Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o udeležbi Unije pri evropskem meroslovnem raziskovalnem programu za inovacije in raziskave, ki ga skupaj izvaja več držav članic /* COM/2013/0497 final - 2013/0242 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA 1.1 Cilji predloga Ta predlog se nanaša na udeležbo Evropske
unije pri Evropskem meroslovnem programu za inovacije in raziskave (EMPIR), ki
ga je sprejelo več držav članic. V skladu s strategijo Evropa 2020, vodilno
pobudo Unija inovacij, evropskim raziskovalnim prostorom in Obzorjem 2020 je
širši cilj te pobude obravnava izzivov, s katerimi se sooča evropski
meroslovni raziskovalni sistem in maksimiranje koristi izboljšanih meritvenih
rešitev za Evropo. Splošni cilji programa EMPIR so: 1.
zagotovitev celostnih in namenskih meroslovnih
rešitev, s čimer se podpirajo inovacije in konkurenčnost industrije,
ter meritvenih tehnologij za soočanje z družbenimi izzivi, kot so zdravje,
okolje in energija, vključno s podporo razvoju in izvajanju politike; 2.
oblikovanje celostnega evropskega meroslovnega
raziskovalnega sistema s kritično maso in aktivnim angažiranjem na
regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. 1.2 Utemeljitev predloga Meroslovje, veda o merjenju, predstavlja
osrednji živčni sistem v hrbtenici našega visokotehnološkega sveta. Vsak
vidik našega vsakodnevnega življenja je povezan z meroslovjem, kjer so vedno
bolj natančne in zanesljive meritve ključno gonilo inovacij in rasti
gospodarstva, ki temelji na znanju. Česar ne moremo izmeriti, ne moremo
ustrezno razumeti in zato ne moremo zanesljivo nadzirati, proizvesti ali
obdelati. Zato ima napredek v meroslovju močan vpliv na naše razumevanje
in sposobnost oblikovanja sveta okoli nas. Zanesljive in sledljive meritve omogočajo
širši znanstveni skupnosti, da razvije boljše instrumente in opravlja boljše
znanstveno delo. S tem ko ustvarja prostor in priložnosti za inovacije, odpira
nove možnosti za industrijo. Pri globalnih izzivih, kot so energija, zdravstvena
oskrba in podnebne spremembe, nudi bistveno podporo in izboljšuje razumevanje
ter sporazumevanje. Vse vlade v tehnološko razvitih državah
podpirajo meroslovno infrastrukturo, saj zaradi koristi, ki jih prinaša, in
izrazitega značaja javne dobrine opravičuje javno intervencijo.
Vodilna svetovna gospodarstva vse več investirajo v meroslovne raziskave
in povezano infrastrukturo. Glede na raven investicij v meroslovje in njeno
vlogo pri spodbujanju znanstvene odličnosti ter konkurenčnosti industrije,
posamezne države članice ali peščica sodelujočih držav ne bi
mogle tekmovati na globalni ravni. Obstoječi Evropski meroslovni
raziskovalni program (EMRP) je skupna pobuda[1], ki jo izvaja 22
nacionalnih meroslovnih inštitutov. Temelji na členu 185 Pogodbe o
delovanju Evropske unije (PDEU), ki pri izvajanju večletnega okvirnega
programa omogoča usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov. Vmesna
ocena je pokazala vrednost te pobude. Glavni dosežek pobude EMRP je močna
integracija zaradi skupnega načrtovanja 50 % porabe nacionalnih
namenskih sredstev za meroslovne raziskave v Evropi. Z usmerjanjem virov na
ključna področja in s tesnim sodelovanjem z najboljšimi raziskovalci
je zmanjšala razdrobljenost, preprečila nepotrebno podvajanje in
pripomogla k oblikovanju kritične mase. Projekti EMRP za glavne družbene
izzive oblikujejo evropske meroslovne rešitve in spodbujajo skupne evropske
prispevke k standardom in regulaciji. Čeprav je bil s pobudo EMRP dosežen
znaten napredek, je postalo jasno, da se mora sistem spoprijeti z
različnimi izzivi, da bi se povečal vpliv meroslovnih raziskav na
rast in reševanje družbeno-gospodarskih izzivov. Program EMPIR, ki bo nasledil pobudo, bo v
okviru Evrope 2020 prispeval k številnim vodilnim pobudam, na katere se
nanašajo meroslovne raziskave, vključno z „Unijo inovacij“, „Evropsko
digitalno agendo“, „Evropo, gospodarno z viri“ in „Industrijsko politiko za
dobo globalizacije“. To bo dosegel tako, da bo npr. razvil inovativne rešitve
za upravljanje z naravnimi viri, podpiral proces standardizacije, ki za nove
proizvode in storitve ustvarja priložnosti za globalno trgovanje, ter
omogočal učinkovito preskušanje komunikacijskih satelitov. EMPIR bo
znatno prispeval k doseganju ciljev Obzorja 2020, tako da bo podpiral
področja, ki so neposredno povezana s številnimi prednostnimi nalogami iz
Obzorja 2020. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN
OCEN UČINKA 2.1 Posvetovanja o prihodnosti
evropskega meroslovnega raziskovalnega programa Komisija je glede prihodnosti evropskega
meroslovnega raziskovalnega programa opravila obsežna posvetovanja. Spletnega
javnega posvetovanja, ki je potekalo leta 2012, se je udeležilo 624
sodelujočih. Predstavili so svoje poglede na pomembnost meroslovnih
raziskav, opredelili težave, s katerimi se sooča evropski meroslovni
raziskovalni sistem, in ocenili številne možnosti politike. 72 % odgovorov so posredovale organizacije
in 28 % posamezniki. Glavnina
prispevkov organizacij je izvirala iz raziskovalnih organizacij (32 %) in
podjetij (16 %, od tega 69 % malih in srednje velikih podjetij). Posvetovanje je osvetlilo številne težave,
vključno z nezadostnim uporabo v industriji, pomanjkljivim sodelovanjem
nacionalnih meroslovnih inštitutov (NMI) s širšo znanstveno skupnostjo,
velikimi vrzelmi v zmogljivostih držav članic EU, nezadostno mobilnostjo
raziskovalcev znotraj NMI in pomanjkljivo vključitvijo evropske
standardizacije. Po treh letih delovanja programa EMRP je
strokovna skupina izdelala vmesno oceno. Komisija
je poročilo sprejela aprila 2012. Vmesna
ocena je priznala vrednost pobude in nakazala znaten napredek pri usklajevanju
raziskovanja. Strokovna skupina se je
strinjala, da je „EMRP dobro voden skupen evropski raziskovalni program, ki
je po samo dveh letih izvajanja že dosegel sorazmerno visoko stopnjo znanstvene,
upravljalne in finančne integracije“ in da je „EMRP zagotovo bil
uspešen pri oblikovanju meroslovnega ERA (evropskega raziskovalnega prostora)“. Vmesna ocena je bila bolj kritična glede
pomanjkljivega napredka pri odpiranju sistema najboljši znanosti in krepitvi
zmogljivosti. Za prihodnje pobude je
predlagala uvedbo namenskih instrumentov za podporo inovacijam in načrtom
za regulacijo/standardizacijo, da se poveča družbeno-gospodarski
učinek meroslovnih raziskav. Komisija se je prav tako posvetovala s svojimi
službami na srečanjih usmerjevalne skupine za oceno učinka v letu 2012,
ki je prispevala k načrtu za pripravo poročila o oceni učinka,
zlasti kar zadeva opredelitev problema in pomembnost programa EMPIR za druge
generalne direktorate Evropske komisije. 2.2 Možnosti politike Končna
različica poročila o oceni učinka je obsegala naslednje
možnosti: Pod možnostjo 1 („brez namenskega ukrepanja
EU“), bi se sodelovanje EU v EMRP končalo v letu 2013 po koncu trenutne
faze financiranja. V raziskovalnih politikah,
programih in sredstvih EU za podporo ciljem EMRP ne bi bile sprejete nobene
določbe. Dostop do sredstev EU bi bil
omejen na potegovanje za ad-hoc financiranje projektov v okviru Obzorja 2020 za
področja, ki vključujejo meroslovne vidike. Možnost 2 („brez sprememb – EMRP2“) bi
pomenila nadaljevanje enake pobude, ki bi se v celoti osredotočala na
usklajevanje in integracijo temeljnih raziskav in raziskav, povezanih z izzivi. To bi vključevalo nekaj razpisov na
področjih, pomembnih za industrijo. Možnost 3 („izboljšana pobuda na podlagi
člena 185 – EMPIR“) bi izhajala iz uspeha pobude EMPR in izvajala bolj
ambiciozno pobudo, ki bi vključevala člen 185 in bila usklajena s
cilji Evrope 2020. Področje uporabe
programa bi se razširilo z vključitvijo namenskih modulov za industrijske
raziskave in uporabo v industriji, standardizacijo ter krepitev zmogljivosti. Zaradi spremembe področja uporabe bi se
naziv programa spremenil iz „Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa“ v
„Evropski meroslovni program za raziskave in inovacije“. Ta možnost bi tudi bolj vključila deležnike in bolj
neposredno vključila širšo raziskovalno skupnost.
Stopnja financiranja EU v okviru Obzorja 2020 bi v primerjavi s sedmim
okvirnim programom narasla zaradi virov, potrebnih zaradi razširjenega
področja uporabe in podaljšane veljavnosti programa. Število sodelujočih držav bi z 22 naraslo na
[28]. 2.3 Rezultati ocene učinka Poročilo o oceni učinka je sklenilo,
da je možnost 3, zaradi uspešnosti pri doseganju ciljev, učinkovitosti in
skladnosti, z vidika vseh kriterijev očitno najprimernejša možnost. To v celoti podpirajo rezultati javnega
posvetovanja (93 % sodelujočih je možnost ocenilo kot „zelo primerno“
ali „primerno“). Možnost bo temeljila na
predhodnih dosežkih programa EMRP, tako da se bodo nadaljevale trenutne
aktivnosti, hkrati pa se bodo že na začetku vključile dodatne
aktivnosti, da se bodo obravnavale težave, ki jih v okviru sedanje pobude ne bi
bilo možno obravnavati. Februarja 2013 je
odbor za oceno učinka poročilo pregledal in ga odobril. V svojem mnenju je zahteval izboljšave
poročila o oceni učinka, ki so bile upoštevane. Poročilo sedaj zlasti bolje pojasnjuje
posebne težave, razloge zanje ter razmerje med splošnimi in posameznimi cilji. Opis novega programa je bil v primerjavi s
sedanjo pobudo izboljšan, zato da se bolje pojasni, kako bo novi program
odpravil ugotovljene slabosti. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1 Pravna podlaga Predlog o programu EMPIR temelji na členu
185 PDEU glede sodelovanja Evropske unije v raziskovalnih in razvojnih
programih, ki jih izvaja več držav članic, in v strukturah,
ustanovljenih za izvajanje teh programov. 3.2 Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker
predlog ne spada v izključno pristojnost Evropske unije. Subsidiarnost je
zaščitena z utemeljitvijo predloga na členu 185 PDEU, ki izrecno
omogoča sodelovanje Unije v raziskovalnih programih, ki jih izvaja
več držav članic. Države članice ne morejo same zadostno
doseči ciljev predloga, saj zahtevata obseg in zapletenost meroslovnih
zahtev investicije, ki presegajo osnovne proračune za raziskovanje
nacionalnih meroslovnih inštitutov. Odličnost, ki jo zahtevajo raziskave
in razvoj najnaprednejših meroslovnih rešitev, je razpršena prek nacionalnih
meja in zato ne more biti zbrana samo na nacionalni ravni. Brez doslednega
pristopa na evropski ravni s kritično maso obstaja visoko tveganje za
podvajanje prizadevanj s posledično višjimi stroški. Dodana vrednost javne intervencije na ravni EU
izhaja iz zmožnosti EU, da združi razdrobljene nacionalne raziskovalne
programe, pomaga oblikovati čezmejne strategije raziskovanja in
financiranja ter doseže kritično maso akterjev in investicij, potrebnih za
premagovanje izzivov, s katerimi se sooča meroslovni sistem, hkrati pa se poveča
učinkovitost javne porabe. Pričakovani delež EU v celotnem
financiranju znaša 50 %. 3.3 Načelo sorazmernosti Unija je v členu 185 PDEU pozvana, naj „v
dogovoru z zadevnimi državami članicami predvidi sodelovanje pri
raziskovalnih in razvojnih programih več držav članic, tudi
sodelovanje v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov“. Države
članice so gonilna sile te pobude. Predlog spoštuje načelo sorazmernosti,
saj bodo države članice odgovorne za razvoj skupnih programov in vseh
operativnih vidikov. Namenska izvajalska struktura združenja EURAMET e.V.
je v primeru sedanje pobude EMRP že pokazala, da programe lahko izvaja
učinkovito in uspešno. Unija bo zagotovila pobude za izboljšano
usklajevanje, sinergije in prispevke k politikam EU in prednostnim nalogam
Obzorja 2020, spremljala izvajanje programa in zagotovila zaščito
finančnih interesov EU. 3.4 Izbira instrumenta Predlagana pobuda EMPIR bo temeljila na
členu 185 PDEU. Sklepi vmesne ocene in analiza možnosti v njej so
pokazali, da je uporaba člena 185 najprimernejši način za dosego
ciljev pobude EMPIR. 3.5 Odstopanja od pravil za
sodelovanje V pobudi EMPIR predstavljajo sredstva, ki jih
prispevajo sodelujoče države, predvsem vire, ki so prek institucionalnega
financiranja nacionalnih meroslovnih inštitutov (NMI) in imenovanih inštitutov
(DI), sodelujočih v projektih, dodeljeni kot neposredni izdatki za izbrane
projekte. Institucionalno financiranje NMI in DI krije delež njihovih režijskih
stroškov, ki so dodeljeni projektom (posredni stroški projektov) in niso
povrnjeni v okviru EMPIR. Prispevek EU za NMI in DI mora biti usklajen s
prispevkom sodelujočih držav članic, pri čemer se ne upošteva le
institucionalnega financiranja, kot je opisano zgoraj, ampak tudi gotovinski
prispevek sodelujočih držav za upravne stroške (do 30 milijonov EUR) in
delež financiranja Unije, dodeljenega drugim subjektom (približno 90 milijonov
EUR). Zato se pričakuje, da bo prispevek EU za NMI in DI znašal 210
milijonov EUR (43,75 %), prispevek sodelujočih držav za NMI in DI pa 270
milijonov EUR (56,25 %). Skladnost z načelom usklajenosti bo
zagotovljena s prilagoditvijo prispevka EU in določitvijo nižjega pavšala
za financiranje posrednih stroškov za NMI in DI s strani EU od pavšala,
določenega v pravilih za sodelovanje v okviru Obzorja 2020. Glede na to,
da podatki od NMI in DI, ki sodelujejo v projektih EMRP na osnovi celotnih
posrednih stroškov, kažejo, da njihovi posredni upravičeni stroški znašajo
do 140 % neposrednih upravičenih stroškov projektov v skladu s pravili za
sodelovanje iz sedmega okvirnega programa, bodo NMI in DI priglasili posredne
upravičene stroške na podlagi pavšala v višini 5 % njihovih neposrednih
upravičenih stroškov. Ostali pravni subjekti, ki sodelujejo v projektih,
bodo prejeli sredstva v skladu s pravili za sodelovanje iz Obzorja 2020. To za NMI in DI pomeni odstopanje od
člena 24. Predlog predvideva zaščitne ukrepe, da se
zagotovi spoštovanje enakopravnega obravnavanja in preglednosti s strani
namenskih izvajalskih struktur pri zagotavljanju finančne pomoči
tretjim osebam ter da se zaščitijo finančni interesi EU. Prav tako v
ta namen predvideva podrobne določbe, in sicer v sporazumu, ki ga morata
skleniti Unija in namenska izvajalska struktura. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Ocena finančnih posledic, priložena temu
sklepu, predstavlja okvirne proračunske posledice. Maksimalni
finančni prispevek Unije, vključno s sredstvi Efte, za program EMPIR
je 300 milijonov EUR v tekočih cenah za obdobje trajanja okvirnega
programa Obzorje 2020. Prispevki bodo izvirali iz naslednjih izzivov in tem[2]: ·
vodilni položaj na področju nanotehnologije,
naprednih materialov, biotehnologije ter sodobne proizvodnje in predelave (52,5
milijona EUR); ·
vodilni položaj na področju informacijske in
komunikacijske tehnologije (37,5 milijona EUR); ·
izboljšanje zdravja in dobrega počutja v
celotnem življenjskem obdobju (60 milijonov EUR); ·
zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo,
morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo (15 milijonov EUR); ·
prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen
energetski sistem (60 milijonov EUR); ·
evropskega prometnega sistema, ki učinkovito
izrablja vire, je okolju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti (22,5 milijona
EUR); ·
vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje
izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe
s surovinami (52,5 milijona EUR). Določbe sklepa in sporazuma o prenosu
pooblastil, ki ga skleneta Komisija in posebna izvedbena struktura, morajo
zagotoviti, da se zaščitijo finančni interesi EU. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI 5.1 Poenostavitev Predlog bo poenostavil upravne postopke za
javne organe in telesa (EU ali nacionalne) ter zasebne stranke. EU se bo sporazumevala neposredno s posebno
izvedbeno strukturo programa EMPIR, ki bo odgovorna za dodeljevanje in
spremljanje prispevka EU ter za poročanje o njegovi uporabi. 5.2 Klavzula o
pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti Predlog vsebuje klavzulo o pregledu za vmesni
pregled najpozneje leta 2018. 5.3 Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga
je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. 2013/0242 (COD) Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o udeležbi Unije pri evropskem meroslovnem
raziskovalnem programu za inovacije in raziskave, ki ga skupaj izvaja več
držav članic (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188
Pogodbe, ob upoštevanju predloga
Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[3], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) V sporočilu Evropa 2020
– strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast[4]
Komisija poudarja potrebo po vzpostavitvi ugodnih pogojev za investicije v
znanje in inovacije, da se v Uniji doseže pametna, trajnostna in
vključujoča rast. Evropski parlament in Svet sta odobrila navedeno
strategijo. (2) Cilj okvirnega programa za
raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020, ki ga je vzpostavila Uredba
(EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... 2013[5]
(v nadaljevanju: okvirni program Obzorje 2020), je večji učinek na
raziskave in inovacije s krepitvijo javno-javnih partnerstev, vključno z
udeležbo Unije na podlagi člena 185 Pogodbe v programih, ki jih izvaja
več držav članic. (3) Na podlagi Odločbe št. 912/2009/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o udeležbi Skupnosti
pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja
več držav članic[6], je Skupnost sklenila, da
njen prispevek k Evropskemu meroslovnemu raziskovalnemu programu (v
nadaljevanju: program EMRP) ustreza prispevku sodelujočih držav, toda ne
presega 200 milijonov EUR, za čas trajanja sedmega okvirnega programa
Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti
(2007–2013), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006[7]. (4) Aprila 2012 je Komisija
Evropskemu parlamentu in Svetu posredovala poročilo z vmesno oceno
programa EMRP[8]. Oceno je pripravil
strokovni odbor tri leta po začetku programa. Splošno mnenje strokovnega
odbora je bilo, da je program EMRP dobro voden skupni evropski raziskovalni
program, ki je že dosegel sorazmerno visoko stopnjo znanstvene, upravljavske in
finančne integracije. Toda strokovni odbor je opozoril na omejeno uporabo
v industriji, omejeno odprtost za odlično znanost izven meroslovnih
inštitutov in nezadostno krepitev zmogljivosti. Strokovni odbor je tudi bil
mnenja, da bi z izvajanjem programa EMRP lahko ustvarili bolj
vključujoče meroslovno raziskovalno področje v Evropi. (5) V skladu s Sklepom Sveta ...
/2013/EU z dne ... 2013 o uvedbi posebnega programa za izvajanje okvirnega
programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020[9],
bi programu EMRP lahko bila dodeljena dodatna pomoč. (6) Evropski meroslovni program
za inovacije in raziskave (v nadaljevanju: program EMPIR), usklajen s
strategijo Evropa 2020 in povezanimi vodilnimi pobudami, zlasti pobudami „Unija
inovacij“[10], „Evropska digitalna
agenda“[11], „Evropa, gospodarna z
viri“[12] in „Industrijska
politika za dobo globalizacije“[13], bo bolj ambiciozen in
vključujoč program, ki ga bo za obdobje desetih let (2014–2024)
izvajalo [28] držav članic. Kot del izboljšav predhodnega programa
bo program EMPIR vključeval dejavnosti v zvezi z inovacijami in uporabo v
industriji, raziskavami za normative in standarde ter krepitvijo zmogljivosti. (7) Sodelujoče države
nameravajo prispevati k izvajanju programa EMPIR v obdobju, ki ga ta program
zajema (2014–2024). (8) Za prispevek Unije v programu
EMPIR bi bilo treba postaviti zgornjo mejo za čas trajanja okvirnega
programa Obzorje 2020. V okviru te omejitve bi prispevek Unije moral biti enak
prispevku sodelujočih držav v programu EMPIR, da se doseže visok
učinek finančnega vzvoda in zagotovi močnejša integracija
programov sodelujočih držav. (9) V skladu s cilji Uredbe (EU)
št. .../2013 bi morala biti vsaka država članica in vsaka država, povezana
z okvirnim programom Obzorje 2020, upravičena do sodelovanja v programu
EMPIR. (10) Finančni prispevek Unije
bi moral biti pogojen z uradnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo
prispevale k izvajanju programa EMPIR in spoštovale te zaveze. Prispevek
sodelujočih držav k programu EMPIR bi moral vključevati prispevek za
upravne stroške znotraj zgornje meje petih odstotkov proračuna programa
EMPIR. Sodelujoče države bi se morale zavezati k morebitnemu povečanju
prispevka k programu EMPIR z oblikovanjem rezervnih finančnih zmogljivosti
v višini 50 %, zato da zagotovijo sposobnost financiranja nacionalnih
subjektov (nacionalnih meroslovnih inštitutov in imenovanih inštitutov), ki
sodelujejo v izbranih projektih. (11) Skupno izvajanje programa
EMPIR zahteva izvedbeno strukturo. Sodelujoče države so se sporazumele o
izvedbeni strukturi za program EMRP in v letu 2007 vzpostavile EURAMET e.V. (v
nadaljevanju: organizacija EURAMET), evropsko regionalno organizacijo za
meroslovje in neprofitno združenje na podlagi nemške zakonodaje. Organizacija
EURAMET ima tudi naloge in obveznosti, ki se nanašajo na širšo evropsko in
svetovno harmonizacijo meroslovja. Članstvo v organizaciji EURAMET je
omogočeno vsem evropskim nacionalnim meroslovnim inštitutom (NMI), ki so
lahko člani, in imenovanim inštitutom (DI), ki so lahko pridruženi
člani. Članstvo v organizaciji EURAMET ni pogojeno z obstojem
nacionalnih meroslovnih raziskovalnih programov. Glede na to, da se je v skladu
z vmesno oceno programa EMRP upravljavska struktura organizacije EURAMET za
izvajanje programa EMRP izkazala za učinkovito in zelo kakovostno, bi bilo
treba organizacijo EURAMET uporabiti tudi za izvajanje programa EMPIR. Organizacija
EURAMET bi morala biti prejemnica finančnega prispevka Unije. (12) Za dosego ciljev programa
EMPIR bi morala organizacija EURAMET zagotavljati finančno podporo zlasti
v obliki nepovratnih sredstev za sodelujoče za ukrepe, izbrane na ravni
organizacije EURAMET. Izbira navedenih ukrepov bi morala slediti razpisom za
zbiranje predlogov pod okriljem organizacije EURAMET. Razvrstitev bi morala
biti zavezujoča za izbiro predlogov in dodelitev sredstev iz
finančnega prispevka Unije in prispevkov sodelujočih držav
članic za projekte programa EMPIR. (13) S finančnim prispevkom
Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega
poslovodenja ter s pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih
pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije[14]
in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o
pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012[15]. (14) Za zaščito finančnih
interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, zamrzniti ali
prekiniti finančni prispevek Unije, če bi se program EMPIR izvajal
neprimerno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k
financiranju programa EMPIR ne bi prispevale oz. bi prispevale delno ali z
zamudo. Navedene pravice bi morale biti zagotovljene v sporazumu o prenosu
pooblastil, ki ga skleneta Unija in organizacija EURAMET. (15) Sodelovanje v posrednih
ukrepih, ki jih financira program EMPIR je predmet Uredbe (EU) št. ... /2013
Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... 2013 o pravilih za sodelovanje v
okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 ter
razširjanje njegovih rezultatov[16]. Toda zaradi posebnih
organizacijskih potreb programa EMPIR je treba zagotoviti odstopanja od
navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe [pravila za
sodelovanje v Obzorju 2020 in razširjanje njegovih rezultatov]. (16) Prispevek sodelujočih držav
predstavlja zlasti institucionalno financiranje NMI in DI, ki sodelujejo v
izbranih projektih. Prispevek sodelujočih držav bi moral obsegati tudi
denarni prispevek za upravne stroške programa EMPIR. Delež prispevka Unije bi
moral biti dodeljen tudi subjektom, ki niso NMI in DI ter sodelujejo v izbranih
projektih. Izračun finančnega prispevka Unije za NMI in DI, ki
sodelujejo v projektih programa EMPIR, bi moral zagotoviti, da prispevek Unije
k programu EMPIR ne presega prispevka sodelujočih držav. Glede na to, da
institucionalno financiranje NMI in DI sodelujočih držav ustreza režijskim
stroškom, ki so dodeljeni projektom iz programa EMPIR in niso povrnjeni s
prispevkom Unije, bi se moral pavšal za financiranje upravičenih posrednih
stroškov NMI in DI prilagoditi v primerjavi s pavšalom, določenim v Uredbi
(EU) št. .../2013 [o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave
in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 ter razširjanje njegovih rezultatov]. Ta
pavšal bi moral biti določen na podlagi celotnih posrednih stroškov, ki
jih NMI in DI, sodelujoči v projektih programa EMRP, prijavijo kot
upravičene in so stabilni ter predstavljajo zanesljivo oceno posrednih
stroškov, ki so nastali v NMI in DI, sodelujočih v projektih programa
EMPIR. Ker navedeni posredni stroški znašajo do 140 % skupnih upravičenih
stroškov NMI in DI, razen stroškov za podizvajalce in brezplačnih
nedenarnih prispevkov, ki niso bili uporabljeni v njihovih prostorih, bi moral
biti pavšal za financiranje posrednih stroškov NMI in DI v skladu z Uredbo (EU)
št. … /2013 znižan z [20 %] na 5%. Zato je primerno zagotoviti odstopanje od
člena 24 navedene uredbe za NMI in DI. Ostali subjekti, ki sodelujejo v
projektih programa EMPIR, bi morali biti financirani v skladu z navedeno
uredbo. (17) Primernost modela financiranja
bi bilo treba ponovno oceniti z vidika načela ujemanja med skladi Unije in
skladi, ki niso skladi Unije, ko se bo pripravljala vmesna ocena programa
EMPIR. (18) Revizija prejemnikov sredstev
Unije, ki bodo dodeljena v skladu s tem sklepom, bi morala zagotoviti
zmanjšanje upravnih bremen v skladu z Uredbo (EU) št. …/2013 [okvirni program
Obzorje 2020]. (19) Finančni interesi Unije
bi morali biti zaščiteni s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu trošenja,
ki bi obsegali tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje
nepravilnosti, izterjavo izginulih, neupravičeno izplačanih ali
nepravilno porabljenih sredstev in po potrebi upravne in finančne kazni v
skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. (20) Komisija bi morala izdelati vmesno
oceno zlasti kar zadeva kakovost in učinkovitost programa EMPIR, napredek
pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev in končno oceno ter pripraviti
poročilo o teh ocenah. (21) Na zahtevo Komisije bi morale
organizacija EURAMET in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki
jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa EMPIR. (22) Cilj sklepa je sodelovanje
Unije v programu EMPIR, in sicer za podporo pri zagotavljanju primernih,
celostnih in namenskih meroslovnih rešitev ter oblikovanje celostnega
evropskega meroslovnega raziskovalnega sistema s kritično maso in aktivnim
angažiranjem na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni,
česar države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Zaradi
obsega in zapletenosti meroslovnih zahtev so potrebne investicije, ki presegajo
osnovne raziskovalne proračune nacionalnih meroslovnih inštitutov in
njihovih imenovanih inštitutov. Odličnost, ki jo zahtevajo raziskave in
razvoj najnaprednejših meroslovnih rešitev, je razpršena prek nacionalnih meja
in zato ne more biti zbrana samo na nacionalni ravni. Ker je cilj zato
mogoče bolje doseči na ravni Unije z vključitvijo nacionalnih
prizadevanj v dosleden evropski pristop tako, da se združijo razdrobljeni
nacionalni raziskovalni programi, pomagajo oblikovati čezmejne strategije
raziskovanja in financiranja ter doseže kritična masa potrebnih akterjev
in investicij, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z
načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega
tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev – SPREJELA NASLEDNJI SKLEP: Člen 1
Sodelovanje v evropskem meroslovnem programu za inovacije in raziskave 1. Unija sodeluje v evropskem
meroslovnem programu za inovacije in raziskave (v nadaljevanju: program EMPIR),
ki ga v skladu s pogoji iz tega sklepa skupaj izvajajo Belgija, Bolgarija,
Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija,
Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska,
Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno
kraljestvo ter [Bosna in Hercegovina, Norveška, Srbija, Švica in Turčija]
(v nadaljevanju: sodelujoče države). 2. V programu EMPIR lahko
sodeluje katera koli druga država članica in katera koli druga država,
pridružena okvirnemu programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020,
ki ga je vzpostavila Uredba (EU) št. …/2013 (v nadaljevanju: okvirni program
Obzorje 2020), pod pogojem, da izpolnjuje pogoje iz člena 3(1)(c) tega sklepa.
Države članice in pridružene države, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(1)(c)
tega sklepa, se za namene tega sklepa obravnavajo kot sodelujoče države. Člen 2
Finančni prispevek Unije 1. Maksimalni finančni
prispevek Unije, vključno s sredstvi Efte, za program EMPIR je 300
milijonov EUR. Prispevek se plača s sredstvi iz odobritev iz splošnega
proračuna Unije, ki so dodeljena zadevnim delom posebnega programa za
izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020, ustanovljenega s Sklepom … /2013/EU,
v skladu s členom 58(1)(c)(vi) in členom 60 ter členom 61 Uredbe
(EU, Euratom) št. 966/2012. 2. Brez preseganja maksimalnega
zneska iz odstavka 1 je prispevek Unije enak prispevkom sodelujočih držav
za program EMPIR, pri čemer se ne upoštevajo prispevki sodelujočih držav
za upravne stroške, ki presegajo 5 % proračuna programa EMPIR. 3. Prispevek Unije se ne
uporablja za kritje upravnih stroškov programa EMPIR. Člen 3
Pogoji za finančni prispevek Unije 1. Finančni prispevek Unije
je odvisen od izpolnjevanja naslednjih pogojev: (a)
dokazila sodelujočih držav, da je program
EMPIR vzpostavljen v skladu s prilogama I in II; (b)
imenovanja organizacije EURAMET e.V. (v
nadaljevanju: organizacija EURAMET) s strani sodelujočih držav ali
nacionalnih meroslovnih inštitutov (NMI), ki so jih imenovale sodelujoče
države, kot strukture, odgovorne za izvajanje programa EMPIR in za prejemanje,
dodeljevanje ter spremljanje finančnega prispevka Unije; (c)
prevzete obveznosti vsake sodelujoče države,
da prispeva k financiranju programa EMPIR in oblikuje rezervne finančne
zmogljivosti v višini 50 % zneska prevzete obveznosti; (d)
dokazila organizacije EURAMET o zmogljivosti za
izvajanje programa EMPIR, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in
spremljanjem prispevka Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna
Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012; (e)
vzpostavitve modela upravljanja programa EMPIR v
skladu s Prilogo III. 2. Med izvajanjem programa EMPIR
je prispevek Unije odvisen tudi od izpolnjevanja naslednjih pogojev: (a)
izpolnjevanja ciljev programa EMPIR iz Priloge I in
izvajanja dejavnosti iz Priloge II s strani organizacije EURAMET v skladu s
pravili o sodelovanju in razširjanju iz člena 5; (b)
vzdrževanja ustreznega in učinkovitega modela
upravljanja v skladu s Prilogo III; (c)
izpolnjevanja zahtev v zvezi s poročanjem s
strani organizacije EURAMET iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012; (d)
izpolnjevanja prevzetih obveznosti iz točke
(c) odstavka 1. Člen 4
Prispevki sodelujočih držav Prispevki sodelujočih držav so sestavljeni
iz: (a)
prispevkov iz institucionalnega financiranja
nacionalnih meroslovnih inštitutov (NMI) in imenovanih inštitutov (DI), ki
sodelujejo v projektih programa EMPIR; (b)
finančnih prispevkov za upravne stroške
programa EMPIR. Člen 5
Pravila o sodelovanju in razširjanju 1. Za namene Uredbe (EU) št. ...
[pravila za sodelovanje v Obzorju 2020 in razširjanje njegovih rezultatov] je
organizacija EURAMET organ za financiranje in zagotavlja finančno podporo
posrednim ukrepom v skladu s Prilogo II k temu sklepu. 2. Z odstopanjem od člena 24(1)
Uredbe (EU) št. ... [pravila za sodelovanje v Obzorju 2020 in razširjanje
njegovih rezultatov] se posredni upravičeni stroški NMI in DI, ki
sodelujejo v projektih, financiranih s programom EMPIR, določijo z uporabo
pavšala v višini 5 % skupnih neposrednih
upravičenih stroškov, pri čemer se ne upoštevajo neposredni
upravičeni stroški za podizvajalce in stroški virov, ki jih na razpolago
dajo tretje strani in ki se ne uporabljajo v prostorih upravičencev, ter
finančna podpora tretjim stranem. 3. Vmesna ocena programa EMPIR
iz člena 12 vključuje oceno celotnih posrednih stroškov NMI in DI, ki
sodelujejo v projektih programa EMPIR, in pripadajočega institucionalnega
financiranja. 4. Na podlagi te ocene in za
namene člena 2(2) lahko organizacija EURAMET zniža pavšal iz odstavka 2. 5. Če to ne zadostuje,
lahko organizacija EURAMET z odstopanjem od člena 22(3) Uredbe (EU) št. …
[pravila za sodelovanje v Obzorju 2020 in razširjanje njegovih rezultatov]
uporabi nižjo stopnjo za povračilo upravičenih stroškov NMI in DI, ki
sodelujejo v projektih, financiranih s programom EMPIR. Člen 6
Izvajanje programa EMPIR 1. Program EMPIR se izvaja na
podlagi letnih delovnih načrtov. 2. Organizacija EURAMET
zagotavlja finančno pomoč predvsem v obliki nepovratnih sredstev za
sodelujoče, ki sledijo razpisom za zbiranje predlogov. Preden se opredelijo področja vsakega razpisa
za zbiranje predlogov, organizacija EURAMET povabi zainteresirane posameznike
ali organizacije iz meroslovne raziskovalne skupnosti in uporabnike, da
predlagajo morebitna področja za raziskovanje. Člen 7
Sporazumi med Unijo in organizacijo EURAMET 1. Pod pogojem, da je predhodno
preverjanje organizacije EURAMET v skladu s členom 61(1) Uredbe (EU,
Euratom) št. 966/2012 pozitivno, Komisija v imenu Unije sklene sporazum o
prenosu pooblastil in letni sporazum o prenosu finančnih sredstev z
organizacijo EURAMET. 2. Sporazum o prenosu pooblastil
iz odstavka 1 se sklene v skladu s členi 58(3), 60 in 61 Uredbe (EU,
Euratom) št. 966/2012 ter členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012.
Določa tudi naslednje: (a)
zahteve za prispevke organizacije EURAMET glede
kazalnikov uspešnosti iz Priloge II k Sklepu (EU) št. ... [posebni program za
izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020]; (b)
zahteve za prispevke organizacije EURAMET k
spremljanju iz Priloge III k Sklepu (EU) št. ... [posebni program za izvajanje
okvirnega programa Obzorje 2020]; (c)
posebne kazalnike uspešnosti v zvezi z delovanjem
organizacije EURAMET; (d)
zahteve za organizacijo EURAMET glede zagotavljanja
informacij o upravnih stroških in podrobnih podatkov v zvezi z izvajanjem
programa EMPIR; (e)
ureditve v zvezi z zagotavljanjem podatkov,
potrebnih zato, da se Komisiji zagotovi možnost izpolnjevanja zahtev glede
razširjanja in poročanja. Člen 8
Prekinitev, zmanjšanje ali zamrznitev finančnega prispevka Unije Če se program EMPIR ne izvaja ali se
izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Komisija prekine, sorazmerno
zmanjša ali zamrzne finančni prispevek Unije glede na dejansko izvajanje
programa EMPIR. Če sodelujoče države k financiranju
programa EMPIR ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo, lahko Komisija
prekine, sorazmerno zmanjša ali zamrzne finančni prispevek Unije, pri
čemer upošteva znesek finančnih sredstev, ki so jih za izvajanje
programa EMPIR dodelile sodelujoče države. Člen 9
Naknadne revizije 1. Naknadne revizije izdatkov za
posredne ukrepe opravi organizacija EURAMET v skladu s členom 23 Uredbe
(EU) št. … [okvirni program Obzorje 2020]. 2. Komisija se lahko
odloči, da revizije iz odstavka 1 opravi sama. Člen 10
Zaščita finančnih interesov Unije 1. Komisija sprejme ustrezne
ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na
podlagi tega sklepa, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z
izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu
ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z
izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z
učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in
finančnimi kaznimi. 2. Organizacija EURAMET osebju
Komisije in drugim osebam, ki jih je pooblastila Komisija, ter Računskemu
sodišču omogoči dostop, potreben za opravljanje revizije, do objektov
in prostorov ter do vseh informacij, vključno z informacijami v
elektronski obliki. 3. Evropski urad za boj proti goljufijam
(OLAF) lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe (ES) št. 1073/1999
Evropskega parlamenta in Sveta[17] ter Uredbe Sveta
(Euratom, ES) št. 2185/96[18] opravi preiskave,
vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s
sporazumom ali odločbo o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano v
skladu s tem sklepom, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali
drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. 4. Pogodbe, sporazumi in
odločbe o nepovratnih sredstvih, ki izhajajo iz uresničevanja tega
sklepa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo,
organizacijo EURAMET, Računsko sodišče in OLAF, da opravijo takšne
revizije in preiskave v skladu z njihovimi pristojnostmi. 5. Pri izvajanju programa EMPIR
sodelujoče države sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne in druge
ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti da
zagotovijo popolno izterjavo vseh zneskov, ki pripadajo Uniji v skladu z Uredbo
(EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012. Člen 11
Posredovanje informacij 1. Na zahtevo Komisije
organizacija EURAMET pošlje vse informacije, potrebne za pripravo poročil
iz člena 12. 2. Sodelujoče države preko
organizacije EURAMET Komisiji posredujejo vse informacije, ki jih zahtevajo
Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče v zvezi s
finančnim upravljanjem programa EMPIR. 3. Komisija informacije iz
odstavka 2 vključi v poročila iz odstavka 12. Člen 12
Ocenjevanje 1. Do 31. decembra 2017 Komisija
izdela vmesno oceno programa EMPIR. Komisija pripravi poročilo o navedeni
oceni, ki vključuje sklepe ocene in ugotovitve Komisije. Komisija navedeno
poročilo do 30. junija 2018 pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. 2. Komisija ob koncu sodelovanja
Unije v programu EMPIR, vendar najpozneje do 31. decembra 2024, izdela
končno oceno programa EMPIR. Komisija pripravi poročilo o navedeni
oceni, ki vključuje rezultate navedene ocene. Komisija to poročilo
pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Člen 13
Začetek veljavnosti Ta sklep začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 14
Naslovniki Ta sklep je naslovljen na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I Cilji
programa EMPIR Program EMPIR sledi naslednjima splošnima
ciljema: ·
zagotovitev ustreznih, celostnih in namenskih
meroslovnih rešitev, s čimer se podpirajo inovacije in konkurenčnost
industrije, ter meritvenih tehnologij za soočanje z družbenimi izzivi, kot
so zdravje, okolje in energija, vključno s podporo razvoju in izvajanju
politike; ·
oblikovanje celostnega evropskega meroslovnega
raziskovalnega sistema s kritično maso in aktivnim angažiranjem na
regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. PRILOGA
II Posredni
ukrepi, podprti s programom EMPIR 1. Program EMPIR lahko podpira
naslednje posredne ukrepe na področju skupnih raziskav in razvoja
tehnologije: 1.1. znanstveno-tehnične
ukrepe, ki podpirajo temeljno meroslovno znanost in ustvarjajo osnovo za vse
prihodnje korake, vključno z uporabnimi meroslovnimi raziskavami in
razvojem, ter storitve v zvezi z meroslovjem; 1.2. meroslovne raziskave za
zagotavljanje rešitev za družbene izzive, ki se osredotočajo na prispevke
na področju energije, okolja in zdravja; 1.3. raziskave za razvoj novih meroslovnih
instrumentov, usmerjenih v industrijsko uporabo meroslovnih tehnologij, da se
spodbujajo inovacije v industriji; 1.4. predhodne in vzporedne
normativne meroslovne raziskave in razvoj za prednostne dokumentacijske
standarde, s ciljem uporabe znanja meroslovnih inštitutov sodelujočih
držav, da se podpre izvajanje politike in pospeši uvedba inovativnih
proizvodov in storitev na trg; 1.5. dejavnosti za krepitev
meroslovnih zmogljivosti na različnih tehnoloških ravneh, s ciljem
doseči uravnotežen in celosten meroslovni sistem v sodelujočih
državah. 2. Program EMPIR lahko podpira
dodatne ukrepe za razširjanje in uporabo rezultatov meroslovnih raziskav. Program EMPIR lahko podpira druge ukrepe, ki
posebej obravnavajo meroslovne inštitute, ki nimajo znanstvenih zmogljivosti
ali pa so te omejene, tako da jih podpira pri uporabi drugih programov Evropske
unije, nacionalnih ali regionalnih programov za usposabljanje in mobilnost,
čezmejnem sodelovanju ali investicijah v meroslovno infrastrukturo. 3. Program EMPIR lahko podpira
organiziranje mrežnih dejavnosti za spodbujanje programa EMPIR in maksimiranje
njegovega učinka. 4. Posredne ukrepe iz točke
1 izvajajo NMI in DI. Kljub temu pa program EMPIR spodbuja in podpira udeležbo
drugih subjektov. Ta pristop bo k navedenim subjektom po pričakovanjih
usmeril 15 % proračuna programa EMPIR. PRILOGA III Izvajanje
in upravljanje programa EMPIR I Vloga organizacije EURAMET 1. Pod pogojem, da so izpolnjeni
pogoji iz člena 3, je za izvajanje programa EMPIR odgovorna organizacija
EURAMET. Ta upravlja s finančnim prispevkom Unije za program EMPIR ter je
odgovorna za pripravo in izvajanje letnega delovnega načrta, organizacijo
razpisov za zbiranje predlogov, ocenjevanje in razvrščanje predlogov ter
katere koli druge aktivnosti, ki izhajajo iz letnega delovnega načrta.
Organizacija EURAMET je odgovorna za upravljanje z nepovratnimi sredstvi,
vključno s podpisom sporazumov, povezanih z njimi, dodelitvijo in
spremljanjem uporabe finančnega prispevka Unije ter izplačil sodelujočim
v programu EMPIR v izbranih projektih. Spremljanje finančnega prispevka Unije zajema
vse dejavnosti nadzora in revizije, predhodnih in naknadnih kontrol, potrebnih
za opravljanje nalog, za katere je Komisija pooblastila organizacijo EURAMET.
Navedene dejavnosti so usmerjene v zadostno dokazovanje zakonitosti in
pravilnosti z njimi povezanih transakcij ter upravičenosti deklariranih
stroškov iz sporazumov o nepovratnih sredstvih. 2. Organizacija EURAMET lahko
določene administrativne in logistične naloge pri izvajanju programa
EMPIR zaupa sodelujočim državam. II Organizacijska struktura
organizacije EURAMET, ki sodeluje pri izvajanju programa EMPIR 1. Odbor EMPIR je organ
odločanja v programu EMPIR. Odbor EMPIR je sestavljen iz predstavnikov
članov organizacije EURAMET iz sodelujočih držav. Uteži pri
glasovanju se izračunajo na podlagi nacionalnih prispevkov v skladu s
pravilom kvadratnega korena. Zlasti sprejema odločitve glede agende za
strateške raziskave in inovacije, načrtovanja zbiranja predlogov, postopka
pregleda ocenjevanja, izbire projektov, ki bodo financirani na podlagi
razvrstitvenih seznamov, in spremljanje napredka financiranih projektov.
Sprejme letni delovni načrt, potem ko ga odobri Komisija. Na sestankih odbora EMPIR ima Komisija status opazovalke.
Toda pogoj za sprejetje letnega delovnega načrta odbora EMPIR je predhodna
odobritev Komisije. Odbor EMPIR povabi Komisijo na sestanke in ji pošlje
ustrezne dokumente. Komisija lahko sodeluje v razpravah odbora EMPIR. 2. Predsedujočega odboru EMPIR
in njegovega/njenega namestnika oz. njegovo/njeno namestnico izvoli odbor
EMPIR. Predsedujoči odboru EMPIR je eden izmed obeh podpredsednikov
organizacije EURAMET. Predsedujoči odboru EMPIR zastopa organizacijo
EURAMET pri zadevah, povezanih s programom EMPIR. 3. Raziskovalni svet je
sestavljen iz priznanih strokovnjakov iz industrije, raziskovalne sfere in
akademske sfere ter mednarodnih organizacij deležnikov. Zagotavlja neodvisne
strateške nasvete v zvezi z letnim delovnim načrtom programa EMPIR. Člane
raziskovalnega sveta imenuje generalna skupščina organizacije EURAMET. 4. Sekretariat organizacije
EURAMET, ki zagotavlja splošno administrativno podporo organizaciji EURAMET, je
imetnik bančnih računov za program EMPIR. 5. Enota za podporo pri upravljanju
se vzpostavi kot del sekretariata organizacije EURAMET ter je odgovorna za
izvajanje in tekoče upravljanje programa EMPIR. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude 1.2. Zadevna
področja v strukturi ABM/ABB 1.3. Vrsta
predloga/pobude 1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev
predloga/pobude 1.6. Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7. Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2. Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3. Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2. Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih
posledic za odhodke 3.2.2. Ocenjene posledice
za odobritve za poslovanje 3.2.3. Ocenjene posledice
za odobritve za upravne zadeve 3.2.4. Skladnost z
veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5. Udeležba tretjih
oseb pri financiranju 3.3. Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Udeležba
Evropske unije pri Evropskem meroslovnem raziskovalnem programu za inovacije in
raziskave (EMPIR), ki ga skupaj izvaja več držav članic 1.2. Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[19] Raziskave
in inovacije: Okvirni program Obzorje 2020 1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta
/ pripravljalnega ukrepa[20]. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. X Predlog/pobuda se
nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Splošni
cilji programa EMPIR so: (1)
Zagotovitev celostnih in namenskih meroslovnih rešitev, s čimer se
podpirajo inovacije in konkurenčnost industrije, ter meritvenih tehnologij
za soočanje z družbenimi izzivi, kot so zdravje, okolje in energija,
vključno s podporo razvoju in izvajanju politike. (2)
Oblikovanje celostnega evropskega meroslovnega raziskovalnega sistema s
kritično maso in aktivnim angažiranjem na regionalni, nacionalni, evropski
in mednarodni ravni. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Glavni
operativni cilj tega zakonodajnega predloga, tj. sodelovanje Unije v
skupnem raziskovalnem, razvojnem in inovacijskem programu, ki ga izvaja
več držav članic, na področju meroslovja, je že določen v
okvirnem programu Obzorje 2020 za raziskave, tehnologijo in razvoj. Posebni
cilj, povezan s tem operativnim ciljem, je vzpostavitev in delovanje programa
EMPIR, pri čemer projekti R&R predstavljajo glavni rezultat. 1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Program EMPIR bo združil investicije Unije in
nacionalne investicije v meroslovne raziskave, da bo zagotovil primerne,
celostne in namenske meroslovne rešitve, ki bodo podpirale inovacije in
konkurenčnost industrije ter meritvene tehnologije za soočanje z
družbenimi izzivi, kot so zdravje, okolje in energija. To bo podpiralo oblikovanje celostnega evropskega
meroslovnega raziskovalnega sistema s kritično maso in aktivnim angažiranjem
na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Pričakujejo
se naslednji rezultati, ki bodo merjeni s povezanimi kazalniki: Pospešeno uveljavljanje v industriji in izboljšana standardizacija Kazalniki:
(a) promet ustvarjen z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi ter storitvami,
ki se lahko pripišejo raziskovalnim dejavnostim v programu EMPIR in njegovim
predhodnikom [cilj: 400 milijonov EUR], (b) delež raziskovalnih projektov, ki
jih vodi industrija [cilj: 20 %], (c) vrednost poslovnih investicij v
projekte programa EMPIR, (d) delež namenskih normativnih raziskav [cilj: 10 %],
(e) tehnični odbori CEN/CENELEC/ISO/IEC in podobni standardizacijski
organi, ki bi lahko imeli neposredne koristi od projektov EMPIR in so
vključeni v program. Podpora okrepljenemu skladnemu, trajnostnemu in celostnemu evropskemu
meroslovju, da se v celoti izkoristi potencial EU. Kazalniki:
(f) delež namenskih investicij v nacionalne meroslovne raziskave v Evropi, ki
so usklajene s programom ali z njim spodbujene [cilj: 50 %], (g)
sodelovanje znanstvenikov v programu, ki ne prihajajo iz NMI/DI [cilj:
podvojitev glede na program EMRP], (h) obseg investicij iz strukturnih skladov
in drugih evropskih, nacionalnih ali regionalnih programov v dejavnosti,
povezani z meroslovjem, (i) vodilna vloga Evrope v mednarodnih meroslovnih
odborih. Učinkovitost programa Kazalniki:
(j) kakovost postopkov za oddajo, ocenjevanje in izbiranje predlogov, (k)
čas do izplačila nepovratnih sredstev, (l) tekoči stroški za
izvajanje programa EMPIR [cilj: ≤ 5 %]. Znatne socialne in gospodarske koristi ter prispevek h ključnim
ciljem politike Poleg
ostalih kazalnikov bo to ocenjeno kot del neodvisnega vmesnega in končnega
poročila. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Program
EMPIR bo združil vire Unije in nacionalne vire, da zagotovi večji
učinek meroslovja na rast in reševanje družbenih in gospodarskih izzivov
ter obravnava sedanjo razdrobljenost ter strukturno šibkost evropskega sistema
za meroslovne raziskave in inovacije. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Dodana
vrednost javne intervencije na ravni EU izhaja iz zmožnosti EU, da združi
razdrobljene nacionalne raziskovalne programe, pomaga oblikovati čezmejne
strategije raziskovanja in financiranja ter doseže kritično maso akterjev
in investicij, potrebnih za premagovanje izzivov, s katerimi se sooča meroslovni
sistem, ob hkratnem povečanju učinkovitosti javne porabe. Program
EMPIR bo okrepil meroslovne zmogljivosti in imel strateški učinek na
Evropo. To bo potekalo na usklajen in nerazdrobljen način z večjo
kritično maso, kar bo pripomoglo k bolj stroškovno učinkovitim in
interoperabilnim rešitvam. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Vmesna
ocena predhodnega programa EMRP, ki se je izvajal v sedmem okvirnem programu,
je pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene pri zasnovi
programa EMPIR (namenska podpora inovacijam, standardizaciji, krepitvi
zmogljivosti in odpiranju programa najboljši znanosti). 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti Program
EMPIR bo prispeval k številnim vodilnim pobudam v okviru Evrope 2020, na katere
se nanašajo meroslovne raziskave, vključno z „Unijo inovacij“, „Evropsko
digitalno agendo“, „Evropo, gospodarno z viri“ in „Industrijsko politiko za
dobo globalizacije“. Program
EMPIR bo znatno prispeval k doseganju ciljev Obzorja 2020, tako da bo podpiral
področja, ki so neposredno povezana s prednostnimi nalogami iz Obzorja 2020. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: · trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2024, · finančne posledice med letoma 2014 in 2020 za odobritve
za prevzem obveznosti ter med letoma 2014 in 2024 za odobritve
plačil. ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda: · izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, · ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[21] ¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. X Posredno centralizirano upravljanje –
prenos izvajanja na: · ¨ izvajalske
agencije, · ¨ organe, ki jih
ustanovita Skupnosti[22], · X nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve, · ¨ osebe,
pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V
Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu
člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Vzpostavljena
je bila namenska izvedbena struktura z nazivom EURAMET (v
nadaljevanju: struktura EURAMET), za njo pa so pristojne sodelujoče
države zaradi upravljanja s pobudo. Finančni prispevek Unije za pobudo bo
zagotovljen prek te organizacije. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in
pogoje. Ko
bo program EMPIR vzpostavljen, bo nadzorovan z letnimi poročili, ki jih
zagotovi struktura EURAMET. K
temu bo dodana vmesna ocena, pripravljena najpozneje leta 2017. Na koncu
sodelovanja Unije v programu EMPIR in najpozneje leta 2024 bodo v neodvisni
končni oceni pregledani doseženi cilji, rezultati in učinki. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja 1)
Zmožnost namenske izvajalske strukture EURAMET, da upravlja s
proračunom Unije in zaščiti njene finančne interese. 2)
Zmožnost sodelujočih držav, da financirajo svoje prispevke k programu. 2.2.2. Načrtovani načini
kontrole Tveganje
1: glej poglavje 2.3. Tveganje
2: Sredstva iz skladov EU se lahko sprostijo samo ob dokazilih za sprejete
nacionalne finančne obveznosti, in sicer na ravni letnih finančnih
sporazumov ter na ravni izplačil nacionalnim udeležencem v projektih.
Dodatno varovalko predstavlja dejstvo, da financiranje EU ne sme preseči 50 %
skupnih javnih finančnih sredstev, zagotovljenih za program, in ne sme
kriti upravnih odhodkov. 2.2.3. Stroški in koristi kontrol ter
verjetna stopnja neskladnosti Kontrolni
sistem, vzpostavljen za izvajanje programa, bo oblikovan na način, ki bo
omogočal razumno jamstvo za dosego primernega upravljanja s tveganji, ki
se nanašajo na uspešnost in učinkovitost delovanja ter zakonitost in
pravilnost pripadajočih transakcij, pri čemer se upošteva poseben
značaj programa EMPIR kot javno-javnega partnerstva. Kontrolni sistem mora
najti ravnovesje med zaupanjem in kontrolo ob upoštevanju upravnih in drugih
stroškov kontrole na vseh ravneh, zlasti za sodelujoče, tako da lahko na
najboljši način prispeva k doseganju ciljev okvirnega programa Obzorje 2020. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Člen
3 sklepa o ustanovitvi programa EMPIR navaja, da je prispevek Unije odvisen od
izpolnjevanja zahtev v zvezi s poročanjem s strani organizacije EURAMET iz
člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V skladu s členom 8
lahko Komisija prekine, zmanjša ali zamrzne svoj finančni prispevek. Sporazum
o prenosu pooblastil, ki ga skleneta Komisija in organizacija EURAMET v skladu
s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, bo Komisiji omogočil
nadzor nad dejavnostmi organizacije EURAMET, zlasti z opravljanjem revizij. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe proračunske vrstice po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. PREGLEDNICA
BO POSODOBLJENA PO SKLENJENEM SPORAZUMU Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka [poimenovanje ………………………...……….] || dif./nedif. ([23]) || držav Efte[24] || držav kandidatk[25] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe 1A || 08.0204 Horizontalne dejavnosti programa Obzorje 2020 || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 02 01 Vodilni položaj na področju nanotehnologije, naprednih materialov, biotehnologije ter sodobne proizvodnje in predelave || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 03 01 Izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 03 02 Zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 03 03 Prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 03 04 Doseganje evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 08 02 03 05 Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 1A || 09 04 02 01 Vodilni položaj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije || dif./nedif. || DA || DA || DA || DA 3.2. Ocenjene posledice za odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 1A || Razdelek 1A Konkurenčnost za rast in delovna mesta GD: RTD, CNECT || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leta 2021–2024 || SKUPAJ[26] Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || 08 02 02 01 Vodilni položaj na področju nanotehnologije, naprednih materialov, biotehnologije ter sodobne proizvodnje in predelave || obveznosti || (1) || 5,000 || 8,000 || 8,500 || 8,500 || 8,000 || 7,500 || 7,000 || || 52,500 plačila || (2) || || 0,500 || 5,300 || 8,050 || 8,500 || 8,450 || 7,950 || 13,750 || 52,500 08 02 03 01 Izboljšanje zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju || obveznosti || (1a) || 5,714 || 9,143 || 9,714 || 9,714 || 9,143 || 8,572 || 8,000 || || 60,000 plačila || (2a) || || 0,571 || 6,057 || 9,200 || 9,714 || 9,658 || 9,086 || 15,714 || 60,000 08 02 03 02 Zanesljiva preskrba s hrano, trajnostno kmetijstvo, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo || obveznosti || (1b) || 1,429 || 2,285 || 2,429 || 2,429 || 2,285 || 2,143 || 2,000 || || 15,000 plačila || (2b) || || 0,143 || 1,514 || 2,300 || 2,429 || 2,414 || 2,271 || 3,929 || 15,000 08 02 03 03 Prehod na zanesljiv, trajnosten in konkurenčen energetski sistem || obveznosti || (1c) || 5,714 || 9,144 || 9,714 || 9,714 || 9,143 || 8,571 || 8,000 || || 60,000 plačila || (2c) || || 0,572 || 6,057 || 9,200 || 9,714 || 9,657 || 9,086 || 15,714 || 60,000 08 02 03 04 Doseganje evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in brez pomanjkljivosti || obveznosti || (1d) || 2,143 || 3,428 || 3,643 || 3,643 || 3,429 || 3,214 || 3,000 || || 22,500 plačila || (2d) || || 0,214 || 2,272 || 3,450 || 3,643 || 3,621 || 3,407 || 5,893 || 22,500 08 02 03 05 Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami || obveznosti || (1e) || 5,000 || 8,000 || 8,500 || 8,500 || 8,000 || 7,500 || 7,000 || || 52,500 plačila || (2e) || || 0,500 || 5,300 || 8,050 || 8,500 || 8,450 || 7,950 || 13,750 || 52,500 Odobritve za GD RTD SKUPAJ || obveznosti || =1+1a - e || 25,000 || 40,000 || 42,500 || 42,500 || 40,000 || 37,500 || 35,000 || || 262,500 plačila || =2+2a - e || || 2,500 || 26,500 || 40,250 || 42,500 || 42,250 || 39,750 || 68,750 || 262,500 09 04 02 01 Vodilni položaj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije || obveznosti || (1f) || || || 5,000 || 5,000 || 7,500 || 10,000 || 10,000 || || 37,500 plačila || (2f) || || || || 0,500 || 5,000 || 5,250 || 7,750 || 19,000 || 37,500 Odobritve za GD CNECT SKUPAJ || obveznosti || =1f || || || 5,000 || 5,000 || 7,500 || 10,000 || 10,000 || || 37,500 plačila || =2f || || || || 0,500 || 5,000 || 5,250 || 7,750 || 19,000 || 37,500 || || (3) || || || || || || || || || Odobritve za GD RTD in GD CNECT SKUPAJ || obveznosti || =1+1a - f || 25,000 || 40,000 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 45,000 || || 300,000 plačila || =2+2a -- f || || 2,500 || 26,500 || 40,750 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 87,750 || 300,000 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 25,000 || 40,000 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 45,000 || || 300,000 plačila || (5) || || 2,500 || 26,500 || 40,750 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 87,750 || 300,000 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (08 01 05) || (6) || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || || 0,975 Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 25,131 || 40,134 || 47,636 || 47,639 || 47,642 || 47,645 || 445,148 || || 300,975 plačila || =5+ 6 || 0,131 || 2,634 || 26,636 || 40,889 || 47,642 || 47,645 || 47,648 || 87,750 || 300,975 Ta preglednica
prikazuje letne vire financiranja programa EMPIR. Toda proračun za program
EMPIR se bo izvajal s proračunsko vrstico 08.0204 Horizontalne dejavnosti
programa Obzorje 2020. Razdelek večletnega finančnega okvira || 1A || Razdelek 1A Konkurenčnost za rast in delovna mesta „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ GD: RTD || || Človeški viri || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || GD RTD SKUPAJ || odobritve || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 Odobritve iz RAZDELKA 1A večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leta 2021–2024 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 25,131 || 40,134 || 47,636 || 47,639 || 47,642 || 47,645 || 445,148 || || 300,975 plačila || 0,131 || 2,634 || 26,636 || 40,889 || 47,642 || 47,645 || 47,648 || 87,750 || 300,975 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje · ¨ Za predlog/pobudo
niso potrebne odobritve za poslovanje. · X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || || SKUPAJ || || REALIZACIJE vrsta || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj Vzpostavitev in delovanje programa EMPIR || || || || || || || || || || || || || || || || realizacija*, ** || projekti R&R || || 25 || 50,000 || 40 || 80,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 90,000 || 300 || 600,000 Seštevek za posamezni cilj št. 1 || 25 || 50,000 || 40 || 80,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 90,000 || 300 || 600,000 STROŠKI SKUPAJ || 25 || 50,000 || 40 || 80,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 95,000 || 47 || 90,000 || 300 || 600,000 1 Prispevek EU za
skupne stroške ne presega 300 milijonov EUR. (*) Upravne stroške
organizacije EURAMET e.V. za izvajanje programa EMPIR v okviru meje 30
milijonov EUR [5 %], bodo krile sodelujoče države brez prispevka
Unije. (**) Za vsak projekt
EMPIR se predvideva povprečen strošek v višini 2 mio EUR. Celotni
proračun programa v višini 600 mio EUR naj bi po predvidevanjih financiral
približno 300 projektov. 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek · ¨ Za predlog/pobudo
niso potrebne odobritve za upravne zadeve. · X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Odobritve zunaj RAZDELKA 5[27] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 Drugi upravni odhodki || || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 SKUPAJ || 0,131 || 0,134 || 0,136 || 0,139 || 0,142 || 0,145 || 0,148 || 0,975 Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z
odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile
prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih · ¨ Za predlog/pobudo
niso potrebni človeški viri. · X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno
v nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) 08 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || || || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || 08 01 05 01 (posredne raziskave) || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 7 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[28] XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy[29] || – na sedežu || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 7 Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem iz GD za raziskave in inovacije, že
dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi
dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru
postopka letne dodelitve virov in glede na proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki: sodelovanje na sestankih odbora EMPIR in raziskovalnega sveta EMPIR ter na delavnicah in dogodkih za razširjanje rezultatov; opazovalci pri ocenjevanju predlogov za program EMPIR; pogajanja in priprava sporazuma z DI; priprava letnih odločb o financiranju in povezanih plačilih; odobritev letnega delovnega načrta; spremljanje izvajanja na podlagi letnih poročil ter usklajevanje vmesnih in končnih ocenjevanj; finančna in zakonodajna revizija izvajanja programa EMPIR. Zunanji sodelavci – ni relevantno || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom · X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. · ¨ Predlog/pobuda bo
pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira. · ¨ Za predlog/pobudo
je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega
finančnega okvira. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju · V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v
nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Sodelujoče države || 25,000 || 40,000 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 45,000 || 300,000 Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 25,000 || 40,000 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 47,500 || 45,000 || 300,000
Sofinanciranje Evropska unija zagotovi maksimalni prispevek do 300
milijonov EUR pod pogojem, da sodelujoče države med 2014 in 2024 za
program EMPIR iz nacionalnih proračunov prispevajo vsaj 300 milijonov EUR. 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke · X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke. · ¨ Predlog/pobuda
ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ·
¨ za lastna sredstva, ·
¨ za razne prihodke. [1] Odločba št. 912/2009/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. septembra 2009 o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem
raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic
(UL L 257 z dne 30.9.2009). [2] Znesek je okviren in bo odvisen od končnega zneska
za GD RTD in GD CNECT, vključena v zgoraj omenjene izzive/teme. [3] UL C … [mnenje Odbora] [4] COM(2010) 2020 final z dne 3. marca
2010. [5] UL … [okvirni program Obzorje 2020]. [6] UL L 257, 30.9.2009, str. 12. [7] UL L 412, 30.12.2006, str. 1. [8] COM(2012) 174 final z dne 16.
aprila 2012. [9] UL … [posebni program Obzorje 2020]. [10] COM(2010) 546 final z dne 6. oktobra 2010. [11] COM(2010) 245 final/2 z dne 26. avgusta 2010. [12] COM(2011) 21 z dne 26. januarja
2011. [13] COM(2012) 582 final z dne 10. oktobra
2012. [14] UL L 298 z dne 26. oktobra 2012. [15] UL L 362 z dne 31. decembra 2012. [16] UL … [pravila za sodelovanje v
Obzorju 2020]. [17] UL L 136, 31.5.1999, str. 1. [18] UL L 292, 15.11.1996, str. 2. [19] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [20] Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe. [21] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [22] Po členu 185 finančne
uredbe. [23] Dif. = diferencirana sredstva /
nedif. = nediferencirana sredstva. [24] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [25] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [26] Znesek je okviren in bo odvisen od
končnega zneska za GD RTD in GD CNECT, vključena v zgoraj omenjene
izzive/teme. [27] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [28] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec;
MDS = mladi strokovnjak na delegaciji; [29] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).