<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.10-->
  <head>
    <title>2022-04-202204C107202001160-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0116-20-202107871-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="19/05/2022 09:28:26" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="sLUIy3SGai8wxj2qQe0m/fAO/6dG6iSh2dIf3UwbM2+0437brqFFMz2bAoxiNSosZCTveyzhl+KQnR4JEyvqM1D4EkHXFZ1RQ16+JHp2UMaCmZf6WPsgD/Owcq8247BwG9gPQ49j4+qME+y+zz855gC0ySIfqj6c4RFbPpbu8F8=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0116" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2020" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 01/09/2021 21:03:31" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="6cac70502a7844268daa5d7a97652f8a" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0116" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi A. Rantosa – Zadeva C‑116/20</div>
      <div id="rId22" style="default">Avio Lucos</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA 
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      ATHANASIOSA RANTOSA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 2. septembra 2021 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑116/20
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      SC Avio Lucos SRL
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Agenţia de Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură – Centrul judeţean Dolj,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      Agenţiade Plăţi şi Intervenţie pentru Agricultură (APIA) – Aparat Central
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-9" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Timişoara (višje odišče v Timişoari, Romunija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-10" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika (SKP) – Sheme neposredne podpore – Skupna pravila – Shema enotnega plačila na površino – Uredba (ES) št. 73/2009 – Člen 2(c) – Pojem ,kmetijska dejavnost‘ – Člen 35 – Enota rabe ali poljina, dana na voljo kmetu – Nacionalna zakonodaja, s katero je naložena predložitev pravnega naslova, s katerim se dokaže pravica do uporabe te parcele – Pravnomočnost“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se večinoma nanaša na razlago nekaterih določb Uredbe (ES) št. 73/2009 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP) in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1122/2009, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) s katero so določena nekatera podrobna pravila za uporabo Uredbe št. 73/2009.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC Avio Lucos SRL (v nadaljevanju: družba Avio Lucos) na eni strani ter Agenția de Plăți și Intervenție pentru Agricultură – Centrul județean Dolj (agencija za izplačila in intervencije v kmetijstvu – okrožni center v Dolju, Romunija; v nadaljevanju: APIA Dolj) in Agenția de Plăți și Intervenție pentru Agricultură (APIA) – Aparat Central (agencija za izplačila in intervencije v kmetijstvu, Romunija; v nadaljevanju: APIA) na drugi strani zlasti v zvezi s sklepom o izterjavi zneska enotnega plačila na površino, ki je bil prvotno dodeljen družbi Avio Lucos za kmetijsko leto 2014.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je Sodišče že večkrat imelo priložnost razložiti Uredbo št. 73/2009, se ta zadeva nanaša na vprašanja glede razlage zakonodaje Unije v zvezi z ukrepi neposredne podpore v okviru SKP, ki še niso bila obravnavana. Natančneje, s to zadevo, ki se obravnava hkrati z zadevo C‑176/20, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) je Sodišče v bistvu pozvano, naj pojasni, v kolikšnem obsegu pravo Unije, še zlasti uredbi št. 73/2009 in št. 1122/2009, nasprotuje nacionalni zakonodaji, sprejeti v okviru sheme enotnega plačila na površino, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) s katero se kot pogoj za upravičenost do plačila uvaja obveznost predložitve dokazila o obstoju pravice do uporabe ali izkoriščanja zadevnih površin, pri čemer je taka pravica pri koncesijski uporabi nekaterih javnih zemljišč priznana zgolj lastnikom ali živinorejcem. V teh okoliščinah želi predložitveno sodišče dobiti še pojasnila v zvezi s pojmom „kmetijska dejavnost“ v smislu člena 2(c) Uredbe št. 73/2009 in načelom pravnomočnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 4, 7, 23 in 25 Uredbe št. 73/2009 je bilo navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-19" title="page-4">
      „(4) Nadalje, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je Uredba (ES) št. 1782/2003[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)] vzpostavila okvir Skupnosti, v katerem države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnostih zadevnih območij, vključno s pogoji tal in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja, in strukturami kmetijskih gospodarstev. T[a] okvir bi bilo treba ohraniti […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-4">
      (7) Uredba [št. 1782/2003] potrjuje ugoden učinek trajnih pašnikov na okolje. Ohraniti bi morali ukrepe iz navedene uredbe, namenjene spodbuditvi ohranjanja obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-4">
      (23) Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da je bila proizvodno nevezana dohodkovna podpora v mnogih primerih dodeljena upravičencem, katerih kmetijske dejavnosti so predstavljale le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Da se prepreči dodeljevanje kmetijske dohodkovne podpore takšnim upravičencem in zagotovi, da se podpora Skupnosti v celoti uporabi za zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetov, bi bilo treba države članice pooblastiti, kjer do take dodelitve pride, da takšnim fizičnim in pravnim osebam ne odobrijo neposrednih plačil v skladu s to uredbo.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (25) Sheme podpore v okviru SKP predvidevajo neposredno dohodkovno podporo, zlasti z namenom, da se kmetijski skupnosti zagotovi primeren življenjski standard. Ta cilj je tesno povezan z ohranjanjem podeželja. Da bi se izognili neprimernim dodelitvam sredstev Skupnosti, se podpora ne bi smela izplačati kmetom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Uredbe št. 73/2009, naslovljen „Opredelitve“, je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-5">
      „V tej uredbi:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-28" title="page-5">
      (a) ,kmet‘ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje fizičnih ali pravnih oseb ne glede na pravni status, ki je združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, njeno kmetijsko gospodarstvo pa je na ozemlju Skupnosti iz člena 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-5">
      (b) ,kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni vse proizvodne enote, s katerimi upravlja kmet in ki so na ozemlju iste države članice;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-5">
      (c) ,kmetijska dejavnost‘ pomeni proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali, ali ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 6;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-5">
      (h) ,kmetijska površina‘ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik ali trajni nasad.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(1) te uredbe je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-5">
      „Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira iz Priloge III, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Države članice ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso predvidene v tem okviru.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1) navedene uredbe je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      „Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, pri čemer navede, kadar je primerno:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-5">
      (a) vse enote rabe ali poljine na kmetijskem gospodarstvu […];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-5">
      (b) pravice do plačila, prijavljen[e] za namene aktiviranja,
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-5">
      (c) vse druge informacije, predvidene s to uredbo ali ki jih določi zadevna država članica.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 28 iste uredbe, naslovljen „Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil“, je v odstavku 2 določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-6">
      „Od leta 2010 države članice lahko določijo objektivna in nediskriminatorna merila, na podlagi katerih zagotovijo, da se neposredna plačila ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-6">
      (a) katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-6">
      (b) katerih glavna dejavnost ali dejavnost družbe ni opravljanje kmetijske dejavnosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 34 Uredbe št. 73/2009, naslovljen „Aktiviranje pravice do plačila na upravičeni hektar“, je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-46" title="page-6">
      „1. Podpora v okviru sheme enotnega plačila se dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar. Aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do plačila v njih določenih zneskov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-47" title="page-6">
      2. V tem naslovu ‚upravičeni hektar‘ pomeni:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-6">
      (a) kmetijske površine kmetijskega gospodarstva in površine, zasajene s hitro rastočim panjevcem […], ki se uporablja za kmetijsko dejavnost ali ki se, če se površine prav tako uporabljajo za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-6">
      Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah hektarji izpolnjujejo pogoj za upravičenost skozi celotno koledarsko leto.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 35 te uredbe, naslovljen „Prijava upravičenih hektarjev“, je v odstavku 1 določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-6">
      „Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, povezani[m] s katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, vendar najpozneje na dan, ki je v tej državi določen za spremembo in dopolnitev zahtevka za pomoč.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 124 navedene uredbe, naslovljen „Površina za namene sheme enotnega plačila na površino“, je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      „1. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      V tem naslovu ,kmetijsko zemljišče v uporabi‘ pomeni skupno površino ornih zemljišč, trajnih travnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-7">
      Za [Republiko] Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del njune kmetijske površine v uporabi, ki je v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi [Republika] Bolgarija ali Romunija.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-7">
      2. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-7">
      Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin morajo biti enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga določi država članica, ki je najpozneje datum, določen v navedeni državi za spremembo zahtevka za pomoč.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-7">
      Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 [hektarja]. Vsaka nova država članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1 [hektarja].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-7">
      3. Proizvodnja ali uporaba proizvodnih dejavnikov nista obvezni. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-61" title="page-7">
      4. Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, se v skladu s členom 6 vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-7">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Romunsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon o živinoreji št. 72/2002</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 legea zootehniei nr. 72/2002 (zakon o živinoreji št. 72/2002) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) z dne 16. januarja 2002 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-7">
      „V tem zakonu živinorejec pomeni fizične ali pravne osebe, ki imajo v lasti živalske vrste iz člena 2, vpisane v kmetijski register.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5(1) tega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-7">
      „Živinoreja in raba živali sta dejavnosti živinorejcev ne glede na njihov pravni status, katere namen je pridobivanje pridelkov in živalskih proizvodov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OUG št. 125/2006</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(1) Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 125/2006 pentru aprobarea schemelor de plăți directe și plăți naționale directe complementare, care se acordă în agricultură începând cu anul 2007, și pentru modificarea articolului 2 din Legea nr. 36/1991 privind societățile agricole și alte forme de asociere în agricultură (izredna uredba vlade št. 125/2006 z dne 21. decembra 2006 o odobritvi shem neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, odobrenih za kmetijstvo od leta 2007, in o spremembi člena 2 zakona št. 36/1991 o kmetijskih družbah in drugih oblikah združenj v kmetijstvu) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) (v nadaljevanju: OUG št. 125/2006) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-71" title="page-8">
      „Upravičenci do neposrednih plačil v okviru sheme enotnega plačila na površino so lahko fizične in/ali pravne osebe, ki izkoriščajo kmetijska zemljišča, za katera se zahteva plačilo, in sicer kot lastniki, najemniki, koncesionarji, upravni člani interesnih združenj, najemniki ali druge podobne osebe.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(1) OUG št. 125/2006 je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-8">
      „Za prejem plačila v okviru shem enotnega plačila na površino morajo biti vlagatelji zahtevka vpisani v register kmetov, ki ga upravlja Agenția de Plăți și Intervenție pentru Agricultură [agencija za izplačila in intervencije v kmetijstvu, Romunija], vložiti zahtevek za plačilo v roku in izpolnjevati naslednje splošne pogoj:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-8">
      (a) obdelovati kmetijska zemljišča s površino vsaj enega hektarja, najmanjša površina enot rabe ali poljin pa mora znašati 0,3 ha […];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-75" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-76" title="page-8">
      (c) na obrazcu zahtevka za enotno plačilo na površino in v priloženih dokumentih, vključno s seznamom površin, predložiti resnične, popolne in povsem veljavne podatke – v nasprotnem primeru se naloži kazenska sankcija;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-77" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-78" title="page-1">
      
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-79" title="page-8">
      (f) vložiti dokumentacijo, ki dokazuje zakonito uporabo zemljišča, za katero je bil vložen zahtevek;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-80" title="page-8">
      (g) v predpisanih rokih predložiti vse informacije, ki jih zahteva APIA;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-81" title="page-8">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">RMA št. 246/2008</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5(1) Ordinul ministrului agriculturii și dezvoltării rurale nr. 246/2008 privind stabilirea modului de implementare, a condițiilor specifice și a criteriilor de eligibilitate pentru aplicarea schemelor de plăți directe și plăți naționale directe complementare în sectorul vegetal, pentru acordarea sprijinului aferent măsurilor de agromediu și zone defavorizate (uredba ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 246/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi načina izvajanja, posebnih pogojev in meril za upravičenost za uporabo nacionalnih shem dopolnilnih neposrednih plačil v sektorju rastlin, za dodelitev pomoči v zvezi s kmetijsko-okoljskimi ukrepi in za prikrajšana območja) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-84" title="page-9">
      „Dokumenti, ki veljajo kot dokazilo o zakoniti uporabi trajnih občinskih pašnikov v skladu s členom 7(1)(f) [OUG št. 125/2006], kot je bil spremenjen in dopolnjen z zakonom št. 139/2007, s poznejšimi spremembami in dopolnili, so akti, ki dokazujejo lastninsko pravico, koncesijske ali najemne pogodbe, sklenjene med lokalnimi sveti in živinorejci, iz katerih je razvidno uporabljeno zemljišče, ter potrdilo, ki ga izda občina v skladu s podatki iz kmetijskega registra. Kakršna koli pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom veljavnosti te uredbe in katere predmet je uporaba občinskih pašnikov, še naprej učinkuje do datuma prenehanja pravice.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strategija v zvezi z organizacijo dejavnosti za izboljšanje in uporabo travnikov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V poglavju VI, točka 1, strategia privind organizarea activității de îmbunătățire și exploatare a pajiștilor la nivel național, pe termen mediu și lung (strategija o organizaciji dejavnosti za srednjeročno in dolgoročno izboljšanje in uporabo travnikov na nacionalni ravni), sprejete z uredbo ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo ter ministra za javno upravo št. 226/235/2003, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) kakor je bila spremenjena in dopolnjena z Ordinul ministrului agriculturii, pădurilor șidezvoltării rurale nr. 541/2009 (uredba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja št. 541/2009) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) z dne 25. avgusta 2009, je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-87" title="page-9">
      „Dolžnosti uporabnikov travnikov
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-88" title="page-9">
      (a) Za uporabo travnikov, ki jih upravljajo občinski sveti, mesta ali mestne občine:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ustanovljena združenja živinorejcev ter živinorejci, ki so lahko fizične in pravne osebe, vložijo zahtevek pri lokalnem svetu […]</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-90" title="page-9">
      (b) Uporabniki travnikov, ki sklenejo pogodbe o koncesiji, izpolnjujejo vsaj te pogoje:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">vpisani so v nacionalni register kmetijskih gospodarstev;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">zagotavljajo minimalno zasedenost 0,3 GVŽ [glava velike živine] [na hektar] za želeno zemljišče;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">predložijo program paše v skladu z določbami poglavja IV, točka 8, za obdobje prevzema v uporabo travnika, za katerega so vložili zahtevek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-94" title="page-10">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonik o civilnem postopku</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 430 Cod procedură civilă (zakonik o civilnem postopku), sprejet z zakonom št. 134/2010, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-10">
      „1. Sodba, s katero je v postopku v celoti ali delno meritorno odločeno ali s katero je odločeno o procesnem ugovoru ali kakršnem koli drugem zahtevku, je v delu, v katerem je bilo z njo odločeno o vprašanju, od izreka dalje pravnomočna.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-98" title="page-10">
      2. Pravnomočnost se nanaša na izrek in preudarke, na katerih temelji, vključno s tistimi, na podlagi katerih je bilo odločeno o spornem vprašanju.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-99" title="page-10">
      3. Sodba, s katero so sprejeti začasni ukrepi, nima učinka pravnomočnosti.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-100" title="page-10">
      4. Če je zoper sodbo mogoče vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo, je njena pravnomočnost začasna.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-101" title="page-10">
      5. Izpodbijana sodba, v zvezi s katero se predlaga razveljavitev sodbe ali obnova postopka, ostane pravnomočna, dokler je ne nadomesti druga sodba.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 431 tega zakonika določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-103" title="page-10">
      „1. Zoper nikogar ni mogoče začeti postopka pred sodiščem dvakrat v isti vlogi, na podlagi istih očitkov in iz istega razloga.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-104" title="page-10">
      2. Vsaka stranka se lahko sklicuje na sodbo, ki je bila predhodno sprejeta v drugi zadevi, če je povezana z odločitvijo v tej zadevi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">OUG št. 34/2013</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 34/2013 privind organizarea, administrarea și exploatarea pajiștilor permanente și pentru modificarea și completarea Legii fondului funciar nr. 18/1991 (izredna uredba vlade št. 34/2013 o organizaciji, upravljanju in izkoriščanju trajnih pašnikov ter o spremembi in dopolnitvi zakona o zemljiški posesti št. 18/1991) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-107" title="page-11">
      „V tej izredni uredbi izraz:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-108" title="page-11">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-109" title="page-11">
      (b) ,pašniki in travniki za košnjo‘ pomeni kmetijska zemljišča, vpisana pod to kategorijo uporabe v aktih o lastništvu, katerih namen je proizvodnja krme, trave in drugih zelenih rastlin za živali, ki se pobirajo s košnjo ali popasejo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-110" title="page-11">
      (c) ,glava velike živine (GVŽ)‘ pomeni standardno mersko enoto, določeno na podlagi prehranskih potreb vsake vrste živali, ki omogoča pretvorbo med različnimi kategorijami živali;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-111" title="page-11">
      (d) ,uporabnik pašnikov in travnikov za košnjo‘ pomeni živinorejca, fizično in/ali pravno osebo, vpisano v nacionalni register kmetijskih gospodarstev, ki opravlja kmetijske dejavnosti iz kategorije uporabe pašnikov in travnikov za košnjo v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti Evropske unije za rastlinsko pridelavo in živinorejo, ima zakonito pravico do uporabe kmetijske površine in izkorišča pašnik za dejansko pašo živali v njegovi lasti ali vsaj enkrat na leto za košnjo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-112" title="page-11">
      (e) ,nacionalni register kmetijskih gospodarstev (NRKG)‘ pomeni zbirko podatkov v elektronski obliki, v kateri so identifikacijski podatki o vsakem kmetijskem gospodarstvu v Romuniji […];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-113" title="page-11">
      (f) ,imetniki travnikov‘ pomeni imetnike lastninske pravice, drugih stvarnih pravic na njih ali osebe, ki imajo v skladu s civilno zakonodajo status posestnika ali začasnega imetnika travnika;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-114" title="page-11">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avio Lucos je družba romunskega prava, katere glavna dejavnost so „dejavnosti za rastlinsko pridelavo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Avio Lucos je leta 2014 pri APIA Dolj med drugim vložila zahtevek za enotno plačilo na površino za leto 2014 za površino pašnikov v izmeri 341,70 hektarov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot dokaz o pravici do uporabe tega zemljišča je predložila vrsto dokumentov, med njimi pogodbo o koncesiji, sklenjeno 28. januarja 2013 s Consiliul local Podari (občinski svet občine Podari, Romunija) v zvezi s pašnikom v tej občini (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) (v nadaljevanju: pogodba o koncesiji). Družba Avio Lucos je imela na podlagi te pogodbe pravico do neposrednega izkoriščanja premoženja v koncesiji s pašo, in sicer na lastno tveganje in odgovornost. Poleg tega je morala zagotoviti izkoriščanje zemljišča v koncesiji kot pašnik, plačevati prispevek (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) in tega zemljišča ni smela dati v najem ali v podkoncesijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Avio Lucos je nato 30. januarja 2013 sklenila pogodbo o sodelovanju v združenju s štirimi fizičnimi osebami, lastnicami živali (v nadaljevanju: fizične osebe), v skladu s katero naj bi se dejansko izkoriščanje občinskega pašnika, ki je bil predmet koncesije, izvajalo tako, da so te fizične osebe dale na razpolago živali (krave, ovce, koze itd.) v skladu s številom glav živali, ki so jih imele v lasti in so bile navedene v pogodbi, s čimer naj bi se zagotovila neprekinjena paša na zgoraj navedenem zemljišču. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">APIA Dolj je po vložitvi tega zahtevka za enotno plačilo na površino 23. oktobra 2014 sprejela sklep o vnaprejšnjem plačilu v okviru shem pomoči na površino – kmetijsko leto 2014 v korist družbe Avio Lucos, 9. decembra 2014 pa je sprejela sklep o odobritvi takega plačila v skupnem znesku 529.340,24 romunskih levov (RON) (približno 108.000 EUR).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je APIA Dolj pozneje zlasti ugotovila, da družba Avio Lucos na datum sklenitve pogodbe o koncesiji ni imela pravice skleniti koncesije v zvezi z občinskimi pašniki v javni ali zasebni lasti, saj ni bila živinorejec niti ni imela v lasti nobene živali, s čimer je kršila nacionalno pravo, ki se uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">APIA Dolj je ob upoštevanju te ugotovitve, prvič, sprejela sklep, s katerim je družbi Avio Lucos naložila večletne sankcije v skupnem znesku 555.729,59 RON (približno 113.000 EUR). Družba Avio Lucos je zoper ta sklep vložila več pravnih sredstev v upravnem in sodnem postopku, ki pa so bili vsi zavrnjeni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Drugič, APIA Dolj je ugotovila, da družba Avio Lucos dolguje proračunsko terjatev v skupnem znesku 529.340,24 RON (približno 108.000 EUR), kar se ujema z zneskom, ki ji je bil izplačan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Avio Lucos je zadnjenavedeni sklep izpodbijala pri Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju, Romunija), ki je njeno tožbo zavrnilo s sodbo z dne 12. decembra 2017. Družba Avio Lucos je zoper to sodbo vložila pritožbo, ki ji je Curtea de Apel Craiova (višje sodišče v Craiovi, Romunija) ugodilo in zadevo vrnilo v razsojanje Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju) z obrazložitvijo, da v navedeni sodbi niso bili preučeni elementi v zvezi s kršitvijo prava Unije, ki jih je v svoj zagovor navedla družba Avio Lucos.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadeva je bila znova vpisana v vpisnik Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju), nato pa je to sodišče s sodbo z dne 25. februarja 2018 tožbo družbe Avio Lucos zavrnilo z obrazložitvijo, da ta ni „kmet“ v smislu člena 2(a) Uredbe št. 73/2009, saj naj bi dokazala zgolj to, da je za zemljišče, za katero je vložila zahtevek za enotno plačilo na površino, imela koncesijo, ni pa opravljala nobene kmetijske dejavnosti, in sicer živinoreje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Avio Lucos je zoper to tožbo vložila pritožbo pri Curtea de Apel Timişoara (višje sodišče v Timişoari, Romunija), ki je predložitveno sodišče. Družba Avio Lucos zlasti trdi, da Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju) meril za upravičenost ni preučilo z vidika prava Unije, ampak zgolj ob upoštevanju pojmov nacionalnega prava, ki naj ne bi imeli ustreznikov v pravu Unije. Na drugi strani sta APIA Dolj in APIA navedli zlasti ugovor glede pravnomočnosti dveh dokončnih sodb Curtea de Apel Craiova (višje sodišče v Craiovi), s katerima sta bili zavrnjeni tožbi družbe Avio Lucos zoper sklep, s katerim so ji bile naložene večletne sankcije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitvenemu sodišču se porajajo dvomi o tem, ali pravo Unije nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki za pridobitev koncesije za pašnike zaradi pridobitve finančne podpore iz sheme enotnega plačila na površino določa obveznost predložitve dokazila o obstoju pravice do uporabe ali izkoriščanja kmetijske površine ali pa dokazila o statusu rejca ali lastnika živali. Poleg tega to sodišče še meni, da se postavlja vprašanje, ali dejavnost, ki jo konkretno opravlja družba Avio Lucos, spada na področje uporabe člena 2 Uredbe št. 73/2009. Nazadnje se to sodišče – ki ugotavlja obstoj dveh dokončnih sodnih odločb, s katerima je bila ugotovljena neupravičenost zahtevkov za plačilo v okviru sheme enotnega plačila na površino za leto 2014 zaradi neupoštevanja nacionalnega prava v zvezi z zahtevo glede zakonitosti pravnega naslova o izkoriščanju ali uporabi zemljišča – še sprašuje, ali pravo Unije nasprotuje uporabi načela pravnomočnosti, zaradi katerega ni mogoče preučiti skladnosti te nacionalne zahteve s pravom Unije, ki se je uporabljalo za leto 2014, v okviru novega spora, ki se nanaša na zakonitost akta o izterjavi zneskov, ki so bila neupravičeno izplačana vlagatelju zahtevka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Curtea de Apel Timişoara višje sodišče v Timişoari) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-128" title="page-14">
      „1. Ali pravo [Unije], ki se uporablja za finančno pomoč za kmetijsko leto 2014 – zlasti Uredba (ES) št. 73/2009 in Uredba (ES) št. 1122/2009 – nasprotuje nacionalnemu pravu, v okviru katerega je bila za pridobitev finančne pomoči, ki se nanaša na sheme na površino, uvedena obveznost predložitve dokazila o pravici do uporabe zemljišča?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-129" title="page-14">
      2. Če zgoraj navedeno pravo [Unije] ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, navedeni v prvem vprašanju, ali pravo [Unije] (vključno z načelom sorazmernosti) – če je prejemnik upravičil pravico do izkoriščanja kmetijske površine s predložitvijo pogodbe o koncesiji pašnika (pogodba, na podlagi katere je prosilec pridobil pravico do izkoriščanja pašnika na lastno tveganje in v svojo korist proti plačilu prispevka) – nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki za veljavno sklenitev take pogodbe o koncesiji določa pogoj, da mora biti prihodnji koncesionar izključno rejec ali lastnik živali?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-130" title="page-14">
      3. Ali opredelitev kmetijske dejavnosti iz člena 2 Uredbe (ES) št. 73/2009 vključuje dejavnost prejemnika pomoči v zvezi s shemo na površino, ki – s sklenitvijo pogodbe o koncesiji pašnika za pridobitev pravice do izkoriščanja te površine in pridobitev pravic do pomoči v kmetijskem letu 2014 – pozneje sklene pogodbo o sodelovanju z rejci, in sicer pogodbo, s katero omogoči brezplačno uporabo zemljišča, za katero ima koncesijo, za pašo živali, pri tem pa ohrani pravico do uporabe zemljišča, vendar se zaveže, da ne bo oviral dejavnosti pašnika in da bo opravil dejavnost čiščenja pašnika?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-131" title="page-14">
      4. Ali pravo [Unije] nasprotuje razlagi nacionalne zakonodaje, kot je člen 431(2) zakonika o civilnem postopku – ki se nanaša na pravnomočnost dokončne sodne odločbe, in sicer razlagi, po kateri dokončna sodna odločba, s katero je bila ugotovljena nedopustnost zahtevka za plačilo zaradi nespoštovanja nacionalnega prava, ki se nanaša na zahtevo po zakonitosti pravice do izkoriščanja/uporabe zemljišča, za katero se je zahtevala shema pomoči na površino v kmetijskem letu 2014 (v okviru spora, v katerem je bila zahtevana odprava sklepa o uporabi večletnih sankcij) – pri čemer v skladu s to razlago ni dovoljena analiza skladnosti te nacionalne zahteve s pravom [Unije], ki se uporablja za kmetijsko leto 2014, v novem sporu, v katerem se ugotavlja zakonitost akta o izterjavi plačil, ki so bila vlagatelju zahtevka plačana neupravičeno, za isto kmetijsko leto 2014, ta zadeva pa temelji na istem dejanskem stanju in na istih nacionalnih predpisih, kot so bili predmet analize predhodne dokončne sodne odločbe?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložili družba Avio Lucos, APIA, romunska vlada, nemška in francoska vlada (zgolj v zvezi s prvim vprašanjem), italijanska vlada (zgolj v zvezi s prvim in drugim vprašanjem) in Evropska komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da bo razsodilo brez obravnave. Z ukrepom procesnega vodstva z dne 24. februarja 2021 je družbi Avio Lucos in APIA postavilo vprašanja za pisni odgovor. Ti stranki sta v predpisanem roku predložili pisna stališča glede vprašanj, postavljenih v okviru teh ukrepov procesnega vodstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Romunska vlada najprej trdi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni upošteven za rešitev spora o glavni stvari in da zato ni dopusten, saj naj bi imelo predložitveno sodišče na voljo informacije, ki naj bi mu omogočale odločitev v sporu. Poleg tega naj to sodišče v svojem predlogu ne bi pojasnilo drugih mogočih razlag člena 431(2) zakonika o civilnem postopku, zaradi katerih ima dvome o uporabi te določbe. Nazadnje naj navedeno sodišče ne bi pojasnilo, zakaj mora presoditi o utemeljenosti ugovora glede pravnomočnosti, potem ko bi prejelo odgovor Sodišča na prva tri vprašanja za predhodno odločanje, čeprav bi ta vprašanja postala brezpredmetna, če se za spor o glavni stvari uporablja člen 431(2) zakonika o civilnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je treba te trditve zavrniti. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da je samo nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo mora sprejeti, pristojno, da glede na posebnosti zadeve presodi potrebo za sprejetje predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in ustreznost vprašanj, ki jih predlaga Sodišču. To pomeni, da za vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, velja domneva upoštevnosti in da lahko Sodišče odločanje o teh vprašanjih zavrne le, če zahtevana razlaga očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če gre za hipotetičen problem ali če Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko na navedena vprašanja koristno odgovorilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je očitno, da to v obravnavani zadevi ne drži, saj je razlaga zakonodaje Unije, in zlasti določb Uredbe št 73/2009, ki jo zahteva predložitveno sodišče, neposredno povezana s predmetom spora o glavni stvari, izpostavljena težava ni hipotetična, ampak resnična, Sodišče pa ima na voljo potrebne dejanske in pravne elemente, da lahko na navedena vprašanja koristno odgovori.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah menim, da so postavljena vprašanja za predhodno odločanje dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali pravo Unije, ki se uporablja za finančno podporo za kmetijsko leto 2014, zlasti uredbi št. 73/2009 in št. 1122/2009, nasprotuje temu, da se v nacionalnem pravu za pridobitev finančne podpore, ki se nanaša na sheme za enotno plačilo na površino, uvede obveznost predložitve dokazila o pravici do uporabe kmetijske površine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma želim poudariti, da se predložitveno sodišče v besedilu prvega vprašanja za predhodno odločanje sklicuje na Uredbo št. 1122/2009, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) čeprav ta v obrazložitvi predložitvene odločbe ni nikjer navedena. Vsekakor je očitno, da ta uredba za odgovor na to vprašanje ni upoštevna, saj pravila glede upravičenosti do finančne podpore, ki se nanaša na sheme enotnega plačila na površino, ne spadajo na njeno stvarno področje uporabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Torej bom prvo vprašanje za predhodno odločanje preučil zgolj z vidika Uredbe št. 73/2009, ki se ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari in je bila pozneje razveljavljena z Uredbo št. 1307/2013.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da v Uredbi št. 73/2009 ni napoteno na pojem „pravica do uporabe“, kot je določen v romunskem pravu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Člen 34(1) te uredbe namreč določa, da se podpora v okviru sheme enotnega plačila na podlagi letne prijave dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) na upravičeni hektar v državi članici, v kateri je bila pravica do plačila dodeljena. Za prejem te pomoči mora kmet v skladu s členom 35(1) navedene uredbe prijaviti parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, povezanim z eno od pravic do plačila. Te parcele morajo biti – razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin – „na voljo“ kmetu na dan, ki ga določi država članica. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, člen 124 Uredbe št. 73/2009, ki je umeščen v naslov V, v zvezi z „izvajanjem neposrednih plačil v novih državah članicah“ v odstavku 2, prvi pododstavek, določa, da so „[d]o odobritve plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino […] upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1“, kar za Romunijo pomeni „tisti del […] kmetijske površine v uporabi, ki je v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi […] Romunija“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, v skladu s členom 19(1)(c) Uredbe št. 73/2009 mora kmet razpolagati z vsemi dokumenti, s katerimi se utemelji zahtevek za plačilo in za katere država članica meni, da so potrebni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej v Uredbi št. 73/2009 ni natančno pojasnjena oblika, v kateri morajo biti zadevne površine kmetu „na voljo“ v smislu člena 35(1) te uredbe, in torej tudi ne, ali je z izrazom „na voljo“ zajeta tudi „pravica do uporabe“ teh površin. Ker takega natančnega pojasnila ni, je treba za razlago te določbe upoštevati ne le njeno besedilo, temveč tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje zakonodaja, katere del je. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, glede besedila člena 35(1) Uredbe št. 73/2009 ugotavljam, da to, da je površina „na voljo“ kmetu, načeloma pomeni, da jo ta lahko uporablja, kot mu ustreza za opravljanje njegove kmetijske dejavnosti ali, drugače povedano, da je kmetijska površina vsaj de facto na voljo temu kmetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, glede sobesedila, v katero je umeščen člen 35(1) Uredbe št. 73/2009, je bilo v točki 42 teh sklepnih predlogov opozorjeno, da se podpora v okviru sheme enotnega plačila dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na „upravičeni hektar“. Ta pojem v skladu s členom 34(2)(a) te uredbe pomeni zlasti „kmetijsk[o] površin[o] kmetijskega gospodarstva, […] ki se uporablja za kmetijsko dejavnost“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ti izrazi so namreč opredeljeni v navedeni uredbi. Tako člen 2 iste uredbe v točkah (b), (c) in (h) pojem „kmetijsko gospodarstvo“ opredeljuje kot „vse proizvodne enote, s katerimi upravlja kmet in ki so na ozemlju iste države članice“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) pojem „kmetijska dejavnost“ kot „proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov […] ali ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih […]“ in pojem „kmetijska površina“ kot „katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik ali trajni nasad“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem zahteva iz člena 2(b) Uredbe št. 73/2009, ki se nanaša na pojem „gospodarsko zemljišče“, in sicer, da mora kmet „upravljati“ proizvodno enoto, ne nalaga, da mora imeti tak kmet neomejeno pristojnost razpolaganja z zadevno površino. Tako je imelo Sodišče že priložnost pojasniti, da pojem „upravljanje“ ne pomeni, da ima kmet neomejeno pravico do razpolaganja z zadevnim zemljiščem, ko ga uporablja za kmetijske dejavnosti. Vendar mora biti pri opravljanju kmetijske dejavnosti dovolj samostojen glede uporabe tega zemljišča, kar mora ob upoštevanju vseh okoliščin v obravnavani zadevi presoditi nacionalno sodišče. Tako mora imeti možnost, da pri uporabi zadevnega zemljišča sprejema določene odločitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta razlaga pomeni nadaljevanje sodne prakse Sodišča v zvezi s pojmom „kmetijska površina kmetijskega gospodarstva“ iz člena 44(2) Uredbe št. 1782/2003, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) ki je bila nadomeščena z Uredbo št. 73/2009, v kateri je bilo v bistvu odločeno, da od kmeta ni mogoče zahtevati, da mora s to površino razpolagati na podlagi zakupne pogodbe ali na podlagi njej enakovrednega pravnega posla. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) V tem smislu je Sodišče zlasti v sodbi Pontini in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) z vidika člena 12 Uredbe št. 1254/1999 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) prav tako menilo, da ta določba upravičenosti zahtevka za dodelitev pomoči ne pogojuje s predložitvijo veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica vlagatelja zahtevka do uporabe krmnih površin, na katere se nanaša ta zahtevek. Nasprotno, eden od pogojev za upravičenost do odobritve zadevnih premij je dejanska uporaba krmne površine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) Čeprav je pojem „kmetijsko gospodarstvo“ iz člena 2(b) Uredbe št. 73/2009 opredeljen z nekoliko drugačnimi izrazi, je v bistvu enak.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, glede ciljev zadevne zakonodaje člen 39 PDEU v odstavku 1(b) določa, da je cilj SKP zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V tem okviru je v skladu z uvodnima izjavama 23 in 25 Uredbe št. 73/2009 namen te uredbe preprečiti, da bi se pomoč podeljevala prejemnikom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, ter katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali katerih poslovni namen nima ali ima le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Torej je z vidika teh ciljev namen podpore v okviru sheme enotnega plačila, določene s to uredbo, zagotoviti primerno življenjsko raven kmetom, ki resnično opravljajo kmetijsko dejavnost, kar pomeni, da imajo dejansko na voljo kmetijsko površino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pomeni, da je za opredelitev, ali je kmetijska površina „na voljo“ kmetu v smislu člena 35(1) Uredbe št. 73/2009, iz besedila, sobesedila in ciljev te zakonodaje razvidno, da se o upravičenosti do dodelitve podpore v okviru sheme enotnega plačila na površino odloči na podlagi resničnosti in dejanskosti uporabe kmetijske površine ter možnosti, da se pri njeni uporabi sprejemajo določene odločitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) Vendar z zakonodajo Unije upravičenost zahtevka za tako pomoč ni izrecno pogojena s tem, da je treba dokazati ali upravičiti uporabo površine, ki je predmet zahtevka, niti ni z njo pojasnjen način, kako lahko države članice preverijo, ali je kmet imetnik kmetijskih površin, prijavljenih kot del njegovega kmetijskega gospodarstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali pravo Unije nasprotuje temu, da države članice v nacionalni zakonodaji za upravičenost do sheme enotnega plačila na površino določijo obveznost predložitve veljavnega pravnega naslova, s katerim se utemelji pravica do uporabe kmetijske površine, je treba opredeliti na podlagi teh preudarkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče že imelo priložnost opredeliti polje proste presoje, ki se priznava državam članicam glede nadzora nad spoštovanjem pogojev, določenih za odobritev pomoči v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljevanju: IAKS). Tako je Sodišče v sodbi Pontini in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) opozorilo, da je naloga držav članic, da sprejmejo ukrepe, ki so primerni za zagotovitev pravilnega izvajanja IAKS, in da morajo zlasti sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so transakcije, ki jih financira Unija na splošno in zlasti Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS), dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da preprečijo in obravnavajo nepravilnosti. Poleg tega imajo države članice določeno polje proste presoje pri izvajanju shem pomoči, za katere menijo, da so potrebne za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Sodišče menilo, da imajo države članice polje proste presoje glede listin in dokazov, ki jih je treba od vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči zahtevati v zvezi s površinami, na katere se nanaša njegov zahtevek. Ob upoštevanju tega polja proste presoje je državam članicam dovoljeno, da v nacionalni zakonodaji določijo podrobnejša pravila glede dokazov, ki jih je treba priložiti zahtevku za dodelitev pomoči, in da se pri tem sklicujejo zlasti na običajno prakso v zvezi z uživanjem in uporabo površin, ki je na področju kmetijstva uveljavljena na njihovem ozemlju, ter pravnih naslovov, ki jih je treba predložiti glede te uporabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Sodišče k temu kljub vsemu še dodalo, da ima to polje proste presoje nekaj omejitev. Natančneje, države članice morajo pri izvrševanju polja proste presoje glede dokazov, ki jih je treba priložiti zahtevku za dodelitev pomoči, zlasti glede možnosti, da se od vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči zahteva predložitev veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji njegova pravica do uporabe površin, na katere se nanaša njegov zahtevek, upoštevati cilje zadevne zakonodaje Unije in splošna načela prava Unije, zlasti načelo sorazmernosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) To načelo zahteva, da morajo biti z določbo opredeljena sredstva primerna za doseganje želenega cilja in da ne smejo presegati nujno potrebnega za njegovo doseganje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) Sodišče je na primer menilo, da države članice ne morejo zahtevati zelo natančnih dokazov, na primer zakupne pogodbe ali druge vrste najemne pogodbe, in da lahko po načelu pogodbene svobode dokaz vključuje tudi odločitev, da se parcele prepustijo v uporabo brezplačno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej je treba v obravnavani zadevi preveriti, ali so sredstva, opredeljena z romunsko zakonodajo, primerna za doseganje enega od ciljev SKP in ali naložena obveznost ne presega nujno potrebnega za njegovo doseganje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, prvič, glede zmožnosti uresničevanja ciljev, ki jim sledi SKP, kot so opisani v točki 50 teh sklepnih predlogov, ugotavljam, da je romunska vlada poudarila, da je namen nacionalne zakonodaje poenostaviti neposredni dostop čim večjemu številu lastnikov ali posestnikov živali do teh pašnikov (ki pripadajo teritorialnim upravnim enotam), ne pa tistim, ki kmetijske dejavnosti opravljajo prek posrednikov, da bi tako zagotovili primeren življenjski standard aktivnim kmetom. Določitev obveznosti, da se dokaže „pravica do uporabe“ kmetijske površine, lahko namreč dejansko pomeni določeno zagotovilo, da se bodo cilji SKP dejansko uresničevali. S predložitvijo pravnega naslova je na primer mogoče preprečiti, da bi vlagatelji zahtevkov za pomoč zlorabili zemljišča, ki pripadajo drugim, zaradi izogibanja zakonodaji Unije, kot se je to zgodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba Pontini in drugi. Drugače povedano, taka določba omogoča zavarovanje pravice zakonitih lastnikov kmetijskih površin, na katere se nanaša prijava, da niso z goljufijo prikrajšani za morebitne finančne koristi SKP, in hkrati zaščito finančnih sredstev Unije pred kakršnim koli zahtevkom za dodelitev pomoči, vloženim na podlagi goljufije in ne da bi bili zakoniti lastniki z njim seznanjeni, zaradi neupravičene pridobitve teh koristi, čeprav vlagatelj zahtevka ni (sam) lastnik ali imetnik pravice do uporabe zadevnih zemljišč. Poleg tega zahteva po predložitvi formalnih pravnih naslovov ni posebnost romunskega prava. Kot je na primer v pisnih stališčih poudarila italijanska vlada, se na podlagi italijanske zakonodaje od kmetov, ki vložijo zahtevek za dodelitev pomoči, kot dokaz o lastništvu zemljišč zahteva dokazilo o posedovanju formalnega pravnega naslova za izkoriščanje, kar je element dodatnega nadzora. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem menim, da je obveznost biti imetnik pravnega naslova, ki omogoča zakonito uporabo, primerno sredstvo za doseganje zgoraj navedenih ciljev, saj je mogoče s tako obveznostjo preprečiti goljufij in zaščititi finančne interese nacionalne uprave na eni strani ter zavarovati legitimna pričakovanja vlagateljev zahtevkov pri njihovem dostopu do sheme pomoči na drugi strani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, glede sorazmernosti romunske zakonodaje, je treba ugotoviti, da obveznost, da se za upravičenost do sheme enotnega plačila na površino dokaže „pravica do uporabe“ kmetijske površine, ni vedno v skladu s cilji SKP. Če na primer kmetijske površine izkoriščajo kmetje, ki na njih poberejo pridelek in ki torej lahko redno in dejansko uporabo teh površin dokažejo z drugimi sredstvi, ne pa s predložitvijo takega naslova, se dokaz o tem, da je površina „na voljo kmetu“ v smislu člena 35(1) Uredbe št. 73/2009, ne bi smel opirati zgolj na formalizirani pravni naslov, ki se nanaša na to površino. S takim naslovom namreč ni mogoče vedno upravičiti resničnosti in dejanskosti izkoriščanja kmetijske površine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani lahko na primer oseba razpolaga s pravnim naslovom, ki izkazuje lastništvo nad zemljiščem, ne da bi to zemljišče dejansko uporabljala za kmetijsko dejavnost, po drugi strani pa lahko kmetje dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost na enotah rabe ali poljinah, ne da bi v ta namen razpolagali s formaliziranim pravnim naslovom. V zadnjenavedenem primeru bi stroga zahteva po razpolaganju s pravnim naslovom privedla do njihove izključitve iz upravičenosti do enotnega plačila na površino, kar bi bilo v nasprotju s ciljem zadevne zakonodaje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) V teh okoliščinah menim, da zahteva, da morajo vsi vlagatelji zahtevka za pridobitev pomoči predložiti dokazilo o pravici do uporabe kmetijske površine, ki jo prijavijo, ni v skladu z načelom sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tretjič, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec J. Mazák, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) je vprašanje veljavnosti pogodb, ki jih sklenejo kmetje, vprašanje civilnega prava in se v posameznih državah članicah presoja različno, zato bi obstajala nevarnost neenotne razlage pravil, ki urejajo upravičenost do pomoči v državah članicah, če bi jim bilo dovoljeno, da za enotna plačila na površino upoštevajo preudarke, ki spadajo na področje uporabe pogodbenega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vseh zgoraj navedenih razlogov menim, da je treba dokaz o pravici do uporabe zadevne kmetijske površine v obliki formalnega pravnega naslova obravnavati prej kot indic, s katerim je mogoče skupaj z drugimi indici zagotoviti, da vlagatelj zahtevka za enotno plačilo na površino dejansko in redno uporablja površine, ki jih je prijavil, ne pa kot pogoj za upravičenost do sheme pomoči ali celo kot edini dokaz o dejanski uporabi za namene kmetijske dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da Uredba št. 73/2009 ne nasprotuje temu, da se v nacionalnem pravu za pridobitev finančne podpore, ki se nanaša na sheme za enotno plačilo na površino, uvede obveznost predložitve dokazila o pravici do uporabe kmetijske površine, če se upoštevajo cilji, zastavljeni z zakonodajo Unije, in splošna načela prava Unije, še zlasti načelo sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, ki je bilo postavljeno, če bi bil odgovor na prvo vprašanje nikalen, v bistvu sprašuje, ali pravo Unije ob predpostavki, da se pravica do uporabe kmetijske površine dokaže s predložitvijo pogodbe o koncesiji pašnika, nasprotuje pogoju, določenemu z nacionalnim pravom, da mora biti za veljavno sklenitev take pogodbe prihodnji koncesionar izključno rejec ali lastnik živali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba, da je konkretni učinek takega pogoja ta, da se iz finančne podpore, ki se nanaša na sheme enotnega plačila na površino, izključijo vsaj vsi koncesionarji pašnikov, ki niso lastniki ali rejci živali. Drugače povedano, predložitveno sodišče želi izvedeti, ali pravo Unije nasprotuje omejitvi dostopa do uporabe pašnikov zgolj na koncesionarje, ki so rejci ali lastniki živali. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z analizo, predstavljeno v točki 54 teh sklepnih predlogov, imajo države članice – ker v Uredbi št. 73/2009 v zvezi s tem ni nobene izrecne določbe – diskrecijsko pravico glede listin in dokazov, ki jih je treba od vlagatelja zahtevka za dodelitev pomoči zahtevati v zvezi s površinami, na katere se nanašata njegov zahtevek in prijava. Ugotoviti je torej treba, ali se s tem, da je nekdo „rejec ali lastnik živali“, kot pogojem za dostop do možnosti predložitve veljavnega pravnega naslova, na katerem temelji pravica do uporabe površin, na katere se nanaša njegov zahtevek za pomoč, spoštujejo cilji zakonodaje Unije in splošna načela prava Unije, zlasti načelo sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede cilja, zastavljenega z zadevno nacionalno zakonodajo, ugotavljam, prvič, da romunska vlada kot ozadje navaja poseben položaj kmetijstva v Romuniji, ki naj bi se srečevalo s pojavi, kot so opuščanje zemljišč, staranje kmečkega prebivalstva, malo mladih kmetov in veliko majhnih kmetijskih gospodarstev, od katerih velik delež predstavljajo delno samooskrbna kmetijska gospodarstva. Njeno odločitev, da za sklenitev pogodb o koncesiji pašnikov postavi pogoj glede statusa lastnika ali rejca živali, da se tako paša ne opravlja z živalmi tretjih oseb, ki niso upravičene do sheme enotnega plačila na površino, je treba torej razumeti ob upoštevanju teh posebnosti. Konkretnejši cilj te zakonodaje naj bi bil preprečiti, da bi bil koncesionar površin, navedenih v zahtevku za enotno plačilo, ki je prejemnik te pomoči, zgolj „kmet na kavču“ (couch farmer), kot ga je poimenovalo Evropsko računsko sodišče, ko je opisovalo položaj, v katerem kmetijske dejavnosti dejansko ne opravlja vlagatelj zahtevka za pomoč, temveč to dela oseba, ki v resnici izvaja pašo na površinah, prijavljenih v zahtevku. V takih primerih bi bil vlagatelj zahtevka za pomoč navsezadnje zgolj kot nekakšen prejemnik rente upravičen do pomoči, ne da bi opravljal subvencionirano dejavnost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh preudarkov in zlasti posebnosti kmetijstva v Romuniji menim, da je pogoj, da je nekdo „rejec ali lastnik živali“, z vidika prava Unije utemeljen. Dalje, čeprav romunska vlada člena 28(2) Uredbe št. 73/2009 ne navaja kot pravne podlage, želim opozoriti, da v skladu s to določbo „države članice lahko določijo objektivna in nediskriminatorna merila, na podlagi katerih zagotovijo, da se neposredna plačila ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam: (a) katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali (b) katerih glavna dejavnost ali dejavnost družbe ni opravljanje kmetijske dejavnosti.“ To pravilo bi bilo torej lahko zajeto z „minimalnimi zahtevami za prejemanje neposrednih plačil“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede sorazmernosti zadevnega pogoja je za razlago in uporabo nacionalnega prava sicer res pristojno nacionalno sodišče, vendar se sam nagibam k mnenju, da je zadevna zakonodaja posebej stroga, saj se zdi, da je z njo de jure izključena možnost, da se paša opravi z živalmi, ki pripadajo tretjim osebam, tudi če se osebe, ki posedujejo pašnike in ki vložijo zahtevek za pomoč, s temi živalmi neposredno ukvarjajo. Zato, čeprav je z zakonodajo nekaterih držav članic prav tako prepovedana paša, ki jo opravljajo tretje osebe (da je torej zemljišče dano v koncesijo X, ki je prejemnik pomoči, vendar pašo načeloma opravljajo tretje osebe), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) je posebnost romunske zakonodaje ta, da se zdi, da je z njo prepovedana paša z živalmi, ki pripadajo tretjim osebam (torej tudi če vlagatelj zahtevka za pomoč razpolaga s kmetijsko površino in dejansko opravlja pašo z živalmi, ki mu ne pripadajo). Taka izključitev pa se mi zdi v nasprotju s ciljem, ki si ga je zastavila romunska vlada, to je poenostaviti neposredni dostop čim več lastnikov ali posestnikov živali do teh pašnikov, zlasti da bi se tako uresničil cilj ohranjanja zemljišč v dobrih kmetijskih pogojih, predvsem zaradi preprečevanja opuščanja kmetijskih zemljišč (glej točki 67 in 74 teh sklepnih predlogov). Ta vidik bo dodatno obravnavan v okviru analize tretjega vprašanja za predhodno odločanje (glej točke od 77 do 79 teh sklepnih predlogov).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da uredbi št. 73/20091 in št. 1122/2009 ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, s katero je kot pogoj za veljavnost pogodbe o koncesiji, sklenjene za uporabo zemljišč, prijavljenih v zahtevku za enotno plačilo na površino, določeno, da mora biti prihodnji koncesionar rejec ali lastnik živali, če se upoštevajo cilji, zastavljeni z zakonodajo Unije, in splošna načela prava Unije, še zlasti načelo sorazmernosti. Vendar pravo Unije nasprotuje temu, da tak pogoj postane edini pogoj za upravičenost do enotnega plačila na površino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">D.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem, ki je tesno povezano s prvim in drugim, izvedeti, ali pojem „kmetijska dejavnost“ iz člena 2(c) Uredbe št. 73/2009 vključuje dejavnost podjetja, ki je sklenilo pogodbo o koncesiji pašnika za namene pridobitve pravice do izkoriščanja tega zemljišča in pridobitve pravice do enotnega plačila na površino, pozneje pa je sklenilo še pogodbo o sodelovanju z živinorejci.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej ugotavljam, da v skladu s členom 2(c) Uredbe št. 73/2009 „kmetijska dejavnost“ pomeni „proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali, ali ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 6“. Kot je razvidno iz te opredelitve, lahko pojem „kmetijska dejavnost“ v smislu te določbe zajema dve kategoriji dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prva kategorija dejavnosti se nanaša na „proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali“. Zdi se mi očitno, da v obravnavani zadevi družba Avio Lucos ne spada v to kategorijo dejavnosti. Iz člena 8 pogodbe o sodelovanju v združenju je namreč razvidno, da so bili imetniki, rejci in uporabniki živali v okviru dejavnosti paše še vedno fizične osebe, ne pa družba Avio Lucos.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Druga kategorija dejavnosti se nanaša na „ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih v smislu člena 6“ Uredbe št. 73/2009, ki določa, da države „minimalne zahteve“ določijo „na nacionalni ali regionalni ravni ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Namen teh kmetijskih dejavnosti je izogniti se opuščanju kmetijskih zemljišč in zagotoviti, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) ter spodbuditi ohranjanje obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da se dejavnost, ki jo opravlja družba Avio Lucos, ujema z navedeno drugo kategorijo dejavnosti, ki bi bile lahko zajete s pojmom „kmetijska dejavnost“. Kot je namreč razvidno iz predložitvene odločbe, se družba Avio Lucos v skladu s členom 7 pogodbe o sodelovanju zaveže, da bo vsako leto na lastne stroške izvedla dejavnosti čiščenja pašnika ter odstranjevanja plevela in presežne vode z zemljišča, s čimer bo zagotavljala optimalne pogoje za sanacijo pašnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se s pogodbo o sodelovanju očitno ne zahteva, da mora vlagatelj zahtevka, da se zagotovi ohranjanje zemljišč v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, razpolagati z lastnimi živalmi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) V zvezi s tem člen 6(1) Uredbe št. 73/2009 sicer res določa, da so države članice tiste, ki morajo določiti minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na nacionalni ali regionalni ravni na podlagi okvira, določenega v Prilogi III k navedeni uredbi, pri čemer morajo upoštevati „posebne značilnosti zadevnih območij“, vendar je v tem členu še dodano, da te države ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso predvidene v tem okviru.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot v zvezi s tem navaja Komisija, si morajo kmetje v skladu z uradnim obvestilom Romunije glede izpolnjevanja minimalnih zahtev za dobre kmetijske in okoljske pogoje (zahtevek v zvezi s kmetijskim letom 2014) za izpolnitev standarda glede minimalne obremenitve živine in/ali ustreznih režimov prizadevati za naslednje: „travo pokositi vsaj enkrat na leto in/ali zagotoviti minimalno raven paše (vsaj 0,3 živali na hektar), da bi tako ohranili zemljišča (trajne pašnike) v dobrem stanju“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar obveznost, da je nekdo lastnik ali imetnik živali, ki jih na kmetijskem zemljišču pase, ni ena od minimalnih zahtev iz navedenega okvira. Če se namreč kot v obravnavani zadevi pašnik vzdržuje s pašo, ne pa s košnjo, mora kmet zagotavljati pašo, ne da bi mu jo bilo treba zagotavljati izključno z lastnimi živalmi. Ker v obravnavani zadevi med strankama iz postopka v glavni stvari ni sporno, da so se živali pasle na zadevnem zemljišču, niti se ne izpodbija, da je vlagatelj zahtevka zagotovil pogoje za sanacijo pašnika, je družba Avio Lucos očitno dejansko opravljala potrebno kmetijsko dejavnost, saj je zemljišče v skladu z uradnim obvestilom Romunije ohranjala v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je taka jezikovna razlaga v skladu tudi s cilji, navedenimi v Uredbi št. 73/2009, kot izhajajo zlasti iz uvodnih izjav 4 in 7 te uredbe ter se nanašajo na ohranjanje pašnikov v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, pri čemer se priznava pozitivni učinek trajnih pašnikov na okolje. Tak cilj je v skladu tudi s ciljem SKP, kot je naveden v členu 39(1)(a) PDEU, ki je povečati kmetijsko produktivnost z zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje. Vendar se ne sme pozabiti niti na to, da je namen SKP tudi in predvsem – kot je bilo opozorjeno v točkah od 50 do 57 teh sklepnih predlogov – zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, pri čemer se ta cilja očitno dopolnjujeta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 2 Uredbe (ES) št. 73/2009 razlagati tako, da „kmetijska dejavnost“ v smislu tega člena vključuje dejavnost prejemnika iz sheme enotnega plačila na površino, ki je najprej sklenil pogodbo o koncesiji pašnika, da bi tako pridobil pravico do uporabe tega zemljišča in pravico do enotnega plačila za kmetijsko leto 2014, pozneje pa je sklenil še pogodbo o sodelovanju z živinorejci, in sicer pogodbo, s katero jim je omogočil brezplačno uporabo zemljišča, danega v koncesijo, za pašo živali, ob čemer je ohranil pravico do uporabe zemljišča, vendar se je zavezal, da dejavnosti paše ne bo oviral in da bo opravil dela za vzdrževanje pašnika, kot so čiščenje, odstranjevanja plevela in presežne vode z zemljišča, da bo ob upoštevanju značilnih zadevnih območij zagotovil dobre kmetijske in okoljske pogoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">E.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje o skladnosti nacionalne zakonodaje o pravnomočnosti dokončne odločbe nacionalnega sodišča s pravom Unije, če je navedeno sodišče s to odločbo v okviru spora, ki se je nanašal na zakonitost naložitve večletnih sankcij, ugotovilo, da zahtevek za enotno plačilo na površino ni upravičen zaradi neizpolnitve zahteve iz nacionalnega prava, da je treba dokazati pravico do uporabe površine, zaradi česar predložitveno sodišče ne more opraviti analize skladnosti teh nacionalnih zahtev s pravom Unije v novem sporu, v katerem se ugotavlja zakonitost akta o izterjavi plačil, ki so bila vlagatelju zahtevka plačana neupravičeno, pri čemer je ta akt utemeljen na istem dejanskem stanju in na isti nacionalni zakonodaji, kot sta bila analizirana v predhodni dokončni sodni odločbi o zakonitosti naložitve večletnih sankcij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti na pomembnost načela pravnomočnosti tako v pravnem redu Unije kot v nacionalnih pravnih redih. S stališča zagotavljanja stabilnosti prava in pravnih razmerij kot tudi učinkovitega izvajanja sodne oblasti je namreč treba zagotoviti, da sodnih odločb, potem ko po izčrpanju razpoložljivih pravnih sredstev ali po poteku rokov, ki so določeni za vložitev navedenih pravnih sredstev, postanejo pravnomočne, ni mogoče več spreminjati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato pravo Unije nacionalnega sodišča ne obvezuje, da zavrne uporabo nacionalnih postopkovnih pravil, po katerih odločba postane pravnomočna, čeprav bi se s tem lahko odpravila kršitev prava Unije, ki jo povzroči zadevna odločba. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker na tem področju ni predpisov Unije, so pravila za izvajanje načela pravnomočnosti na podlagi načela procesne avtonomije držav članic določena v nacionalnem pravnem redu držav članic. Vendar pa ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), niti ne smejo biti urejena tako, da bi dejansko onemogočila ali pretirano otežila izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije (načelo učinkovitosti). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je glede tega že razsodilo, da je treba vsak primer, v katerem se postavlja vprašanje, ali neka nacionalna procesna določba onemogoča ali pretirano otežuje uporabo prava Unije, preučiti ob upoštevanju položaja te določbe v celotnem postopku ter poteka postopka in njegovih posebnosti pred različnimi nacionalnimi organi. V zvezi s tem je treba po potrebi upoštevati osnovna načela nacionalnega pravnega sistema, kot so načelo varstva pravice do obrambe, načelo pravne varnosti in učinkovit potek postopka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba spomniti, da morajo nacionalna sodišča v največji možni meri razlagati določbe nacionalnega prava tako, da njihova uporaba prispeva k izvajanju prava Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) Pojasniti je treba, da obveznost skladne razlage vključuje obveznost nacionalnih sodišč, vključno s sodišči, ki odločajo na zadnji stopnji, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s pravom Unije. Opozoriti je treba, da nacionalno sodišče ne more utemeljeno trditi, da nacionalne določbe ne more razlagati v skladu s pravom Unije zgolj zato, ker so druga sodišča to določbo razložila tako, da ni v skladu s tem pravom, oziroma jo tako uporabljajo pristojni nacionalni organi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali je razlaga načela pravnomočnosti, na katero napotuje predložitveno sodišče – po kateri pravnomočnost v skladu s členom 431(2) zakonika o civilnem postopku velja tudi v primerih, ko je ob vložitvi novega pravnega sredstva sodišče postavljeno v položaj, v katerem mora pravno razmerje, ki mu je bilo v predhodni sodbi ugodeno ali je bilo zavrnjeno, ponovno potrditi ali pa mu v celoti ali delno nasprotovati – združljiva z načelom učinkovitosti, kot se uporablja v pravu Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To vprašanje se postavlja, ker so bila zoper sklep, s katerim so bile družbi Avio Lucos naložene večletne sankcije iz podobnih razlogov, kot so ti iz obravnavane zadeve, po upravnih pritožbah vložena pravna sredstva, ki so bila vsa zavrnjena. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>) Natančneje, iz predložitvene odločbe je razvidno, da spor o glavni stvari temelji na istem materialnopravnem razmerju kot spor, v katerem so bile izrečene dokončne sodne odločbe (torej na neveljavnosti pogodbe o koncesiji zaradi neobstoja statusa imetnika živali v okviru istega zahtevka za enotno plačilo na površino za kmetijsko leto 2014). Predložitveno sodišče mora vsekakor preveriti, ali pravnomočnost teh sodb v skladu z nacionalnim pravom zajema obravnavano zadevo oziroma njene elemente, in po potrebi preučiti posledice, ki jih določa navedeno pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba kljub vsemu ugotoviti, da bi lahko predložitveno sodišče, ker se predmet prejšnje odločbe in odločbe iz obravnavane zadeve med seboj razlikujeta, saj se ti zadevi nanašata na različna upravna sklepa, čeprav zadevata ista dejanska in pravna vprašanja, člen 431(2) zakonika o civilnem postopku razlagalo ob upoštevanju dejstva, da lahko pravnomočnost, če temelji na zelo širokih merilih, dejansko onemogoči ali pretirano oteži izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, preizkusiti je torej treba, ali je mogoče zgoraj navedeno razlago člena 431(2) zakonika o civilnem postopku utemeljiti z varstvom načela pravne varnosti ob upoštevanju posledic, ki iz tega izhajajo za uporabo prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ugotavljam, da tako široka uporaba člena 431(2) zakonika o civilnem postopku glede na to, da se predmeta zadevnih sklepov med seboj razlikujeta, ne bi le onemogočila izpodbijanja pravnomočne sodne odločbe, s katero je kršeno pravo Unije, ampak bi bilo tako onemogočeno tudi izpodbijanje sklepa o izterjavi, ki bi lahko prav tako vseboval isto kršitev prava Unije. Še pomembneje, pravnomočnost bi se lahko potencialno upoštevala za vsak drug upravni sklep v zvezi z vlagateljem zahtevka za pomoč, ki ni imetnik nobene živali, za opravljanje kmetijske dejavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka uporaba načela pravnomočnosti bi torej – če bi sodna odločba, ki je postala pravnomočna, temeljila na razlagi pravil, ki bi bila v nasprotju s pravom Unije, ker bi bilo na primer „imetništvo“ živali določeno kot absolutno merilo za upravičenost do zadevnih pomoči – povzročila, da bi bila ta pravila znova napačno uporabljena vsakič, kadar bi bil koncesionar iz istih razlogov izključen iz sheme, ne da bi bilo mogoče to napačno razlago popraviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na četrto vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba pravo Unije razlagati tako, da nacionalnemu sodišču ne nalaga, da zavrne uporabo nacionalnih postopkovnih pravil, na podlagi katerih je sodna odločba postala pravnomočna, tudi če bi bila s tem lahko odpravljena kršitev določbe prava Unije. Vendar podrobna pravila izvajanja načela pravnomočnosti ne smejo biti urejena tako, da dejansko onemogočijo ali pretirano otežijo izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Curtea de Apel Timişoara (višje sodišče v Timişoari, Romunija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-201" title="page-30">
      1. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ne nasprotuje temu, da se v nacionalnem pravu za pridobitev finančne podpore, ki se nanaša na sheme za enotno plačilo na površino, uvede obveznost predložitve dokazila o pravici do uporabe kmetijske površine, če se upoštevajo cilji, zastavljeni z zakonodajo Evropske unije, in splošna načela prava Unije, še zlasti načelo sorazmernosti.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-202" title="page-30">
      2. Uredba št. 73/20091 ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, s katero je kot pogoj za veljavnost pogodbe o koncesiji, sklenjene za uporabo zemljišč, prijavljenih v zahtevku za enotno plačilo na površino, določeno, da mora biti prihodnji koncesionar rejec ali lastnik živali, če se upoštevajo cilji, zastavljeni z zakonodajo Unije, in splošna načela prava Unije, še zlasti načelo sorazmernosti. Vendar pravo Unije nasprotuje temu, da tak pogoj postane edini pogoj za upravičenost do enotnega plačila na površino.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-203" title="page-30">
      3. Člen 2 Uredbe (ES) št. 73/2009 je treba razlagati tako, da „kmetijska dejavnost“ v smislu tega člena vključuje dejavnost prejemnika iz sheme enotnega plačila na površino, ki je najprej sklenil pogodbo o koncesiji pašnika, da bi tako pridobil pravico do uporabe tega zemljišča in pravico do plačila za kmetijsko leto 2014, pozneje pa je sklenil še pogodbo o sodelovanju z živinorejci, in sicer pogodbo, s katero jim je omogočil brezplačno uporabo zemljišča, danega v koncesijo, za pašo živali, ob čemer je ohranil pravico do uporabe zemljišča, vendar se je zavezal, da dejavnosti paše ne bo oviral in da bo opravil dela za vzdrževanje pašnika, kot so čiščenje, odstranjevanja plevela in presežne vode z zemljišča, da bo ob upoštevanju značilnih zadevnih območij zagotovil dobre kmetijske in okoljske pogoje.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-204" title="page-30">
      4. Pravo Unije je treba razlagati tako, da nacionalnemu sodišču ne nalaga, da zavrne uporabo nacionalnih postopkovnih pravil, na podlagi katerih je sodna odločba postala pravnomočna, tudi če bi bila s tem lahko odpravljena kršitev določbe prava Unije. Vendar podrobna pravila izvajanja načela pravnomočnosti ne smejo biti urejena tako, da dejansko onemogočijo ali pretirano otežijo izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL 2009, L 30, str. 16).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Uredba Komisije z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje [Uredbe št. 73/2009] v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL 2009, L 316, str. 65).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Zadeva C‑176/20 se nanaša na kmetijsko leto 2015 in se vprašanja predložitvenega sodišča večinoma nanašajo na določbe Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru [SKP] ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608), obravnavana zadeva pa se nanaša na kmetijsko leto 2014, za katero se uporabljajo določbe Uredbe št. 73/2009, ki je bila nadomeščena z Uredbo št. 1307/2013.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Shema enotnega plačila na površino je prehodna poenostavljena dohodkovna podpora kmetom novih držav članic, ki so v Evropsko unijo vstopile 1. maja 2004, in spada v SKP.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru [SKP] in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Monitorul Oficial al României, del I, št. 235 z dne 2. aprila 2014.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Monitorul Oficial al României, del I, št. 1043 z dne 21. decembra 2006.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Monitorul Oficial al României, del I, št. 332 z dne 23. aprila 2008; v nadaljevanju: RMA št. 246/2008.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Monitorul Oficial al României del I, št. 423 z dne 17. junija 2003.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Monitorul Oficial al României del I, št. 640 z dne 29. septembra 2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Monitorul Oficial al României, del I, št. 545 z dne 3. avgusta 2012.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Monitorul Oficial al României št. 267 z dne 13. maja 2013, v nadaljevanju: OUG št. 34/2013.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Ta pogodba je bila sklenjena za koncesijo pašne površine, ki je sprva znašala 341,70 hektarov, pozneje pa je bila s spremembo pogodbe z dne 25. junija 2015 zmanjšana na 170,36 hektarov. Gre za pogodbo o koncesiji, ki se obravnava tudi v zadevi C‑176/20.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Družba Avio Lucos je trdila, da je bil prispevek določen v znesku, skoraj enakem vrednosti subvencij, in da se je ta prispevek dejansko izplačeval lokalnemu organu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) V skladu s to pogodbo se je morala družba Avio Lucos zavezati, da bo, prvič, tem osebam dala na razpolago za prosto, trajno in brezpogojno pašo občinsko zemljišče, pri čemer dostop do pašnika ni bil „pogojen z nobenim plačilom in nobeno drugo ugodnostjo v zameno“, in drugič, bo tudi „vsako leto na lastne stroške izvedla dejavnosti čiščenja pašnika, odstranjevanja strupenih rastlin in presežne vode z zemljišča, s čimer bo zagotavljala optimalne pogoje za sanacijo pašnika“. Navedene fizične osebe so se morale zavezati, da bodo družbi Avio Lucos dejansko dale na razpolago živali v svoji lasti za trajno in neprekinjeno pašo na občinskem pašniku. Nazadnje je bilo v tej pogodbi še pojasnjeno, da se za dajanje živali na razpolago družbi Avio Lucos ni zahteval prenos lastninske pravice na teh živalih na navedeno družbo, saj so zakoniti lastniki živali ostale fizične osebe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej opombo 55 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Sodba z dne 19. decembra 2019, Junqueras Vies (C‑502/19, EU:C:2019:1115, točki 55 in 56 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Člen 58(1) Uredbe št. 1122/2009 je v predložitveni odločbi naveden kot pravna podlaga za naložitev večletnih sankcij družbi Avio Lucos, člen 80(1) te uredbe, ki se nanaša na povrnitev neupravičenih plačil, pa je naveden zgolj v pravnem okviru.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej člen 1 Uredbe št. 1122/2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Člen 34(5) Uredbe št. 1122/2009 sicer določa, da „[k]adar je površina skupna, jo pristojni organi teoretično razdelijo med posamezne kmete sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico uporabe“ (moj poudarek). Vendar je ta določba v okviru spora o glavni stvari brezpredmetna.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Pravice do plačila se dodelijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točka 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej v tem smislu člen 124(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej sodbi z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606, točke od 61 do 63), in z dne 2. julija 2015, Demmer (C‑684/13, EU:C:2015:439, točki 61 in 62).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Člen 44(2) Uredbe št. 1782/2003, naslovljen „Uporaba pravic do plačila“, določa, da „,[u]pravičen[i] hektar‘ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva razen površin, ki se uporabljajo gozdove ali nekmetijske dejavnosti“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodba z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Sodba z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365; v nadaljevanju: sodba Pontini).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Člen 3(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 25, str. 339) je določal, da „[kmetijsko] gospodarstvo pomeni vse proizvodne enote, ki jih upravlja proizvajalec in so na ozemlju posamezne države članice“. Člen 12(2)(b) te uredbe je določal, da je treba „[z]a določitev obremenitve na [kmetijskem] gospodarstvu […] upoštevati: […] (b) krmno površino, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto […]“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej v zvezi s tem sodbi z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točki 62 in 70), in z dne 2. julija 2015, Demmer (C‑684/13, EU:C:2015:439, točka 56 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točki 69 in 70).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Sodba z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točki 75 in 76).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točka 82).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Sodba z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točki 83 in 86).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Sodba z dne 24. junija 2010, Pontini in drugi (C‑375/08, EU:C:2010:365, točki 86 in 87).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Sodba z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606, točki 54 in 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Italijanska vlada k ciljem SKP, navedenim v točki 51 teh sklepnih predlogov, še dodaja, da je obveznost dokazati status, ki omogoča izkoriščanje površin, za katere se zahteva pomoč, tudi instrument za zavarovanje nacionalne davčne uprave, ki bo v primeru nepriznanja stroškov, obravnavanih kot nezakonitih, nosila breme finančne odgovornosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Francoska vlada v pisnih stališčih na primer pojasnjuje, da v Franciji uporaba kmetijskih zemljišč še vedno v precejšnjem obsegu temelji na ustnih dogovorih, ne pa na formaliziranem pravnem naslovu. Če bi od teh kmetov, ki dejansko uporabljajo enote rabe ali poljine, vendar za to ne razpolagajo s pravnim naslovom, kot je najemna pogodba ali listina o lastništvu, zahtevali, da morajo biti zmožni dokazati svojo pravico do uporabe, bi to povzročilo njihovo izključitev iz upravičenosti do enotnega plačila na površino.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mazáka v zadevi Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:265, točka 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Iz spisa, predloženega Sodišču, ni izrecno razvidno, ali se navedeni pogoj, da je treba biti „rejec ali lastnik živali“, uporablja tudi za vlagatelje zahtevkov, ki so sami lastniki pašnika. Glej v zvezi s tem člen 2(d) OUG št. 34/2013, naveden v točki 20 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Kot je navedla romunska vlada, je Računsko sodišče na podlagi revizije, ki jo je izvedlo med 13. in 23. septembrom 2011, ugotovilo, da se „večina plačil v okviru sheme enotnega plačila na površino […] izvede v korist majhnega števila zelo velikih kmetijskih gospodarstev, medtem ko veliko število majhnih kmetijskih gospodarstev prejema majhne zneske pomoči“. Računsko sodišče je v zvezi z referenčnim obdobjem pojasnilo, da „ni enotni zahtevek predmet nikakršnega posebnega upravnega nadzora, ki bi omogočil preverjanje, ali je njegov vlagatelj res kmet – drugače povedano, ali gre za osebo, ki nosi gospodarsko tveganje kmetijskih dejavnosti, ki se opravljajo na zemljišču, prijavljenem za dodelitev pomoči“. Iz teh ugotovitev naj bi izhajalo, da je bil vpliv plačil v okviru sheme enotnega plačila na površino v Romuniji zmanjšan, ker so plačila, namesto da bi bila razdeljena občinam, koristila lastnikom zemljišč z veliko površino, ki so si tako zagotovili precejšen dobiček, čeprav kmetijske dejavnosti niso opravljali v svojem imenu. Po navedbah APIA in romunske vlade naj bi to veljalo za obravnavano zadevo, saj se je družba Avio Lucos zavezala, da bo živinorejcem dala na voljo površino zemljišča, medtem ko so morali dejansko izkoriščanje zemljišča s trajno pašo zagotavljati partnerji, ki so bili fizične osebe in lastniki živali. Enako so v obravnavani zadevi z vidika tveganja, neločljivo povezanega z opravljanjem dejavnosti, ki bi prav tako upravičevalo dodelitev ugodnosti sheme/ukrepa pomoči/podpore na površino, izključno fizične osebe nosile vsa tveganja, neločljivo povezana z rejo živali.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Italijanska vlada v pisnih stališčih navaja, da to velja za Italijo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glede druge predpostavke romunska vlada v zvezi s tem navaja, da je romunski zakonodajalec naložil neobvezni standard „obremenitve živine in/ali ustrezni režimi“, ki je dovoljen in izrecno določen v Prilogi III k Uredbi št. 73/2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 4 Uredbe št. 73/2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 7 Uredbe št. 73/2009.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) V zvezi s tem je romunska vlada v pisnih stališčih navedla, da se je romunski zakonodajalec odločil, da za sklenitev pogodb o koncesiji pašnikov, ki so v javni lasti teritorialnih upravnih enot, postavi pogoj, da so koncesionarji lastniki ali posestniki živali. Na to vprašanje se nanaša prvo vprašanje za predhodno odločanje iz zadeve C‑176/20.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Glej sodbe z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C‑2/08, EU:C:2009:506, točka 22); z dne 26. januarja 2017, Banco Primus (C‑421/14, EU:C:2017:60, točka 46), in z dne 17. oktobra 2018, Klohn (C‑167/17, EU:C:2018:833, točka 67 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Glej sodbi z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C‑2/08, EU:C:2009:506, točka 23), in z dne 26. januarja 2017, Banco Primus (C‑421/14, EU:C:2017:60, točka 47 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej sodbo z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C‑2/08, EU:C:2009:506, točka 24 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Glej sodbo z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C‑2/08, EU:C:2009:506, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Sodba z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen (C‑505/14, EU:C:2015:742, točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Sodba z dne 4. marca 2020, Telecom Italia (C‑34/19, EU:C:2020:148, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Zoper ta sklep (2815472/28.12.2015) je bila vložena pritožba, ki jo je upravni organ zavrnil s sklepom, tega pa je Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju) s sodbo z dne 12. maja 2017 odpravilo zaradi neobrazložitve. Curtea de Apel Craiova (višje sodišče v Craiovi), pri katerem je AIPA vložila pritožbo, je 11. oktobra 2017 to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v razsojanje Tribunalul Dolj (prvostopenjsko sodišče v Dolju). Zadnjenavedeno je s sodbo z dne 24. aprila 2018 tožbo zavrnilo. Družba Avio Lucos je zoper to odločbo vložila pravno sredstvo, ki je bilo 29. oktobra 2018 zavrženo kot nedopustno, pri čemer je bil kot nedopusten zavržen tudi predlog za predložitev zadeve Sodišču. Družba Avio Lucos je zoper to sodbo vložila zahtevo za obnovo postopka, ki pa je bila 14. februarja 2019 prav tako razglašena za nedopustno.</p>
</body>
</html>
