EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.7.2021
COM(2021) 427 final
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU
O UPRAVLJANJU JAMSTVENEGA SKLADA EVROPSKEGA SKLADA ZA STRATEŠKE NALOŽBE V LETU 2020
{SWD(2021) 209 final}
Kazalo
1. Uvod
2. Operativni okvir
3. Finančni računi in pomembne proračunske transakcije vletu 2020
3.1. Finančni položaj Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2020
3.2. Operacije EFSI v okviru jamstva EU
3.3. Oblikovanje rezervacij za Jamstveni sklad EFSI
3.4. Unovčitve in uporaba jamstva EU
4. Upravljanje Jamstvenega sklada EFSI vletu 2020
4.1. Finančno upravljanje
4.2. Razvoj trga v letu 2020
4.3. Sestava in ključne značilnosti tveganja portfelja
4.4. Donosnost
5. Ocena ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI
1.Uvod
Z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov (v nadaljnjem besedilu: uredba o EFSI) je bil ustanovljen Jamstveni sklad EFSI, katerega sredstva upravlja Komisija 1 .
Uredba o EFSI je bila nadalje spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 za podaljšanje obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo številnih tehničnih izboljšav za sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe 2 (v nadaljnjem besedilu: sprememba EFSI 2.0). S spremembo EFSI 2.0 se je med drugim povečala višina jamstva EU in prilagodil ciljni znesek za oblikovanje rezervacij sklada. Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta 22. julija 2015 podpisali sporazum o upravljanju EFSI in dodelitvi jamstva EU (v nadaljnjem besedilu: sporazum o EFSI) 3 .
V členu 16(6) uredbe o EFSI je določeno, da Komisija vsako leto do 31. maja Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču predloži letno poročilo 4 o upravljanju Jamstvenega sklada EFSI v predhodnem koledarskem letu, vključno z oceno ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev Jamstvenega sklada EFSI ter morebitne potrebe sklada po dodatnih sredstvih. V tem letnem poročilu so opisani finančni položaj Jamstvenega sklada EFSI ob koncu predhodnega koledarskega leta, finančni tokovi v predhodnem koledarskem letu, pa tudi seznam pomembnih transakcij in vse relevantne informacije o finančnih računih. Poročilo vsebuje tudi informacije o finančnem upravljanju, uspešnosti in tveganju Jamstvenega sklada EFSI ob koncu predhodnega koledarskega leta.
S finančno uredbo 2018/1046 5 je bil ustanovljen skupni sklad za rezervacije za zagotavljanje rezervacij, dodeljenih za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in programov finančne pomoči, od datuma začetka uporabe večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 6 . Te določbe so začele veljati 1. januarja 2021, od tega datuma pa Jamstveni sklad EFSI predstavlja ločen oddelek v okviru skupnega sklada za rezervacije.
2.Operativni okvir
Jamstvo EU 7 krije operacije financiranja in naložbene operacije:
-ki jih je podpisala EIB v okviru glavne komponente dela za infrastrukturo in inovacije in
-ki jih je podpisal Evropski investicijski sklad (EIF) v okviru dela za MSP in poddela dela za infrastrukturo in inovacije, namenjenega naložbam v sklad za MSP/podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
Del splošnih operacij EFSI krije jamstvo EU, del pa se izvede na tveganje skupine EIB 8 .
V skladu s členom 12 uredbe o EFSI Jamstveni sklad EFSI predstavlja likvidnostno rezervo, iz katere se poplača EIB, če pride do unovčitve jamstva EU. V skladu s sporazumom o EFSI med EU in EIB se unovčitve jamstva izplačajo iz Jamstvenega sklada EFSI, če vpoklicani zneski presegajo sredstva, ki jih ima EIB na voljo na računu EFSI. Račun EFSI, ki ga upravlja EIB, je bil vzpostavljen za zbiranje prihodkov EU in izterjanih zneskov iz naslova operacij EFSI v okviru jamstva EU ter, v kolikor razpoložljivo stanje dovoljuje, za izplačilo unovčitev v okviru jamstva EU.
V Jamstvenem skladu EFSI so rezervacije oblikovane progresivno, vendar se bo to oblikovanje rezervacij končalo leta 2022. V skladu s členom 12(4) sredstva Jamstvenega sklada EFSI neposredno upravlja Komisija, vlagajo pa se v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ob upoštevanju ustreznih bonitetnih pravil.
EIB in EIF sta odgovorna za ocenjevanje in spremljanje tveganja posameznih operacij, podprtih z jamstvom EU, ter za poročanje Komisiji v skladu s členom 16 uredbe o EFSI. Komisija na podlagi teh informacij ter jasnih in preudarnih predpostavk o prihodnji dejavnosti zagotavlja ustreznost ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI, ki se pregleduje.
Poleg tega mora EIB v skladu s členom 16(2) uredbe o EFSI Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo, ki vsebuje specifične informacije o skupnem tveganju, povezanem z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, izvedenimi v okviru EFSI, ter o unovčitvah jamstva.
3.Finančni računi in pomembne proračunske transakcije vletu 2020
Finančne informacije v zvezi z EFSI so predstavljene v nadaljevanju, razdeljene pa so v štiri oddelke:
(1) finančni položaj Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2020;
(2) operacije EFSI v okviru jamstva EU, ki jih je izvedla skupina EIB, na dan 31. decembra 2020;
(3) oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada EFSI ter
(4) unovčitve in uporaba jamstva EU.
3.1. Finančni položaj Jamstvenega sklada EFSI na dan 31. decembra 2020
Skupna sredstva Jamstvenega sklada EFSI 9 so na dan 31. decembra 2020 znašala 8 028 milijonov EUR. Sredstva so zajemala portfelj naložbenih vrednostnih papirjev, razvrščen kot razpoložljiv za prodajo (7 526 milijonov EUR), valutno terminsko prodajo USD s pozitivno neto sedanjo vrednostjo, razvrščeno kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka in primanjkljaja (6 milijonov EUR), ter ustreznike denarnih sredstev (496 milijonov EUR).
Kar zadeva finančno uspešnost za leto 2020 10 , je poslovni izid Jamstvenega sklada EFSI ob koncu leta znašal 21,6 milijona EUR. Največji delež so prispevali prihodki od pozitivnih neto obresti v višini 17,0 milijona EUR in neto dobiček od prodaje za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev 11 (11,1 milijona EUR). Od tega je odštet negativni rezultat revalorizacije zaradi tečajnih razlik, ki je znašal –5,7 milijona EUR 12 . Preostali neto stroški v višini –0,8 milijona EUR so večinoma zajemali opravnine za hrambo.
3.2. Operacije EFSI v okviru jamstva EU
Izpostavljenost jamstva EU v zvezi z izplačanimi zapadlimi operacijami EFSI skupine EIB je na dan 31. decembra 2020 znašala 18,9 milijarde EUR od neto razpoložljivega jamstva EU 13 v višini 25,8 milijarde EUR 14 . Znesek v višini 18,6 milijarde EUR je evidentiran kot pogojna obveznost v pojasnilih k računovodskim izkazom EU za leto 2020, medtem ko je bila za preostali znesek pripoznana rezervacija.
Operacije EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije so leta 2020 ustvarile neto prihodek v višini 243,4 milijona EUR za EU 15 . Od tega zneska je bila na dan 31. decembra 2020 v računovodskih izkazih EU za leto 2020 evidentirana neto terjatev Komisije od EIB v višini 76,8 milijona EUR.
Za operacije EFSI v okviru dela za MSP so neto stroški EU v letu 2020 znašali 295,2 milijona EUR 16 .
3.3.Oblikovanje rezervacij za Jamstveni sklad EFSI
V letu 2020 je bilo v zvezi z oblikovanjem rezervacij za Jamstveni sklad EFSI odobrenih skupno 301 milijon EUR proračunskih sredstev. Od tega zneska je bilo 153 milijonov EUR proračunskih sredstev odobrenih v skladu s Sklepom Komisije C(2020) 451. Dodatne odobritve za prevzem obveznosti v višini 148 milijonov EUR so bile odobrene v obliki namenskih prejemkov 17 .
V Jamstveni sklad EFSI je bilo med letom efektivno vplačanih skupno 1 249 milijonov EUR. Večina tega zneska je bila iz odobritev plačil splošnega proračuna EU, medtem ko je bil znesek v višini 156 milijonov EUR izterjan kot namenski prejemek od EFSI, znesek v višini 5 milijonov EUR pa je bil prenesen kot dodatne odobritve plačil ob koncu proračunskega leta.
3.4.Unovčitve in uporaba jamstva EU
V letu 2020 ni bilo unovčitev jamstev zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz operacij. Vendar je bilo unovčeno jamstvo EU, kot sledi:
·33,1 milijona EUR za prilagoditve vrednosti 18 v okviru dela za infrastrukturo in inovacije;
·2,3 milijona EUR za stroške financiranja EIB 19 v okviru dela za infrastrukturo in inovacije;
·2,1 milijona EUR za stroške izterjave 20 v okviru dela za infrastrukturo in inovacije;
·37,5 milijona EUR za zavarovanje izpostavljenosti valutnemu tveganju za druge valute, kot je evro, v okviru dela za MSP.
Vse unovčitve so bile izplačane z razpoložljivimi sredstvi na računu EFSI, razen ene unovčitve v okviru dela za MSP, ki je bila delno izplačana iz Jamstvenega sklada EFSI (0,5 milijona EUR).
4.Upravljanje Jamstvenega sklada EFSI vletu 2020
4.1.Finančno upravljanje
Naložbeni portfelj Jamstvenega sklada EFSI se vlaga v skladu z načeli upravljanja iz Sklepa Komisije C(2016) 165 z dne 21. januarja 2016 o odobritvi smernic za upravljanje sredstev v Jamstvenem skladu EFSI.
V teh smernicah je predvideno, da se s sredstvi v naložbenem portfelju zagotovijo zadostna likvidnost za morebitne unovčitve jamstva ter hkrati optimalen donos in stopnja tveganja, ki je združljiva z ohranjanjem visoke ravni varnosti in stabilnosti.
Sprejete so bile naložbene strategije in strategije obvladovanja tveganj, ki odražajo naložbene cilje in tržne obete. Naložbeni pristop je bil usmerjen v večjo diverzifikacijo v različnih razredih sredstev s stalnim donosom.
4.2. Razvoj trga v letu 2020
Pri razvoju trga leta 2020 so prevladovali virus COVID-19, njegov uničujoč vpliv na javno zdravje in svetovno gospodarstvo ter hiter in odločen odziv politike vlad in centralnih bank.
Trgi sredstev s stalnim donosom so zaradi napredka v trgovinskih odnosih med ZDA in Kitajsko ter splošnim zaupanjem v gospodarstvo leto začeli z optimizmom. Donos desetletnih nemških državnih obveznic (Bund) je sredi januarja dosegel –0,16 %, kar se je izkazalo za najvišjo raven v celem letu.
Približno marca, ko je nevarnost virusa postajala vse bolj očitna, je bilo več kot polovici svetovnega prebivalstva odrejeno omejeno gibanje. To je povzročilo globalni šok za ponudbo in povpraševanje, zlasti pri osebnih storitvah.
Finančni trgi po vsem svetu so doživeli nenaden šok, ki je šel z roko v roki z znatnim povečanjem nenaklonjenosti tveganju in nestanovitnosti. Posledično „pehanje za denarjem“ je vodilo do prodaje sredstev pod pritiskom, kar je povzročilo motnje in ogrozilo stabilnost finančnih trgov.
Trgi lastniških vrednostnih papirjev so strmo padli, vlagatelji pa so se preusmerili k varnim sredstvom, kot je nemška državna obveznica, katere donos je do sredine marca hitro padel na najnižjo letno raven –0,86 %. Donos zakladnih obveznic ZDA je še dodatno padel, k čemur sta v začetku marca prispevali dve nujni znižanji obrestnih mer ameriške centralne banke, in sicer za skupaj 150 bazičnih točk. Donosi v varnem območju so se nato obrnili in se v povezavi s preostalim svetom sredstev s stalnim donosom sredi tržne negotovosti in omejene likvidnosti povečali. Nemška državna obveznica se je deset dni po tem, ko je dosegla najnižjo vrednost v letu, vrnila na –0,20 %. Razmiki v donosnosti drugih evropskih državnih obveznic glede na nemške državne obveznice so se bistveno povečali, prav tako so se povečali razmiki v donosnosti vseh drugih razredov sredstev s stalnim donosom.
Da bi vlade ponovno vzpostavile zaupanje, so izvedle svežnje za reševanje, centralne banke pa so zagotovile spodbujevalno denarno politiko (npr. znižanje obrestnih mer politike in/ali nakup sredstev) v obsegu, kakršnega še ni bilo. To je pripomoglo k umiritvi trgov in oživitvi splošnih vrednotenj sredstev. Po nestanovitnem marcu so se razmiki v donosnosti od aprila dalje stabilizirali in se na splošno začeli zmanjševati. Napoved javnofinančnih fiskalnih svežnjev brez primere po vsem svetu in v Evropi, zlasti Next Generation EU v vrednosti 750 milijard EUR, je junija na splošno dvignila ravni donosa, vendar so centralne banke še naprej zagotavljale ugodne pogoje financiranja v času, ko so se negativna tveganja nadaljevala. Na splošno so se donosi in razmiki v euroobmočju do konca leta postopoma zmanjševali, zaupanje vlagateljev pa se je še naprej izboljševalo zaradi napredka na področju cepljenja in možnosti za nadaljnjo spodbudo po novembrskih volitvah v ZDA. Nemška državna obveznica je konec leta končala pri –0,57 %.
Na splošno so trgi sredstev s stalnim donosom, za katere je sicer značilna zelo velika nestanovitnost, zagotovili privlačne naložbene priložnosti, kar je prispevalo k pozitivnemu donosu Jamstvenega sklada EFSI ob koncu leta.
4.3. Sestava in ključne značilnosti tveganja portfelja
Podatki ob koncu leta za portfelj Jamstvenega sklada EFSI kažejo, da je portfelj dobro razpršen v smislu razredov sredstev in bonitetnih kategorij. Poleg tega obstaja tudi razpršenost vrednostnih papirjev, ki so denominirani v drugih valutah, kot je euro (USD), v obliki dodelitve zakladnicam ZDA in drugim izdajateljem v ZDA (npr. nadnacionalnim subjektom, drugim državam ali agencijam) in gotovini za približno 6 % portfelja. Valutno tveganje je zavarovano.
Delež obveznic, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila upravljanja, je ob koncu leta 2020 znašal 9,5 % v primerjavi s 6,9 % ob koncu leta 2019. Trajanje portfelja 21 ob koncu leta 2020 je bilo 3,19 leta, njegova povprečna bonitetna ocena pa je bila BBB+.
Približno 33 % portfelja so sestavljale obveznice z zapadlostjo manj kot eno leto, vrednostni papirji s spremenljivo obrestno mero in kratkoročni instrumenti denarnega trga, ki zagotavljajo dodatno likvidnostno rezervo za portfelj.
Profil portfelja, kar zadeva trajanje, kreditno tveganje in likvidnost, je bil usklajen v skladu z napovedanimi denarnimi tokovi iz operacij EFSI v okviru jamstva EU (npr. napovedane unovčitve, prihodki).
4.4. Donosnost
Letna donosnost je izračunana na časovno tehtani podlagi, da nanjo ne bi vplivala velikost portfelja, ki se je med letom še naprej povečevala.
V tržnem okolju, za katero so značilni nestanovitnost, povezana z zdravjem, in zgodovinsko nizki donosi, je sklad v letu 2020 dosegel letno absolutno donosnost v višini 1,246 %. Ta donos je v skladu z letno donosnostjo referenčne vrednosti EFSI (1,23 %). Vendar je donosnost referenčne vrednosti in portfelja v letu 2020 v veliki meri temeljila na tem, da se je krivulja zopet obrnila navzgor. Glede na zgodovinsko nizke ravni donosov EU in ZDA bi lahko na portfelj in referenčno vrednost v prihodnjih letih negativno vplivala nasprotna gibanja krivulje (tj. naraščajoči donosi).
5.Ocena ustreznosti ciljnega zneska in ravni sredstev v Jamstvenem skladu EFSI
Dne 31. decembra 2020 so skupne kumulativne odobritve v okviru EFSI znašale 82,7 milijarde EUR v vseh državah članicah, od česar je bilo 57,2 milijarde EUR odobrenih v okviru dela za infrastrukturo in inovacije (629 operacij), 25,5 milijarde EUR pa v okviru dela za MSP (792 operacij). Na splošno je to precejšnje povečanje v primerjavi z 31. decembrom 2019, ko so skupne odobritve znašale 68,7 milijarde EUR. Zgornji zneski predstavljajo skupne zneske, ki jih je skupina EIB odobrila od ustanovitve EFSI, medtem ko je zapadla izpostavljenost le delno krita z jamstvom EU v okviru EFSI. Slednje je podrobneje opisano v naslednjih odstavkih tega oddelka in v oddelku 3 zgoraj. Dne 31. decembra 2020 je skupna zapadla izplačana izpostavljenost, krita z jamstvom EU, znašala 18,9 milijarde EUR (16,5 milijarde EUR v okviru dela za infrastrukturo in inovacije ter 2,4 milijarde EUR v okviru dela za MSP) v primerjavi z 18,4 milijarde EUR leta 2019.
Izpostavljenost proračuna EU morebitnim prihodnjim plačilom v okviru jamstva EU za odobrene operacije (izplačane in neizplačane) je znašala 24,1 milijarde EUR (18,5 milijarde v okviru dela za infrastrukturo in inovacije ter 5,6 milijarde v okviru dela za MSP).
V okviru dela za infrastrukturo in inovacije je zapadla izplačana izpostavljenost, krita z jamstvom EU, znašala 16,5 milijarde EUR, od tega 15,2 milijarde EUR za dolžniške operacije in 1,3 milijarde EUR za operacije v zvezi z lastniškim kapitalom.
Če bodo pri teh operacijah v okviru dela za infrastrukturo in inovacije nastale kakršne koli izgube, se bodo pokrile z jamstvom EU v skladu s pogoji iz sporazuma o EFSI. Zlasti jamstvo EU v okviru dela za infrastrukturo in inovacije se odobri v obliki kritja tranše prve izgube portfelja za operacije v okviru dolžniških portfeljev dela za infrastrukturo in inovacije in portfelja lastniškega kapitala dela za infrastrukturo in inovacije na ravni nacionalnih spodbujevalnih bank. V okviru standardnega portfelja lastniškega kapitala dela za infrastrukturo in inovacije je jamstvo EU v obliki polnega jamstva, pod pogojem, da EIB na lastno odgovornost in po načelu enakovrednosti vloži enak znesek.
Na dan 31. decembra 2020 je skupna zapadla izplačana izpostavljenost v okviru dela za MSP, krita z jamstvom EU, znašala 2,4 milijarde EUR, od česar je bilo 1,7 milijarde EUR namenjene operacijam jamstva in 0,7 milijarde EUR operacijam v zvezi z lastniškim kapitalom 22 .
Morebitne izgube zaradi operacij jamstva v okviru dela za MSP bi se pokrile zlasti s prispevki jamstvenega sklada za MSP InnovFin, jamstvene sheme za posojila v okviru programa COSME, jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje in finančnega instrumenta jamstva EaSI. EFSI v okviru dela za MSP zagotavlja višje kritje izgub, ki presegajo prispevek EU. EFSI v okviru produkta kombiniranja EFSI krije tranšo druge izgube operacij po državi članici ali organu upravljanja, EIF pa zagotavlja dodatno višje kritje tveganj. V okviru produkta izobrazbe in usposobljenosti dela za MSP EFSI zagotavlja jamstvo v višini do 80 % posamezne odobrene operacije.
V primeru produkta lastniškega kapitala poddelov za MSP bi se morebitne izgube sorazmerno pokrile z jamstvom EU v okviru EFSI in EIF, odvisno od njunih prispevkov, določenih v sporazumu o jamstvu EFSI. V primeru produkta lastniškega kapitala poddela 2 bo instrument lastniškega kapitala InnovFin kril tranšo prve izgube. V okviru produkta zasebnega kredita dela za MSP EFSI zagotavlja kritje tranše prve izgube, v okviru ukrepa za povečanje tveganega kapitala dela za MSP pa zagotavlja polno jamstvo.
Ciljni znesek Jamstvenega sklada EFSI je bil določen na ravni 35 % skupnih obveznosti jamstva EU 23 . Iz ocene tveganja različnih produktov, ki so podprti z jamstvom EU, je razvidno, da bi bil s tem ciljnim odstotkom proračun Unije na splošno zadostno zaščiten pred morebitnimi unovčitvami v okviru jamstva EU, ob upoštevanju povračil, prihodkov in povratnih dotokov iz operacij EIB. Zato se šteje, da je ciljni odstotek v višini 35 % ustrezen.
Ker je Jamstveni sklad EFSI – ki je od januarja 2021 del oddelka skupnega sklada za rezervacije – do leta 2022 še vedno v fazi priprave, bo potreba po dodatnih sredstvih ocenjena šele pozneje.
Ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (uredba o EFSI) (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
UL L 345, 27.12.2017, str. 34.
Sporazum o EFSI je bil pozneje spremenjen in prenovljen, natančneje 21. julija 2016, 21. novembra 2017, 9. marca 2018, 20. decembra 2018, 27. marca 2020 in 27. aprila 2020.
To poročilo je šesto poročilo o Jamstvenem skladu EFSI. Za prejšnja poročila glej COM(2016) 353 final, COM(2017) 326 final, COM(2018) 345 final, COM(2019) 244 final in COM(2020) 385 final.
Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 UL L 433I, 22.12.2020 .
Obseg jamstva EU se je s spremembo EFSI 2.0 s 16 milijard EUR povečal na 26 milijard EUR.
Obseg prispevka lastnih sredstev skupine EIB se je s spremembo EFSI 2.0 povečal s 5 milijard EUR na 7,5 milijarde EUR.
Revidirani računovodski izkazi Jamstvenega sklada EFSI so razkriti v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen poročilu o Jamstvenem skladu EFSI.
Glej oddelek 3 „RAČUNOVODSKI IZKAZI JAMSTVENEGA SKLADA EFSI“ delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen poročilu o Jamstvenem skladu EFSI.
Neto znesek je sestavljen iz dobičkov v višini 12,7 milijona EUR in izgub v višini 1,6 milijona EUR.
Po zavarovanju izpostavljenosti valutnemu tveganju tistega dela portfelja, ki je bil denominiran v USD, predstavljenega kot spremembe poštene vrednosti
izvedenih finančnih instrumentov v računovodskih izkazih.
V skladu s členom 11 spremembe EFSI 2.0 jamstvo EU v nobenem trenutku ne sme preseči 26 milijard EUR. Unovčitve in uporabe jamstva EU ter rezervacije za produkte portfeljskega jamstva v okviru dela za MSP se odštejejo od najvišjega zneska jamstva EU.
V pojasnilih k letnim računovodskih izkazom EU za leto 2020 je ta znesek prikazan brez finančnih rezervacij v višini 0,3 milijarde EUR.
Ta znesek vključuje nerealizirani prihodek v višini 18,4 milijona EUR, ki izhaja iz zvišanja poštene vrednosti portfeljev lastniškega kapitala dela za infrastrukturo in inovacije na dan 31. decembra 2020 v primerjavi z vrednostjo na dan 31. decembra 2019.
Ta znesek vključuje tako finančne rezervacije v višini 216,5 milijona EUR v zvezi z dolžniškimi portfelji dela za MSP kot tudi nerealiziran prihodek v višini 23,4 milijona EUR, ki izhaja iz povečanja poštene vrednosti portfeljev lastniškega kapitala dela za MSP na dan 31. decembra 2020 v primerjavi z 31. decembrom 2019.
Namenski prejemki se tukaj nanašajo na to, kar se običajno imenuje „povratni dotoki“. Sestavljajo jih na primer prejemki EFSI, dividende, kapitalski dobički ali letna povračila, vključno s poplačili kapitala, sproščenimi jamstvi in odplačili glavnice posojil, izterjanih od EIB.
Glej člen 8.1(b) sporazuma o EFSI.
Glej člen 8.1(d) sporazuma o EFSI.
Glej člena 8.1(d) in 11.7 sporazuma o EFSI.
Podatek o trajanju se nanaša na „modificirano trajanje“, ki meri cenovno občutljivost obveznice na gibanja obrestnih mer. Ta podatek temelji na konceptu, po katerem so cene obveznic in obrestne mere obratno sorazmerne.
Kot je izkazano v računovodskih izkazih EU na dan 31. decembra 2020, ki ne vključujejo pogodb za jamstva z začetkom obdobja razpoložljivosti v letu 2021.
Glej člen 12(5) uredbe o EFSI .