La)Ali je treba pojem razširjanje televizijskih programskih vsebin v smislu člena 1(a) Direktive 89/552/EGS razlagati tako, da ne pokriva storitve informacijske družbe iz člena 1, točka 2, Direktive 98/34/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, temveč storitve, opisane na okvirnem seznamu v Prilogi V k Direktivi 98/34/ES, ki se nanaša na storitve, za katere se ne uporablja člen 1, točka 2, Direktive 98/34/ES, in zlasti storitve, opisane v točki 3 navedenega seznama, na katerem so navedene delno televizijske storitve na zahtevo, ki torej niso storitve informacijske družbe?b)Če je odgovor na vprašanje la nikalen, kako je treba razlikovati pojem razširjanje televizijskih programskih vsebin v smislu člena 1(a) Direktive 89/552/EGS od pojma komunikacijske storitve, ki posamezne informacije [...] posredujejo na zahtevo posameznikov iz istega člena?2.a)Na podlagi katerih meril je mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je storitev, kot je storitev, ki se obravnava v tej zadevi in za katero kodirane signale, ki se razširjajo prek omrežja za filme, ki jih izbere ponudnik storitve, naročniki lahko dekodirajo po ločenem plačilu za vsak film s ključem, ki ga na zahtevo posameznika pošlje ponudnik storitve, in jih gledajo ob različnih urah, ki jih določi ponudnik, storitev, ki torej vključuje posebne vidike (posamične) storitve informacijske družbe in hkrati značilnosti storitve razširjanja televizijskih programov, storitev razširjanja televizijskih programov ali storitev informacijske družbe?b)Ali je treba dati prednost stališču naročnika ali stališču ponudnika storitve? Ali so storitve, ki so konkurenčne zadevni storitvi, pomembne v tej zadevi?3.Ali je v tej zadevi pomembno, da:

po eni strani opredelitev zadevne storitve kot storitve informacijske družbe, za katero se ne uporablja Direktiva 89/552/EGS, lahko zmanjša učinkovitost te direktive, zlasti ob upoštevanju cilja obveznosti, ki jo nalaga, in sicer da je treba evropskim delom nameniti določen delež oddajnega časa, medtem ko

1.V smislu točke 3(a) Priloge V k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998, so delno televizijske storitve na zahtevo zajete v pojmu razširjanje televizijskih programskih vsebin iz člena 1(a) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Storitve razširjanja televizijskih programov iz člena 1(a) Direktive 89/552 niso zajete v opredelitvi storitev informacijske družbe iz člena 1, točka 2, Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48.2a)Storitev, pri kateri so avdiovizualni podatki, ki se prenašajo, namenjeni javnosti, kar pomeni, da se ne prenašajo posameznemu gledalcu na njegovo zahtevo (prenašanje z enega na drug kraj), temveč se jih sočasno prenaša nedoločenemu številu prejemnikov (prenašanje z enega kraja na več krajev), pomeni razširjanje televizijskih programskih vsebin v smislu člena 1(a) Direktive 89/552, ne pa storitev informacijske družbe v smislu člena 1, točka 2, Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48.2b)Opredelitev storitve kot razširjanje televizijskih programskih vsebin v smislu Direktive 89/552 ali kot storitve informacijske družbe v smislu Direktive 98/34, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48, ni odvisna ne od subjektivnega pogleda ponudnika ali uporabnika storitve ne od konkurenčnih prednosti, ki jo lahko prinaša izbrana tehnika prenosa slike.3.Obveznost iz člena 4(1) Direktive 89/552, da se evropskim delom nameni večji del časa oddajanja, velja, če je to izvedljivo in ob uporabi ustreznih sredstev, tudi za storitve razširjanja televizijskih programov, pri katerih si gledalec sam izbere in plača film, ki si ga želi ogledati.