QE0061" CODE="201E"/>se storitev opravlja s <HT TYPE="ITALIC">prenosom</HT> podatkov <HT TYPE="ITALIC">na posamezno zahtevo<QUOT.END ID="QE0061" REF.START="QS0061" CODE="201C"/>.</HT> Druga določba iz zadevnega pojma izključuje storitve, kot je televizijsko oddajanje (vključno z delno televizijskimi storitvami na zahtevo), <QUOT.START ID="QS0062" REF.END="QE0062" CODE="201E"/>ki se opravljajo s <HT TYPE="ITALIC">prenosom podatkov brez posamezne zahteve,</HT> ki jih <HT TYPE="ITALIC">sočasno prejme</HT> neomejeno število prejemnikov (prenos z enega na več krajev)<QUOT.END ID="QE0062" REF.START="QS0062" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Kot so navedle udeležene vlade, iz analize teh določb predvsem izhaja, da razlikovanje med <QUOT.START ID="QS0063" REF.END="QE0063" CODE="201E"/>razširjanjem televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0063" REF.START="QS0063" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0064" REF.END="QE0064" CODE="201E"/>storitvami informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0064" REF.START="QS0064" CODE="201C"/> ne more temeljiti na obliki kodiranja prenesenih slik, saj ta v skladu z Direktivo 89/552 za razlikovanje ni pomembna. Prav tako ne more temeljiti na načinu plačila za ponujene storitve, saj se ob molku navedenih določb plačilo lahko izvrši na najrazličnejše načine, pri storitvah informacijske družbe pa je mogoče, čeprav izjemoma, da plačilo sploh ne obstaja.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Prva dejavnika torej za naše namene nista pomembna. Menim pa, da je odločilnega pomena določitev, kdaj je razširjanje neke televizijske vsebine lahko <QUOT.START ID="QS0065" REF.END="QE0065" CODE="201E"/>namenjeno<?PAGE NO="I-4904"?> javnosti<QUOT.END ID="QE0065" REF.START="QS0065" CODE="201C"/>, kdaj pa se opravlja <QUOT.START ID="QS0066" REF.END="QE0066" CODE="201E"/>na posamezno zahtevo<QUOT.END ID="QE0066" REF.START="QS0066" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kot je tudi opozorila Komisija, iz vzporednega preizkusa določb, navedenih v točki 37, izhaja, da gre za <QUOT.START ID="QS0067" REF.END="QE0067" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0067" REF.START="QS0067" CODE="201C"/>, ne pa za storitev <QUOT.START ID="QS0068" REF.END="QE0068" CODE="201E"/>informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0068" REF.START="QS0068" CODE="201C"/>, če so televizijske vsebine, ki se razširjajo, <QUOT.START ID="QS0069" REF.END="QE0069" CODE="201E"/>namenjene javnosti<QUOT.END ID="QE0069" REF.START="QS0069" CODE="201C"/>, torej če natančneje povzamemo izrazoslovje Direktive 98/34, kadar se zadevni podatki ne prenašajo na posamezno zahtevo prejemnika (prenos z enega na drug kraj), temveč se sočasno prenašajo nedoločenemu številu prejemnikov (prenos z enega kraja na več krajev).</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Z vidika tega merila za razlikovanje je zadevno storitev, pri kateri gre po navedbah predložitvenega sodišča in potrditvi družbe Mediakabel za sočasni prenos filmov vsem naročnikom, pa čeprav v kodirani obliki, načeloma treba opredeliti kot <QUOT.START ID="QS0070" REF.END="QE0070" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0070" REF.START="QS0070" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na podlagi povedanega mora opredelitev v zadevnem primeru podati nacionalno sodišče, ki bolje pozna vsa dejstva.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Če zaključim, predlagam odgovor, da je storitev, pri kateri so avdiovizualni podatki, ki se razširjajo, <QUOT.START ID="QS0071" REF.END="QE0071" CODE="201E"/>namenjeni javnosti<QUOT.END ID="QE0071" REF.START="QS0071" CODE="201C"/>, kar pomeni, da se ne prenašajo na posamezno zahtevo naročnika (prenos z enega na drug kraj), temveč se sočasno prenašajo nedoločenemu številu gledalcev (prenos z enega kraja na več krajev), <QUOT.START ID="QS0072" REF.END="QE0072" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0072" REF.START="QS0072" CODE="201C"/> v smislu člena 1(a) Direktive 89/552, ne pa <QUOT.START ID="QS0073" REF.END="QE0073" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0073" REF.START="QS0073" CODE="201C"/> v smislu člena 1, točka 2, Direktive 98/34.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>3. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi storitve razširjanja televizijskih vsebin (vprašanji 2b in 3)</P></TI></TITLE><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Z vprašanjema 2b in 3, ki ju je treba obravnavati skupaj, nizozemsko sodišče sprašuje Sodišče, ali je pri opredelitvi storitve razširjanja televizijskih vsebin treba dati prednost stališču uporabnika ali ponudnika storitve, upoštevati tudi konkurenčne storitve in dejstvo, da obveznost prenosa določenega obsega evropskih del, določena v Direktivi 89/552, ne bi bila mogoča za storitev, pri kateri je gledalec tisti, ki si izbere in plača film, ki si ga želi ogledati.</TXT></NP><?PAGE NO="I-4905"?><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Družba Mediakabel opozarja, da ima njena storitev in delno televizijske storitve na zahtevo, ki se prenašajo z enega na drug kraj in so torej <QUOT.START ID="QS0074" REF.END="QE0074" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0074" REF.START="QS0074" CODE="201C"/>, podobne značilnosti ter so na neki način med seboj zamenljive. Obe naj bi namreč uporabniku omogočali izbiro filma za ogled. Zato bi ju bilo treba opredeliti enako in jima naložiti enake obveznosti. V zvezi s tem družba Mediakabel pojasnjuje, da bi lahko organizirala prenos filmov iz ponudbe Filmtime v skladu s postopkom z enega na drug kraj, vendar se je temu odpovedala zaradi previsokih stroškov pri takšni tehniki prenosa.</TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Družba Mediakabel dodaja, da opredelitev njene storitve kot <QUOT.START ID="QS0075" REF.END="QE0075" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0075" REF.START="QS0075" CODE="201C"/> in iz nje izhajajoča obveznost namenjanja večinskega deleža evropskim delom ni smiselna, saj je pri tej storitvi gledalec tisti, ki izbira program in torej odloča, ali si bo ogledal evropsko delo ali ne.</TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Menim, da to stališče ni sprejemljivo.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Kot smo namreč lahko videli zgoraj (točka 42), je pri odločitvi, ali je določena storitev <QUOT.START ID="QS0076" REF.END="QE0076" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0076" REF.START="QS0076" CODE="201C"/> ali <QUOT.START ID="QS0077" REF.END="QE0077" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0077" REF.START="QS0077" CODE="201C"/>, treba preveriti, ali so televizijske vsebine poslane le gledalcem, ki so to zahtevali (prenos z enega v drug kraj), ali se sočasno predvajajo nedoločenemu številu gledalcev (prenos z enega kraja na več krajev).</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>V ta namen, kot so poudarile nizozemska vlada in vlada Združenega kraljestva ter Komisija, je treba torej dati objektivno oceno na podlagi povsem tehničnega merila, povezanega z vrsto prenosa televizijskih vsebin.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Tako bo torej izključena možnost, da bi se opredelitev storitve spreminjala glede na osebni pogled razlagalca, pa naj bo to ponudnik ali uporabnik. Še manj pa smejo na opredelitev vplivati morebitne konkurenčne pomanjkljivosti, ki jih lahko prinaša prenos z enega kraja na več krajev (ki je sicer cenejši in z drugih vidikov ugodnejši).</TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Še zlasti se mi ne zdi, da bi se lahko izognili tej objektivni oceni s sklicevanjem na<?PAGE NO="I-4906"?> morebitno škodo, ki lahko nastane zaradi uporabe člena 4(1) Direktive 89/552, ki obvezuje države članice, da <QUOT.START ID="QS0078" REF.END="QE0078" CODE="201E"/>z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da v primerih, ko je to izvedljivo<QUOT.END ID="QE0078" REF.START="QS0078" CODE="201C"/>, izdajatelji televizijskih programov rezervirajo za evropska dela večinski delež svojega oddajnega časa.</TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ta obveznost se namreč, v nasprotju s tem, kar menita predložitveno sodišče in družba Mediakabel, uporablja tudi za storitve, kot je Filmtime, pri katerih je gledalec tisti, ki izbere in plača film, ki si ga želi ogledati.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kot so namreč poudarile francoska vlada in vlada Združenega kraljestva ter Komisija, člen 4(1) nalaga televizijskim izdajateljem, da večino svojega časa oddajanja namenijo evropskim delom; vendar ne zavezuje televizijskih gledalcev k izbiri teh del. Izdajatelji, kot je družba Mediakabel, so torej lahko zavezani k uvrščanju v program in predvajanju evropskih del, tudi v kodirani obliki, pri čemer seveda njihovi naročniki lahko svobodno izbirajo, katere filme si bodo ogledali in plačali.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, morajo države članice zagotavljati, da se ta obveznost spoštuje samo, ko <QUOT.START ID="QS0079" REF.END="QE0079" CODE="201E"/>je to izvedljivo<QUOT.END ID="QE0079" REF.START="QS0079" CODE="201C"/> in zgolj z uporabo <QUOT.START ID="QS0080" REF.END="QE0080" CODE="201E"/>ustreznih sredstev<QUOT.END ID="QE0080" REF.START="QS0080" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Menim, da to pomeni, da ta obveznost ne obstaja v vsakem primeru; prav gotovo pa ne takrat, ko bi povzročila, da bi določene storitve postale ekonomsko <HT TYPE="ITALIC">neizvedljive.</HT> Poleg tega mora biti prilagojena in oblikovana glede na vrsto storitve in uporabe televizijskih prenosov, ter če je potrebno, dopustiti delna ali začasna odstopanja.<NOTE NOTE.ID="E0009" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Na obravnavi je Commissariaat izjavil, da nizozemski zakon določa možnost postopnega uvajanja obveznosti iz člena 4 Direktive 89/552, s tem da v določenih primerih dopušča delna ali začasna odstopanja.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Skratka, kot je poudarila vlada Združenega kraljestva, ta obveznost velja za vse storitve razširjanja televizijskih programov, vključno s tistimi, pri katerih si gledalec izbere film za ogled, vendar se dejansko uporablja le v obliki in obsegu, ki izdajateljem ne povzroča nepremostljivih težav.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da je mogoče ugotoviti, da opredelitev storitve kot <QUOT.START ID="QS0081" REF.END="QE0081" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0081" REF.START="QS0081" CODE="201C"/> v<?PAGE NO="I-4907"?> smislu Direktive 89/552 ali kot <QUOT.START ID="QS0082" REF.END="QE0082" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0082" REF.START="QS0082" CODE="201C"/> v smislu Direktive 98/34 ni odvisna ne od subjektivnega stališča ponudnika ali uporabnika storitve ne od konkurenčnih pomanjkljivosti, ki bi lahko bile posledica izbrane tehnike prenosa posnetkov.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Obveznost iz člena 4(1) Direktive 89/552, da se evropskim delom nameni večji del časa oddajanja, velja, če je to izvedljivo in ob uporabi ustreznih sredstev, tudi za storitve razširjanja televizijskih programskih vsebin, pri katerih si gledalec sam izbere in plača film, ki si ga želi ogledati.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedene ugotovitve predlagam Sodišču, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Raad van State, odgovori:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>V smislu točke 3(a) Priloge V k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980622">22. junija 1998</DATE> o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE>, so delno televizijske storitve na zahtevo zajete v pojmu <QUOT.START ID="QS0083" REF.END="QE0083" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0083" REF.START="QS0083" CODE="201C"/> iz člena 1(a) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne <DATE ISO="19891003">3. oktobra 1989</DATE> o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov.<?PAGE NO="I-4908"?> Storitve <QUOT.START ID="QS0084" REF.END="QE0084" CODE="201E"/>razširjanja televizijskih programov<QUOT.END ID="QE0084" REF.START="QS0084" CODE="201C"/> iz člena 1(a) Direktive 89/552 niso zajete v opredelitvi <QUOT.START ID="QS0085" REF.END="QE0085" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0085" REF.START="QS0085" CODE="201C"/> iz člena 1, točka 2, Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2a)</NO.P><TXT>Storitev, pri kateri so avdiovizualni podatki, ki se prenašajo, namenjeni javnosti, kar pomeni, da se ne prenašajo posameznemu gledalcu na njegovo zahtevo (prenašanje z enega na drug kraj), temveč se jih sočasno prenaša nedoločenemu številu prejemnikov (prenašanje z enega kraja na več krajev), pomeni <QUOT.START ID="QS0086" REF.END="QE0086" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0086" REF.START="QS0086" CODE="201C"/> v smislu člena 1(a) Direktive 89/552, ne pa <QUOT.START ID="QS0087" REF.END="QE0087" CODE="201E"/>storitev informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0087" REF.START="QS0087" CODE="201C"/> v smislu člena 1, točka 2, Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2b)</NO.P><TXT>Opredelitev storitve kot <QUOT.START ID="QS0088" REF.END="QE0088" CODE="201E"/>razširjanje televizijskih programskih vsebin<QUOT.END ID="QE0088" REF.START="QS0088" CODE="201C"/> v smislu Direktive 89/552 ali kot <QUOT.START ID="QS0089" REF.END="QE0089" CODE="201E"/>storitve informacijske družbe<QUOT.END ID="QE0089" REF.START="QS0089" CODE="201C"/> v smislu Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48, ni odvisna ne od subjektivnega pogleda ponudnika ali uporabnika storitve ne od konkurenčnih prednosti, ki jo lahko prinaša izbrana tehnika prenosa slike.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Obveznost iz člena 4(1) Direktive 89/552, da se evropskim delom nameni večji del časa oddajanja, velja, če je to izvedljivo in ob uporabi ustreznih sredstev, tudi za storitve razširjanja televizijskih programov, pri katerih si gledalec sam izbere in plača film, ki si ga želi ogledati.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>