1977R2237 — SL — 01.01.2007 — 009.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

spremenjena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2237/77

z dne 23. septembra 1977

o spremembah Uredbe št. 118/66/EGS o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev

Člen 1

Vrsta računovodskih podatkov, ki jih je treba podati v poročilu s kmetijskega gospodarstva, je določena v Prilogi I. Ustrezne opredelitve in navodila so določena v Prilogi II. Računovodski podatki so predloženi v obliki, določeni v Prilogi III.

Člen 2

Ta uredba se prvič uporabi za računovodske podatke v obračunskem letu 1978 z začetkom v obdobju med 1. januarjem 1978 in 1. julijem 1978.

▼M1

Vendar se te določbe uporabijo prvič v Franciji in na Irskem pri računovodskih podatkih za obračunsko leto 1979 in v Italiji pri računovodskih podatkih za obračunsko leto 1980. Obračunski leti se začneta med obdobjem od 1. januarja do 1. julija 1979 oziroma od 1. januarja do 1. julija 1980.

▼A1

Ta določila za Grčijo začnejo veljati za računovodske podatke za računovodsko leto 1981, ki se začne v času med 1. januarjem 1981 in 1. julijem 1981.

▼M4

Te določbe se v Španiji in na Portugalskem prvič uporabijo pri računovodskih podatkih obračunskega leta 1986 s pričetkom v obdobju med 1. januarjem in 3.

▼B

Člen 3

Uredba 118/66/EGS se razveljavi. V celoti pa se uporablja za računovodske podatke v obračunskih letih pred tistimi navedenimi v členu 2 ne glede na dan, ko so ti podatki poslani Komisiji.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M8

PRILOGA I

OBLIKA POROČILA S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

Za vsako postavko in stolpec v tabelah v tej Prilogi se je potrebno sklicevati na opredelitve in navodila iz Priloge II. Številke v stolpcih teh tabel so zaporedne številke podatkov v informacijskih medijih. Te zaporedne številke so označene sistematično, celo za mesta, ki ne bodo nikoli izpolnjena (na primer tabela K, stolpec Površina za proizvod 162„Kravje mleko“). Neuporabljene številke so na voljo za kasnejšo rabo in morajo biti izpolnjene z ničlo.

A.   SPLOŠNE INFORMACIJE O GOSPODARSTVU

B.   VRSTA POSESTI

C.   DELOVNA SILA

D.   ŠTEVILO IN VREDNOST ŽIVINE

E.   NAKUP IN PRODAJA ŽIVINE

F.   STROŠKI

G.   ZEMLJIŠČA IN POSLOPJA, MEHANIZACIJA IN OBRATNA SREDSTVA

H.   DOLGOVI

I.   DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

J.   REGRESI IN SUBVENCIJE

Potrebno je navesti vse podrobnosti

K.   PROIZVODNJA (razen živali) (postavke 120 do 375)

L.   KVOTE IN DRUGE PRAVICE

▼M9

M.   NEPOSREDNA PLAČILA GLEDE NA PROIZVODNO OBMOČJE IN REJO ŽIVALI v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 ( 5 ), (ES) št. 1254/1999 ( 6 ) in (ES) št. 1782/2003 ( 7 ) (rubrike 601 do 680 in 700 do 772)

▼M8

N.   PODROBNOSTI O NAKUPIH IN PRODAJI ŽIVINE

PRILOGA II

OPREDELITVE IN NAVODILA ZA POROČILO S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

I.   1. SPLOŠNE OPREDELITVE IN NAVODILA

II.   OPREDELITVE IN NAVODILA GLEDE NA POSAMEZNE TOČKE V POROČILU S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

A.   SPLOŠNE INFORMACIJE O GOSPODARSTVU

1.   Številka gospodarstva

Vsakemu poročevalskemu gospodarstvu se dodeli številka, ko je prvič izbran. Gospodarstvo obdrži to številko ves čas, ko je vključeno v mrežo računovodskih podatkov. Že dodeljena številka se nikoli ne dodeli drugemu gospodarstvu.

Vendar pa kadar pride pri gospodarstvu do bistvene spremembe, zlasti, kadar je ta sprememba posledica delitve v dve ločeni gospodarstvi ali združenja z drugim gospodarstvom, se le-to lahko smatra za novo gospodarstvo. V tem primeru se mu dodeli nova številka. Sprememba v tipu kmetovanja gospodarstva ne zahteva nove številke. Kadar pa bi lahko prišlo do zmešnjave z kakršnim koli drugim gospodarstvom, ker je gospodarstvo obdržalo svojo številko (na primer, kadar se ustvarijo nove poddivizije v regiji), je treba številko spremeniti. Tabela, ki prikazuje ujemanje starih in novih številk, se potem pošlje Komisiji.

Številka gospodarstva ima tri skupine kazalnikov:

2.   Podrobnosti o računalniških zapisih

Podatki, ki ustrezajo prvim petim zaporednim številkam, tvorijo označbo gospodarstva. Ta se ponovi na vrhu vsakega zapisa. Šesti podatek vsakega gospodarstva je število nedeljivih 10-podatkovnih skupin.

3.   Organizacijska oblika gospodarstva

4.   Dejavniki državnega vzorčenja in ocenjevanja

Zaporedna št. 20:

Zaporedna št. 21:

Zaporedna št. 22:

5.   Lokacija gospodarstva

Dana številka se nanaša na najustreznejšo geografsko enoto (po možnosti občino), v kateri se gospodarstvo nahaja.

Komisiji se pošlje zemljevid teh enot s številkami. Komisijo je treba opozoriti na kakršne koli pomembne spremembe pri mejah teh geografskih enot.

6.   Kategorija gospodarstva

Zaporedna št. 32 – Ekološko kmetovanje: treba je označiti ali gospodarstvo uporablja metode ekološkega kmetovanja v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (UL L 198, 22.7.1991, str. 1) in zlasti člena 6 Uredbe. Uporabi se naslednje kodne številke:

Zaporedna št. 33: Šifra kategorije gospodarstva (v skladu s Prilogo II k Odločbi Komisije 85/377/EGS (UL L 220, 17.8.1985, str. 1) v času izbora za zadevno obračunsko leto.

Zaporedna št. 34: Klasifikacijska šifra v skladu z zgoraj navedeno Odločbo na podlagi računovodskih podatkov zadevnega leta

Zaporedna št. 35: Šifra razreda ekonomske velikosti gospodarstva (v skladu s Prilogo III k Odločbi 85/377/EGS) v času izbora za zadevno obračunsko leto.

Zaporedna št. 36: Šifra razreda ekonomske velikosti gospodarstva v skladu z zgoraj navedeno Odločbo na podlagi računovodskih podatkov zadevnega leta

7.   Datum zaključka vodenja računov in oblikovanje informacijskega medija

Zaporedna št. 37 – Datum izteka obračunskega leta: na primer 30.6.2000 ali 31.12.2000.

Zaporedna št. 38 – Datum oblikovanja informacijskega medija: na primer 15.8.2001.

8.   Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost

Potrebno je navesti, ali leži večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva na območju, ki ga pokrivajo določbe členov 18 do 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (UL L 160, 26.6.19999, str. 80). Uporablja se naslednje kodne številke:

9.   Druge posebnosti kmetije

Zaporedna št. 40 – Namakana KZU

Kmetijska zemljišča v uporabi, razen v zavarovanih prostorih, ki so med letom dejansko namakana s stalnimi ali mobilnimi namakalnimi napravami ne glede na uporabljen postopek (škropljenje, poplavljanje).

Zaporedna št. 41 – Nadmorska višina

Nadmorsko višino je treba označiti z ustrezno kodno številko:

Zaporedna št. 42 – Planinska in druga paša, ki ni vključena v KZU: Število (celotno) pašnih dni glav velike živine (GVŽ) na zemljišču, ki ni del KZU.

Pašni dan GVŽ je enota enaka enodnevni paši ene krave molznice ali ene živali goveda ali enega konja starih več kot dve leti. Pašni dnevi za živino in konje, ki so mlajši od dveh let, koze in ovce se pretvori v GVŽ pašne dneve z uporabo koeficientov 0,5, 0,2 in 0,15 v istem zaporedju.

Zaporedna št. 43 – Celotna površina zavarovanih prostorov: izražena v arih, na kateri po pravilu lahko gojimo pridelke tipa 5: na primer pridelke 138, 141 in 156 in tudi pridelke 143, 285 in 157 tipa 5.

Zavarovani prostori pomeni rastlinjake, stalne zaščitne okvirje in ogrevane tunele, ne vključuje pa neogrevanih plastičnih tunelov, zvoncev ali katerih koli drugih prenosnih zaščitnih okvirjev (glej definicije za pridelke 138, 141 in 156 v tabeli K).

Celotna površina pomeni celotno površino zemljišča v zavarovanem prostoru ne glede na njegovo uporabo (torej vključno potke). Pri večnadstropnih rastlinjakih se površina zemljišča šteje le enkrat.

▼M10

Zaporedna št. 44 – Površina strukturnih skladov: potrebno je navesti, ali leži večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva na območju, ki ga pokrivajo določbe členov 5, 6 ali 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). Uporablja se naslednje kodne številke:

Zaporedna št. 45 – Površina z omejitvami, povezanimi z okoljem: potrebno je navesti, ali leži večina kmetijskih zemljišč v uporabi gospodarstva na območju, ki ga pokrivajo določbe člena 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Uporablja se naslednje kodne številke:

▼M8

B.   VRSTA POSESTI NA KZU

Zemljišče gospodarstva, ki ga skupaj posedujejo dva ali več partnerjev, je treba vpisati ali kot v posesti lastnika, zakupljeno ali v skupni rabi glede na veljaven dogovor med partnerji.

10.   KZU v posesti lastnika

Kmetijska zemljišča v uporabi (orna zemlja, travniki in intenzivni pašniki, trajni nasadi), pri katerih je kmet lastnik, doživljenjski najemnik ali lizingojemalec in/ali KZU pod podobnimi pogoji. Vključno zemljišče dano v najem drugim pripravljeno za setev (postavka 149).

11.   KZU v zakupu

Kmetijska zemljišča v uporabi (orna zemlja, travniki in intenzivni pašniki, trajni nasadi), ki jih obdeluje oseba, ki ni lastnik, doživljenjski najemnik ali lizingojemalec, a ima to površino v zakupu (zakupnina se plačuje v denarju in/ali v naravi; v glavnem je določena vnaprej in se običajno ne spreminja glede na rezultate kmetovanja) in/ali so KZU v uporabi pod podobnimi pogoji.

Zakupljena površina ne zajema zemljišč, katerih pridelke se kupuje še kot stoječe pridelke. Vsote plačane za nakup še stoječih pridelkov je treba v primeru travnikov ali krme dati pod postavke 65 do 67 (kupljena krma) in v primeru tržnih pridelkov (pridelki, ki se jih običajno prodaja) pod postavko 76 (ostali posebni stroški rastlinske pridelave). Tržne pridelke, ki so kupljeni še stoječi, je treba navesti brez specificiranja zadevne površine (glej navodila v zvezi s površino, kolona 4, tabela K).

Zemljišče, ki je občasno najeto za manj kot eno leto, in njegovi pridelki se obravnavajo na podoben način kot zemljišče, katerega pridelki so kupljeni kot še stoječi pridelki.

12.   Kmetijska zemljišča v skupni rabi

Kmetijska zemljišča v uporabi (orna zemlja, travniki in intenzivni pašniki, trajni nasadi), ki jih skupno obdelujeta dajalec in obdelovalec na podlagi pogodbe o skupnem obdelovanju in/ali kmetijska zemljišča v uporabi obdelovana pod podobnimi pogoji.

C.   DELOVNA SILA

Delovno silo pomenijo vse osebe, ki delajo na kmetiji med obračunskim letom (glej nadaljevanje). Vendar to ne vključuje oseb, ki so to delo opravile namesto druge osebe ali podjetja (kmetijska pogodbena dela, katerega stroški se navedejo pod stroške gospodarstva pod postavko 60).

V primeru medsebojne pomoči med kmetijami, kjer pomeni ta pomoč izmenjavo dela, kjer je prejeta pomoč načeloma enaka ponujeni pomoči, se v poročilu s kmetijskega gospodarstva specificira čas dela delovne sile in kakršna koli s tem povezana plačila.

Včasih je prejeta pomoč kompenzacija druge vrste pomoči (na primer pomoč, prejeta v obliki dela, se kompenzira z dobavo strojev). Kadar je izmenjava storitev v manjšem obsegu, se na poročilu s kmetijskega gospodarstva ne označi nič (v zgornjem primeru se prejeta pomoč ne navede pod delovno silo; vendar pa stroški strojev vključujejo stroške dajanja opreme na voljo). V izjemnih primerih, kadar doseže izmenjava storitev večji obseg, je postopek eden od naslednjih:

Treba je razlikovati naslednje kategorije delovne sile:

STOLPCI TABELE C

Opravljane naloge (šifra) (stolpec 1, mesta 51, 55, 59, 63 in 67)

Opravljana naloga je označena s kodno številko, na primer:

Kadar ima več oseb isto funkcijo (na primer dva brata, oče in sin, itd.) se vsak zabeleži v padajočem zaporedju glede na odgovornost; v primeru iste odgovornosti pa glede na starost. Tako so podatki za osebo z največjo odgovornostjo zabeleženi na mestih 51 do 54; tisti za osebo, ki je po odgovornosti naslednja, na mestih 55 do 58, itd.

Število oseb (stolpec 1, mesta 71 in 74)

Treba je navesti število zakoncev in število oseb v kategoriji,Ostala stalna neplačana delovna sila‘. Kjer je več imetnikov, je lahko več kot en zakonec.

Letnica rojstva (stolpec 2)

Treba je navesti le letnice rojstva imetnika (imetnikov) in/ali upravitelja (upraviteljev) (kategorije 13 do 15 in 19), tako da vpišemo zadnji dve številki letnice.

Celotna delovna sila: število letnih enot (stolpec 3)

Stalno zaposlena celotna delovna sila je izražena v letnih delovnih enotah. Ena letna delovna enota je enaka eni osebi, ki je polno zaposlena na gospodarstvu. Ena oseba ne more preseči ekvivalenta ene delovne enote, celo kadar njen dejanski delovni čas preseže normo za tisto regijo in tip gospodarstva. Oseba, ki ne dela na gospodarstvu celo leto, predstavlja delež „letne enote“. „Letno delovno enoto“ za vsako tako osebo dobimo z deljenjem njenega dejanskega letnega delovnega časa z običajnim letnim delovnim časom polno zaposlenega delavca v zadevni regiji in na gospodarstvu enakega tipa.

V primeru manj zmožnih delavcev se ekvivalent letne delovne enote zmanjša sorazmerno njihovim zmožnostim.

Čas, porabljen za delo (stolpec 4)

Čas, porabljen za delo je treba označiti v urah. Nanašati se mora na čas, ki je dejansko posvečen delu na gospodarstvu. V primeru manj zmožnih delavcev je treba čas za delo zmanjšati sorazmerno njihovim zmožnostim.

Čas dela delavcev na akord je ocenjen z deljenjem celotnega plačanega zneska za delo z urnim plačilom delavca zaposlenega po urah.

Delo na kmetijskem gospodarstvu

Delo na gospodarstvu zajema vse delo v zvezi z organizacijo, nadzorom in izvajanjem, tako ročno kot tudi administrativno, ki se opravlja pri običajnem delovanju gospodarstva, na primer:

Naslednje ni vključeno v delo gospodarstva:

D.   ŠTEVILO IN VREDNOST ŽIVINE

Treba je ločevati med naslednjimi kategorijami živine:

▼M10

▼M8

Postavke 23 do 32 vsebujejo tudi ustrezne kategorije za bivole in samice bivolov.

STOLPCI TABELE D

Vrednost na začetku obračunskega obdobja (stolpca 1 in 2)

Vrednost na koncu obračunskega obdobja (stolpca 3 in 4)

Povprečno število (stolpec 5)

Povprečno število je zaokroženo na eno decimalko, razen pri perutnini in zajcih, kjer je treba navesti cele številke. Vsaka enota se nanaša na prisotnost ene živali na gospodarstvu v enem letu. Živali se štejejo sorazmerno dolžini časa, ko so bile na gospodarstvu v enem letu.

Povprečno število se določi ali s periodičnim popisom ali pa z beleženjem prihodov in odhodov. To zajema vse živali prisotne na gospodarstvu, vključno živali, ki so vzrejene ali pitane po pogodbi (živali, ki ne pripadajo gospodarstvu, ki pa so tam vzrejene ali pitane samo v obliki storitve lastnika, ki pa ne prevzame finančnega tveganja običajno povezanega z vzrejo takih živali) in živali prejete ali oddane v najeto pašo v obdobju leta, med katerim so prisotne na gospodarstvu.

E.   NAKUP IN PRODAJA ŽIVINE

Specificirane so naslednje kategorije živali:

STOLPCI TABELE E

Nakup živine (stolpec 1)

Celotni nakup živine med obračunskim letom (vključno stroški nakupa). Pripadajoči regresi in subvencije niso odšteti od celotnega zneska nakupov, ampak so specificirani pod postavko 116 (glej navodila v zvezi s to postavko).

Prodaja živine (stolpec 2)

Celotna prodaja živine med obračunskim letom. Pripadajoči regresi in subvencije niso zajeti v celotnem znesku prodaje, ampak so specificirani pod postavko 112 (glej navodila v zvezi s to postavko).

Kadar so stroški trženja, če sploh so, znani, se jih ne odšteje od celotnega zneska prodaje, ampak se jih navede pod postavko 71 („Ostali posebni stroški živinoreje“).

Poraba v gospodinjstvu in plačila v naravi (stolpec 3)

Vrednost živine porabljene med obračunskim letom v gospodinjstvu gospodarstva ali uporabljena za plačilo v naravi, je ocenjena po ceni na gospodarskem dvorišču.

F.   STROŠKI

Stroški kmetije (v denarju ali v naravi) se nanašajo na „potrošnjo“ proizvodnih virov (vključno porabo na kmetiji), ki ustrezajo proizvodnji kmetije med obračunskim letom ali na „potrošnjo“ teh virov med obračunskim letom. Kadar se določeni izdatki nanašajo deloma na privatno porabo, deloma na stroške kmetije (na primer elektrika, voda, goriva za ogrevanje in motorje itd.), se v poročilu s kmetijskega gospodarstva navede le stroške kmetije. Treba je navesti tudi izdatke za osebne avtomobile sorazmerno glede na njihovo uporabo za namene kmetije.

Pri izračunavanju stroškov v zvezi s proizvodnjo v obračunskem letu, je treba nakupe in porabo kmetije med letom prilagoditi spremembam vrednosti (vključno spremembam pri obdelovanju). Pri vsaki točki je treba ločeno navesti celotne plačane stroške in vrednost porabe na kmetiji.

Kjer so označeni stroški za celotno „potrošnjo“ vložkov med obračunskim letom, toda ne ustrezajo proizvodnji med tem letom, je treba označiti spremembe v zalogah vložkov (vključno stroške, ki izvirajo iz posevkov) pod postavko 102 „obratna sredstva“.

Stroški, ki se nanašajo na „potrošnjo“ osnovnih sredstev so izraženi z amortizacijo, zato izdatkov za pridobitev osnovnih sredstev ne obravnavamo kot strošek kmetije. Glede navodil za amortizacijo glej postavke 94 do 103.

Izdatkov v postavkah stroškov, ki so v obračunskem obdobju ali kasneje povrnjeni (na primer popravilo traktorja kot posledica nesreče, ki ga krije zavarovalnica ali tretja oseba) ne navedemo kot stroške kmetije in ustreznih prejemkov ne vključimo med računovodske izkaze kmetije.

Prejemke od ponovne prodaje kupljenih zalog je treba odšteti od ustreznih vložkov.

Regresov in subvencij, ki so povezani s stroški, ne odštejemo od ustreznih točk stroškov, ampak jih navedemo pod postavko 114 (glej navodila k tej postavki) Regresi in subvencije za investicije so prikazani pod postavkami 94 do 103.

Stroški zajemajo tudi vse izdatke v zvezi z nakupi, ki se nanašajo na vsako točko stroškov.

Stroški so klasificirani:

59.   Plače in dajatve za socialno zavarovanje plačane delovne sile

Ta točka zajema naslednje:

Stroškov osebnega socialnega zavarovanja in zavarovanja imetnika in neplačane delovne sile ne obravnavamo kot stroške kmetije.

Zneskov, ki jih prejmejo neplačani delavci (ki so po definiciji nižji od običajne plače – glej opredelitev za neplačano delovno silo) ne navajamo v poročilu s kmetijskega gospodarstva.

Dodatki (v denarju ali naravi), ki se plačajo upokojenim plačanim delavcem, ki niso več zaposleni na gospodarstvu, ne vpišemo pod to točko, pač pa pod postavko „Ostali splošni stroški“.

60.   Pogodbeno delo in najem strojev

Ta točka zajema naslednje:

V primeru najetih strojev, ki jih upravlja delovna sila kmetije, je treba zabeležiti kakršne koli stroške goriva in vzdrževanja pod ustrezno postavko.

61.   Tekoče vzdrževanje strojev in opreme

Stroški vzdrževanja mehanizacije in opreme in manjša popravila, ki ne vplivajo na tržno vrednost naprave (plačilo mehanika, stroški zamenjanih delov itd.).

Ta kodna številka zajema nakupe manjše opreme, stroške sedlarstva in podkovanja konjev, nakup pnevmatik, ojačanje zaščitnih okvirjev, zaščitna oblačila pri zdravju škodljivih opravilih, sredstva za čiščenje opreme na splošno in sorazmerni delež stroškov osebnih avtomobilov glede na njihovo uporabo za namene kmetije (glej tudi postavko 63). Sredstva za čiščenje živinorejske opreme (na primer molznih strojev) so vnešena pod postavko 71 „Ostali posebni stroški živinoreje“.

Večja popravila, ki povečajo vrednost opreme v primerjavi z njeno vrednostjo pred popravili, niso zajeta pod to postavko (glej tudi navodila o amortizaciji spodaj).

62.   Goriva in maziva

Ta postavka vključuje tudi sorazmerni delež stroškov za gorivo in mazivo osebnih avtomobilov glede na njihovo uporabo za namene kmetije (glej tudi postavko 63 spodaj).

Kjer se uporablja naftne proizvode kot gorivo za motorje in ogrevanje, se celotna vsota razdeli med dve postavki:

63.   Stroški avtomobila

Kjer je sorazmerni delež izdatkov kmetije za osebne avtomobile izračunan poljubno (na primer stalen znesek na kilometer), so ti stroški označeni pod to postavko.

Krma

Krma je razdeljena na kupljeno in tisto, ki je pridelana in porabljena na kmetiji.

Kupljena krma vključuje mineralne lizalice, mlečne proizvode (kupljene ali vrnjene na kmetijo) in proizvode za konzerviranje in skladiščenje krme, kakor tudi izdatke za najemnino za pašnike in za uporabo skupne paše in pašnikov, ki niso zajeti v KZU in za najem drugih zemljišč za krmo, ki niso zajeta v KZU. Nakup odpadkov in slame je tudi zajet med kupljeno krmo.

Krma kupljena za pašno živino je razdeljena na koncentrirano krmo in na svežo krmo (vključno najemnino za pašo in izdatke za uporabo skupnih paš, pašnikov in zemljišč za krmo, ki niso zajeti v KZU in kupljene odpadke in slamo).

Postavka „Koncentrati“ predvsem zajema oljne pogače, sestavljeno hrano, žita, seno, suho pulpo sladkorne pese, ribje in mesne jedi, mleko in mlečne proizvode, minerale in proizvode za konzerviranje in skladiščenje take krme.

Izdatki za delo, ki ga opravijo kmetijski pogodbeniki za proizvodnjo sveže krme, na primer silaža, se vpiše pod postavko 60 „Pogodbeno delo“.

Krma, ki je pridelana in porabljena na kmetiji vključuje tržne kmetijske proizvode, ki se uporabljajo za krmo (vključno mleko in mlečne proizvode, razen mleka, ki ga pijejo teleta in ki se ne upošteva). Odpadki in slama pridelani na gospodarstvu se vključijo samo, če so tržni proizvodi v regiji v danem letu.

Podati je treba naslednjo razčlenitev:

Kupljena krma za:

Na kmetiji pridelana in porabljena krma za:

71.   Ostali posebni stroški živinoreje

Vsi izdatki, ki so direktno povezani z živinorejsko proizvodnjo, za katere ni posebne določbe v drugih postavkah stroškov; plačila veterinarjem, zdravila, najemnina za hleve, umetna osemenitev, kastracija, analize mleka, vodenje rodovniške knjige, čistila za čiščenje živinorejske opreme (na primer molznih strojev), embalaža za živinorejske proizvode in dobava za predelavo živinorejskih proizvodov, stroški skladiščenja in priprava živinorejskih proizvodov kmetije za trg opravljena izven kmetije, stroški trženja živinorejskih proizvodov kmetije, občasni nakupi živalskih proizvodov, ki dopolnjujejo proizvodnjo kmetije (na primer mleka), ki so predelani na gospodarstvu, itd. Vključuje tudi kratkoročni najem poslopij, ki se uporabljajo za nastanitev živali ali skladiščenje proizvodov s tem v zvezi.

72.   Kupljeno seme in sadike

Vse kupljeno seme in sadike vključno čebulice, podzemna stebla in gomolji. Stroški mladih dreves in grmovnic za nove nasade predstavljajo investicijo in se vnesejo ali pod postavko 96 „Trajni nasadi“ ali pod postavko 100 „Gozdna površina“. Vendar pa stroške za mlada drevesa in grmovnice pri manjših ponovnih saditvah smatramo kot stroške za obračunsko leto in jih je treba označiti pod to postavko razen tistih, ki se nanašajo na gozdove povezane s kmetijo, ki se vpišejo pod postavko 77 „Posebni stroški za gozdarstvo“.

Stroški obdelave semen (razvrščanje, razkuževanje) so tudi vključeni pod to postavko.

73.   Na kmetiji pridelano in porabljeno seme in sadike

Vse seme in sadike (vključno čebulice, podzemna stebla in gomolji), ki so pridelani in porabljeni na gospodarstvu.

74.   Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje

Vsa kupljena gnojila in sredstva za izboljšavo zemlje (na primer apno) vključno kompost, šota in hlevski gnoj (razen hlevski gnoj pridelan na gospodarstvu).

Gnojila in sredstva za izboljšanje zemlje uporabljena za gozdove, ki so del kmetijskega gospodarstva se vpišejo pod postavko 77 „Posebni stroški za gozdarstvo“.

75.   Sredstva za varstvo rastlin

Vsa sredstva za varstvo pridelkov in rastlin proti škodljivcem in boleznim, roparicam, slabemu vremenu itd. (insekticidi, fungicidi, herbicidi, zastrupljene vabe, ptičja strašila, zaščita proti toči, zaščita proti zmrzali itd.). Če opravi zaščito pridelka pogodbenik in če stroški zaščitnih sredstev niso posebej znani, se celotni znesek vpiše pod postavko 60 „Pogodbeno delo“.

Sredstva za varstvo rastlin uporabljena za gozdove, ki so del kmetijskega gospodarstva se vpišejo pod postavko 77 „Posebni stroški za gozdarstvo“.

76.   Ostali posebni stroški rastlinske pridelave (vključno stalni travniki in pašniki)

Vsi stroški, ki imajo neposredno povezavo z rastlinsko pridelavo, za katere ni posebne določbe v drugih postavkah stroškov; materiali za pakiranje in vezanje, trak in vrv, stroški analize zemlje, stroški tekmovanj, plastične zaščite (na primer za gojenje jagod), sredstva za konzerviranje in predelavo pridelkov, shranjevanje in priprava pridelkov za trg opravljena izven kmetije, stroški trženja pridelkov kmetije, vsote plačane za nakup še stoječih tržnih pridelkov ali za najem zemljišča za obdobje manj kot enega leta za gojenje tržnih pridelkov, občasni nakupi pridelkov, ki dopolnjujejo proizvodnjo gospodarstva (na primer grozdja), ki so predelani na gospodarstvu itd. Vključuje tudi kratkoročni najem poslopij, ki se uporabljajo za tržne pridelke.

77.   Posebni stroški za gozdarstvo

Gnojila, zaščitni materiali, različni specifični stroški. Stroški delovne sile, pogodbeno delo in mehanizacija niso vključeni; ti so prikazani pod ustrezno postavko stroškov.

78.   Tekoče vzdrževanje in obnavljanje zemljišča in poslopij

Vzdrževanje (z najemnikom) poslopij in izboljšave zemljišča vključno rastlinjakov, zaščitnih okvirjev in podpor. Nakup gradbenega materiala za tekoče vzdrževanje poslopij je treba vpisati pod to postavko.

Nakup gradbenega materiala za nove investicije je treba vpisati v stolpec „investicije“ postavk 94 „Kmetijska zemljišča in poslopja“, 97 „Izboljšave zemljišč“ in/ali 98 „Gospodarska poslopja“.

Stroški večjih popravil poslopij, ki povečajo njihovo vrednost (večje vzdrževanje) niso zajeti pod to postavko, celo če stroške takega dela nosi zakupnik (glej navodila v zvezi s plačano zakupnino, postavka 85). Ti stroški so prikazani v postavki 98 „Gospodarska poslopja“.

79.   Elektrika

Celotna poraba elektrike za namene kmetijskega poslovanja.

80.   Ogrevanje

Celotna poraba goriv za ogrevanje za vse namene kmetijskega poslovanja vključno ogrevanje rastlinjakov.

81.   Voda

Stroški priključka na glavni vodovod in poraba vode za vse namene kmetije vključno namakanje. Stroški uporabe vodne opreme kmetije se vpišejo v ustrezne postavke: amortizacija strojev in opreme, redno vzdrževanje strojev in opreme, motorna goriva, elektrika.

82.   Zavarovanje

Vse zavarovalne premije, ki pokrivajo tveganja na gospodarstvu, kot je odgovornost lastnika do drugih, ogenj, poplava, zavarovanje v primeru pogina živine in škode na pridelkih itd., razen zavarovalnih premij, ki pokrivajo nesreče pri delu prikazane pod postavko 59. Vključuje zavarovalne premije za poslopja le, če niso že vpisana pod postavko 87.

83.   Davki kmetije in ostale dajatve

Vsi davki in ostale dajatve v zvezi s kmetijskim poslovanjem, vključno tisti v zvezi z ukrepi za varstvo okolja, razen DDV in davkov na zemljo, poslopja in delovno silo. Dohodnina imetnika se ne šteje kot strošek kmetije.

84.   Ostali splošni stroški kmetovanja

Vsi ostali stroški kmetovanja, ki niso navedeni v predhodnih postavkah (plačila računovodjem, tajniške storitve in stroški pisarne, telefonski računi, razni prispevki in naročnine itd.). Vključuje tudi kratkoročni najem poslopij uporabljenih tako za živinorejo kot za tržne pridelke in/ali splošne namene.

85.   Plačana zakupnina

Plačana zakupnina (v denarju ali naravi) za zakupljena zemljišča, poslopja, kvote in druge pravice kmetijskega poslovanja. Ta postavka pokriva stroške, ki jih plačuje zakupnik v imenu in namesto imetnika (na primer davki na zemljišče in amortizacija glede na večja popravila, katerih stroške nosi zakupnik) in ki zakupniku niso povrnjeni. Vključen je samo tisti del vrednosti zakupnine za hišo zakupnika in drugih najetih poslopij, ki se nanaša na kmetijsko dejavnost. Najemne stroške kvot, ki niso povezani z zemljiščem, je tudi treba vpisati v tabelo L.

G.   ZEMLJIŠČA IN POSLOPJA, MEHANIZACIJA IN OBRATNA SREDSTVA

Zahteva se naslednja razčlenitev:

STOLPCI TABELE G

Vrednost na začetku obračunskega obdobja (stolpec 3)

Vrednost blaga na dan ovrednotenja. Za blago, ki je predmet amortizacije (vključno kakršna koli že opravljena večja popravila) se računovodska vrednost določi glede na obdobje do konca amortizacije. Računovodska vrednost se izračuna na isti osnovi kot amortizacija, to je z nadomestno vrednostjo.

Nadomestna vrednost (nakupna vrednost podobnega osnovnega sredstva po trenutnih cenah) se lahko določi ali na osnovi trenutnih cen ali pa na osnovi indeksa cen (splošnega ali specifičnega) za ta osnovna sredstva (stroji, poslopja itd.).

Zemljišče je ovrednoteno na podlagi cen (neto nabavnih stroškov), ki se uporabljajo v tej regiji za nezakupljena zemljišča v podobnih situacijah in kakovosti prodana za kmetijske namene (ovrednotenja narejena pri prenosu lastništva med sorodniki, se ne upoštevajo pri določanju vrednosti). V Nemčiji in na Irskem se zemlja oceni na osnovi njene vrednosti za kmetijske namene. Ta vrednost je navedena v poročilu s kmetijskega gospodarstva. Ustrezni organi za zvezo obvestijo Komisijo o uporabljeni metodi pri ocenitvi zemlje na različnih območjih in o kakršnih koli statističnih podatkih, ki so na voljo o ustreznih tržnih vrednostih.

Kjer so stroški osebnih avtomobilov, ki se uporabljajo za namene kmetije, razdeljeni med postavkama 61 „tekoče vzdrževanje opreme“ in 62 „goriva in maziva“, se vrednost deleža uporabe za kmetijo vključi pod mehanizacijo. Vendar, če se stroški uporabe osebnih avtomobilov za namene kmetije izračunajo poljubno (glej postavko 63), se osebnih avtomobilov ne vpiše pod mehanizacijo.

Investicije (stolpec 4)

Vsi izdatki za nakupe, večja popravila in proizvodnjo osnovnih sredstev v obračunskem letu. Kjer so bile v zvezi s temi investicijami prejeti regresi in subvencije, se v stolpec 4 vpiše znesek, porabljen pred odštetjem teh regresov in subvencij.

Nakupi manjših delov strojev in opreme kot tudi mladih dreves in grmovnic za manjše ponovne saditve se ne vpiše v te stolpce, ampak vključi pod stroške za obračunsko leto (glej postavko 61 „Tekoče vzdrževanje strojev in opreme“, postavko 72 „Kupljeno seme in sadike“, postavko 77 „Posebni stroški za gozdarstvo“).

Kadar je plačilo narejeno z obveznicami s stalno obrestno mero, so le-te ocenjene na podlagi njihove denarne vrednosti.

Subvencije investicij (stolpec 5)

Subvencije prejete med obračunskim letom. Lahko vključuje tudi tiste, ki so bile plačane za investicije v prejšnjih obračunskih letih.

Prodaja (stolpec 6)

Celotna prodaja osnovnih sredstev v obračunskem letu.

Amortizacija (stolpec 7)

Prikazana amortizacija je dejanski znesek amortizacije v obračunskem letu kot je prikazano v poslovnih knjigah. Določi se na osnovi nadomestne vrednosti (to je vrednost novega po trenutnih cenah podobnega osnovnega sredstva).

Stroški mladih dreves in grmovnic za nove nasade predstavljajo osnovna sredstva, ki so predmet amortizacije.

Samo nasadi, ki so v lasti lastnika kmetije (ne glede na vrsto posedovanja zemljišča) so predmet amortizacije.

Amortizacija poslopij, osnovne opreme (vključno rastlinjakov in zaščitnih okvirjev) in izboljšav zemljišč, ki pripadajo lastniku ne glede na vrsto posedovanja zemljišča.

Stroji in oprema so predmet amortizacije, če imajo vrednost, ko so novi, večjo kot okoli 100 EUR. Amortizacije manjše opreme nižje vrednosti ne obračunavamo; nakupe take opreme neposredno štejemo kot stroške v obračunskem letu (postavka 61 „Tekoče vzdrževanje strojev in opreme“).

Večja popravila, ki znatno povečajo vrednost strojev in opreme v primerjavi z njihovo vrednostjo pred popravilom, so tudi vključena pod to postavko bodisi kot sestavni del stroja bodisi kot amortizacija opreme, ki bo ustrezno prirejena, da bo upoštevala podaljšano življenjsko dobo (zaradi popravil) tega predmeta ali z razporeditvijo stroškov večjih popravil preko več zaporednih let.

Znesek letne amortizacije se lahko izračuna po linearni ali degresivni metodi.

Stopnjo amortizacije določajo različni faktorji, kar je v glavnem odvisno od posebnih pogojev v regiji in od zadevne proizvodnje (vsakoletna količina uporabe) pa tudi od tehničnega napredka.

Glede na razlike v amortizaciji med regijami in celo med gospodarstvi, lahko računovodske pisarne izberejo stopnje za vsak del strojev ali opreme kot je primerno za regijo ali gospodarstvo s ciljem, da se držijo kolikor je le mogoče blizu letni amortizacije vrednosti strojev.

Vrednost na koncu obračunskega obdobja (stolpec 8)

Računovodska vrednost osnovnih sredstev na koncu obračunskega obdobja izračunana na podlagi nadomestne vrednosti.

H.   OBVEZNOSTI

Navedeni zneski se nanašajo samo na še neporavnane zneske, to so posojila minus že plačani zneski. Posojila v obliki obveznic s stalno obrestno mero se ovrednotijo po njihovi denarni vrednosti. Informacije se mora navesti vsaj za mesta 374, 378, 382, 386, 390 in 294.

Posojila so navedena glede na trajanje, to je:

I.   DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

Podatki izraženi v denarju v poročilu s kmetijskega gospodarstva so navedeni glede na zadevno državo članico:

Pri kmetijah, ki so zavezane normalnemu sistemu DDV, se pod postavke 108 do 111 ne napiše ničesar. Isto velja, če so bili nakupi in prodaja navedeni v poročilu s kmetijskega gospodarstva z vključenim DDV.

Treba je priskrbeti naslednje podrobnosti o DDV:

▼M9

107.   DDV sistem

DDV sistem (serijska številka 400), kateremu je zavezano gospodarstvo, je treba za vsako gospodarstvo prikazati s kodno številko v naslednjem seznamu:

Podskupina DDV sistema (samo Španija, Francija, Italija, Madžarska in Poljska)

▼M8

Postavke 108 do 111

Postavke 108 do 111 se izpolnijo samo, če je gospodarstvo zavezano kmetijskemu sistemu (ali podobnim sistemom).

Kmetijski sistem davčnih zavezancev (ali podoben sistem) si prizadeva dajati vsestranske kompenzacije za plačan DDV na nakup blaga in storitev po trenutnih cenah in na investicije. V teh primerih so prodaja in nakupi vpisani brez DDV.

108.   DDV na prodajo

DDV pobran med obračunskim letom za prodane proizvode.

109.   DDV na nakup

DDV plačan med obračunskim letom za tekoči nakup blaga in storitev. V Italiji ta postavka vključuje tudi DDV plačan davčnim organom po dogovoru pro rata.

110.   DDV na investicije

DDV plačan med obračunskim letom za nakup investicijskih dobrin (investicije).

111.   Povrnjeni DDV s strani davčnih organov

Znesek povračila.

J.   REGRESI IN SUBVENCIJE

Regresi in subvencije, ki se vpišejo pod postavke 112 do 118, so tisti, ki so bili dodeljeni iz javnih sredstev razen regresov in subvencij v zvezi z investicijami, ki se vpišejo pod postavke 94 do 103.

112.   Regresi in subvencije razen tistih za stroške in nakup živali

Znesek prejetih regresov in subvencij, za katere se odobri opravičenost, za kategorije živine (postavke 22 do 50), proizvodov (postavke 120 do 313 in podpostavke) in druge prejete in pripadajoče pomoči, razen tistih za stroške in nakup živali. Vsi vpisi se morajo nanašati na živino, površino in proizvode z gospodarstva, ki ustrezajo dejavnostim med obračunskim letom.

▼M9

113.   Od tega: podrobnosti o celotni vsoti za rubriko 112

▼M8

114.   Regresi in subvencije stroškov

Vsota regresov in subvencij v zvezi s stroški (postavke 59 do 92).

▼M9

K.   PROIZVODNJA (razen živine)

Določene rubrike proizvodnje se razdelijo na podrubrike. V tem primeru se podatki za stolpce od 4 do 10 vpišejo v obe podrubriki in matično rubriko. V tem primeru se celota podrubrik vpiše v matično rubriko.

Posebej se vpišejo vnosi za pridelke, pridelane na zemljiščih v prahi, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003. Prav tako se posebej vpišejo vnosi, če je enak pridelek bil pridelan z namakanjem ali brez njega.

Podatki za stalne pridelke se vpišejo v ustrezno rubriko z izjemo območja, ki se ne vpiše. Enako velja za pridelke, pridelane na ozemlju, ki je bilo občasno v zakupu manj kot leto.

▼M8

A.   PRIDELKI

Žita

Žita uporabljena kot silaža se ne vključijo med pridelke navedene spodaj pod postavkami 120 do 128. Vpisati jih je treba pod postavkami 326 „Koruza za krmo“ in 327 „Ostala žita za silažo“. Proso, tritikale, ajda in sorgo (razen sorgo za krmo) so vključeni pod postavko 128 „Ostala žita“. Sorgo za krmo se vključi pod postavko 145 „Ostale krmne rastline“.

Pod postavkami 120 do 128 so semena vključena.

Ostale poljščine

Zelenjava in netrajno sadje

▼M10

▼M8

Cvetje in okrasne rastline

Semena

Krmne rastline in neobdelana zemljišča

▼M9

▼M8

Trajni nasadi

Ostali proizvodi iz pridelkov

B.   Živalski proizvodi

▼M10

▼M8

C.   GOZDOVI

D.   DRUGI PROIZVODI

STOLPCI TABELE K

Proizvodi (stolpec 1)

Proizvodi morajo biti navedeni v vrstnem zaporedju zgoraj danih številk postavk.

▼M9

Vrsta rastlinskega pridelka (stolpec 2)

Navedene so vrste rastlinskih pridelkov in njihove šifre:

Šifra 0 : Ta šifra se uporablja za proizvode živalskega izvora, predelane proizvode, zaloge in stranske proizvode.

Manjkajoči podatki (stolpec 3)

▼M8

Površina (stolpec 4)

Površina je izražena v arih (100 arov = 1 hektar) razen pri zemljišču uporabljenem za gojenje gob (postavka 139), ki je izraženo v kvadratnih metrih. Ta površina ni vključena v skupno površino (glej postavko 183).

V tem stolpcu je navedena površina za vsak pridelek razen v primeru stranskih proizvodov (postavke 161, 284, 299 do 301 in 304) in nekaterih predelanih proizvodov (postavke 160 in 288). Proizvodi dobljeni s predelavo kupljenih pridelkov in proizvodi tržnih pridelkov kupljenih še kot stoječi pridelki ali tistih, ki prihajajo z zemljišča občasno najetega za manj kot leto dni so navedeni brez podatka za površino. Šifro 1 je treba vpisati v stolpec 3 (manjkajoči podatki).

Za podpostavke, ki zadevajo svežo zelenjavo, melone in jagode (335 do 341), cvetje in okrasne rastline (postavke 342 do 344), gojene na odprtem v vrtovih za prodajo ali v zaščitenem prostoru, se navede dejansko uporabljena površina (površina posevka). Na primer: če so radič in potem por gojeni na odprtem na enotni površini 1 hektara vrta za prodajo, se kot osnovna površina pod postavko 137 navede 1 hektar in površina posevka bi bila dvakrat 1 hektar in se ustrezno vpiše pod postavki 339 in 336. Če ta informacija ni na voljo v poslovnih knjigah gospodarstva, je treba navesti šifro 1 v stolpec 3 (manjkajoči podatki).

Proizvodnja v obračunskem letu (stolpec 5)

Količina živalskih proizvodov in pridelkov proizvedenih med obračunskim letom (razen kakršnih koli izgub na polju in kmetiji). Te količine so označene za glavne proizvode gospodarstva (brez stranskih proizvodov).

Te količine so izražene v centih (100 kilogramov) razen pri jajcih (postavka 169), ko so podane v tisočih in pri vinu in z vinom povezanimi proizvodi (postavke 286 do 290), ko so izražene v hektolitrih. V primeru mleka je navedena količina tekočega mleka ne glede na obliko, v kateri je prodano, zaužito na gospodarstvu ali uporabljeno za plačilo v naravi ali za namene kmetije (smetana, maslo, sir itd.). Mleka, ki ga spijejo teleta, ne upoštevamo.

Kadar zaradi pogojev prodaje dejanske proizvodnje ne moremo določiti v centih (glej prodaja še stoječih pridelkov in pridelkov pod pogodbo) je treba v stolpec 3 (manjkajoči podatki) vpisati šifro 2 za pridelke pod pogodbo in šifro 3 za druge primere.

Vrednost na začetku obračunskega obdobja (stolpec 6)

Vrednost pridelkov na zalogi (skladiščeni) ob začetku računskega obdobja, razen živine. Pridelke je treba ovrednotiti po trenutnih cenah na dvorišču.

Prodaja (stolpec 7)

Celotna vrednost prodaje (ne glede na to, če je bil iztržek prejet med obračunskim letom) pridelkov na zalogi na začetku obračunskega leta in pridelanih med letom.

Celotna vsota za prodane pridelke vključuje vrednost pridelkov vrnjenih na kmetijo (posneto mleko, pulpa itd.). Ta vrednost se tudi vpiše pod stroške kmetije.

Kakršna koli odškodninska plačila (na primer plačila zavarovalnice za škodo po toči) med obračunskim letom tudi dodamo k celotni prodaji teh proizvodov, kadar jih lahko povežemo z njihovo proizvodnjo; sicer pa jih vpišemo pod postavko 181 „Drugi proizvodi in prejemki“.

Regresov in subvencij prejetih med obračunskim letom za proizvode ne prištevamo k celotni prodaji; vpišemo jih pod postavko 112 (glej navodila k tej postavki). Kadar so stroški trženja, če so, znani, jih ne odštejemo od skupne prodaje, ampak jih navedemo pod postavko 71 „Ostali posebni stroški živinoreje“ ali 76 „Ostali posebni stroški rastlinske pridelave“.

Poraba v gospodinjstvu in plačila v naravi (stolpec 8)

Proizvodi, ki se porabijo v gospodinjstvu imetnika (vključno proizvodi gospodarstva za pripravljanje hrane počitnikarjem) in/ali uporabljeni za plačila v naravi za blago in storitve (vključno nedenarni prejemki). Ti proizvodi so ovrednoteni po prodajni ceni na dvorišču.

Vrednost na koncu obračunskega obdobja (stolpec 9)

Vrednost pridelkov na zalogi (skladiščeni) na koncu obračunskega leta, razen živine. Pridelke je treba ovrednotiti po trenutnih cenah na dvorišču.

Poraba na kmetiji (stolpec 10)

Vrednost pridelkov kmetije na zalogi (skladiščeni) po cenah na dvorišču na začetku obračunskega leta in/ali pridelanih med letom, ki so namenjeni reprodukciji na gospodarstvu med letom. To vključuje:

▼M9

L.   KVOTE IN DRUGE PRAVICE

Količina lastne kvote se zmeraj vpiše v stolpec 9.

Vpišite tudi kvote, ki se jih izvorno dobi prosto po sedanji tržni vrednosti, če jih je mogoče trgovati ločeno od zemljišča. Kvote, ki jih ni mogoče trgovati posebej od povezanega zemljišča, se vpišejo samo v tabelo G.

Nekateri podatkovni vnosi se vključijo istočasno, posamezno ali kot komponente skupine v druge rubrike v tabele F, G in/ali K.

Uporabijo se naslednje rubrike:

STOLPCI TABELE L

Kvote ali druge pravice (stolpec 1)

Rubrika kvote ali pravice.

Vrsta podatkov (stolpec 2)

(stolpec 3). Nerazporejeno.

Plačila (stolpec 4)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Prejemki (stolpec 5)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Vrednost na začetku obračunskega obdobja (stolpec 6)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Amortizacija (stolpec 7)

Amortizacija kvot in drugih pravic se vpiše v ta stolpec. Toda kakršna koli amortizacija kvot in drugih pravic se ne sme uporabljati za tabelo G (postavka 340).

Vrednost na koncu obračunskega obdobja (stolpec 8)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Količina (stolpec 9)

Uporabljajo se enote:

Davki, dodatni prelevman (stolpec 10)

Vpišite le enkrat, s stolpcem 2 = 2.

Rubrika 401: dodatni prelevman na mleko za proizvodnjo v računovodskem letu, sicer je znesek plačan. ►M10  —————„—————“————— ◄

M.   NEPOSREDNA PLAČILA GLEDE NA PROIZVODNO OBMOČJE IN REJO ŽIVALI - v skladu z Uredbami Sveta (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999 in (ES) št. 1782/2003 (postavke 600 do 680 in 700 do 772) ( 8 )

▼M10

▼M9

STOLPCI TABELE M

Proizvod ali kombinacija proizvoda (stolpec 1)

(stolpca 2 in 3). Nerazporejeno.

Število osnovnih enot za plačila (stolpec 4).

V rubrikah od 600 do 655, 680 in 769 se označi površina v arih, za katere mora biti pomoč plačana proizvajalcu. V rubrike od 710 do 766 se vpiše število plačil. V rubrikah od 670 d0 674 se vpiše število unovčenih upravičenih prejemkov. V rubrike od 770 do 772 se vpiše znesek posamezne referenčne količine (v kvintalih).

Celotna pomoč (stolpec 5)

Celotna prejeta pomoč ali pomoči, za katere se ugotovi upravičenost med računovodskim letom.

Referenčni znesek (stolpec 6)

V rubrikah od 602 do 613, 622 do 633 in 650 se vpiše referenčni pridelek (v kilogramih na hektar), ki se uporabi za izračun premij. Kjer ti podatki niso na razpolago v računih gospodarstva, jih lahko vpišejo zvezne agencije z uporabo podatkov na podlagi lokacije gospodarstva.

(stolpci 7 do 10). Nerazporejeno.

▼M8

N.   PODROBNOSTI O NAKUPIH IN PRODAJI ŽIVINE

Kategorije živine se označijo s kodnimi številkami 22 do 50, kar ustreza postavkam za iste kategorije živine uporabljenim v tabeli D. Če ni na voljo podatkov za vse kategorije, se jih lahko združi.

Delne vsote nakupov in prodaj živalskih vrst (konjev, goveda, ovc, koz, prašičev, perutnine, drugih živali) se vpiše v tabelo E.

STOLPCI TABELE N

Kategorija živine (tabela 1)

Ustreza postavkam iz tabele D.

(Stolpca 2 in 3): neuporabljeno.

Število kupljene živine (stolpec 4)

Označeno po glavah.

Nakupi živine (stolpec 5)

Celotni nakupi živine med obračunskim letom (vključno nakupni stroški). S tem povezani regresi in subvencije niso odšteti od celote teh nakupov, ampak so specificirani pod postavko 116 (glej navodila za to postavko).

Število prodanih živali (stolpec 6)

Označeno po glavah.

Prodaja živine (stolpec 7)

Celotna prodaja živine med obračunskim letom. S tem povezani regresi in subvencije niso vključeni v celotno prodajo, ampak so specificirani pod postavko 112 (glej navodila v zvezi s to postavko). Kadar so stroški trženja, če so, znani, niso odšteti od celotne prodaje, ampak so podani pod postavko 71 „Ostali posebni stroški z živinorejo“.

(Stolpca 8 in 10): neuporabljena.

PRILOGA III

PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKIH PODATKOV: TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

1.   Značilnosti medija

Sprejeta bo le ZIP kompresija podatkov.

Organ za zveze vsake države članice in služba Komisije, ki je odgovorna za vodenje mreže računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev, se lahko dogovorijo za druge oblike dostave podatkov.

2.   Predstavitev datoteke

( 1 ) UL 109, 23.6.1965, str. 1859/65.

( 2 ) UL L 299, 27.10.1973, str. 1.

( 3 ) UL 148, 10.8.1966, str. 2701/66.

( 4 ) UL L 361, 29.12.1973, str. 84.

( 5 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

( 6 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

( 7 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

( 8 ) Kjer je potrebno, se te šifre uporabijo tudi za CNDP v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski in Sloveniji.