EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.7.2024
COM(2024) 285 final
2024/0159(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) se je začel uporabljati 15. aprila 2008. Sporazum se podaljšuje s tihim soglasjem, tako da je še vedno veljaven. Prejšnji protokol o izvajanju Sporazuma, sklenjen za petletno obdobje, se je začel uporabljati 15. junija 2019 ter je prenehal veljati 14. junija 2024.
Svet je 14. februarja 2024 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o novem protokolu (v nadaljnjem besedilu: novi protokol) k Sporazumu.
Komisija je na podlagi ustreznih pogajalskih smernic z Republiko Gvinejo Bissau opravila pogajanja za sklenitev novega protokola o izvajanju Sporazuma. Cilj je plovilom Unije omogočiti dostop do ribolovnega območja Republike Gvineje Bissau ter ribolov pridnenih vrst (rakov, glavonožcev in rib), malih pelagičnih vrst ter tunov in tunom podobnih vrst na tem območju. Po koncu teh pogajanj je bilo 16. maja 2024 parafirano novo besedilo protokola o izvajanju. Novi protokol zajema petletno obdobje od datuma začetka začasne uporabe, ki je določen v členu 19.
Cilj novega protokola je plovilom Unije dodeliti ribolovne možnosti na ribolovnih območjih v vodah Republike Gvineje Bissau v skladu z znanstvenimi mnenji in priporočili skupnega znanstvenega odbora in ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, zlasti Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT). Novi protokol določa naslednje ribolovne možnosti:
–zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev: 3 500 BRT na leto;
–zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic: 3 700 BRT na leto;
–plovila z vlečno mrežo za ribolov malih pelagičnih rib: 0 ton na leto;
–28 zamrzovalnih plovil za ribolov tuna s potegalko in plovil s parangalom;
–13 plovil za ribolov tuna z ribiško palico;
poleg tega pa pomožna plovila v skladu z ustreznimi resolucijami ICCAT.
Ribolovne možnosti za male pelagične vrste so določene na 0 ton zaradi pridržkov glede stanja staležev in nizke izkoriščenosti ribolovnih možnosti v okviru prejšnjega protokola.
Dodatni cilj je okrepiti sodelovanje med Unijo in Republiko Gvinejo Bissau ter tako v interesu obeh pogodbenic izvajati partnerski okvir Sporazuma za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov v vodah Republike Gvineje Bissau.
Namen tega predloga je pridobiti odobritev Sveta za sklenitev novega protokola v skladu s členom 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Glavni cilj novega protokola k Sporazumu je zagotoviti posodobljen okvir, ki upošteva prednostne naloge skupne ribiške politike in njeno zunanjo razsežnost. To bo v pomoč pri nadaljevanju in krepitvi strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau.
Novi protokol določa ribolovne možnosti za plovila Unije. Temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih in priporočilih skupnega znanstvenega odbora, ICCAT in CECAF. Ukrepi upravljanja, ki jih je sprejela ICCAT, so vključeni tudi v ustrezne določbe skupne ribiške politike, ki se uporabljajo za območje ICCAT, zlasti tiste iz uredbe o ribolovnih možnostih.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Pogajanja o novem protokolu k Sporazumu so del zunanjega delovanja Unije v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, pri teh pogajanjih pa se upoštevajo zlasti cilji Unije glede spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga sta člen 43(2) PDEU, ki določa skupno ribiško politiko, in člen 218(6) PDEU, ki določa, da Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma med Unijo in tretjimi državami.
V skladu s členom 17(1) PDEU Komisija zagotavlja zunanje zastopanje Unije, razen na področjih, ki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko. Zato je za uradno obvestilo Republiki Gvineji Bissau o privolitvi Unije, da jo Protokol zavezuje, pristojna izključno Komisija.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog spada v izključno pristojnost Evropske unije, kot je navedeno v členu 3(1), točka (d), PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
Predlog je sorazmeren s ciljem vzpostavitve pravnega, okoljskega, gospodarskega in socialnega okvira upravljanja za ribolovne dejavnosti, ki jih plovila Unije izvajajo v vodah tretjih držav, kot je določeno v členu 31 Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki. Predlog je skladen z navedenimi določbami in prav tako z določbami glede finančne pomoči tretjim državam iz člena 32 navedene uredbe.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija je leta 2023 naročila naknadno in predhodno ocenjevalno študijo, ki jo je opravil neodvisni svetovalec. Na podlagi te ocenjevalne študije je Komisija izvedla naknadno oceno sedanjega protokola o izvajanju in predhodno oceno razpoložljivih možnosti za nadaljnje ukrepanje. Ugotovitve teh ocen so navedene v delovnem dokumentu služb Komisije.
Komisija v naknadni oceni iz delovnega dokumenta služb Komisije ugotavlja, da je bil sedanji protokol o izvajanju na splošno učinkovit pri doseganju svojih ciljev, čeprav so na nekaterih področjih še potrebne izboljšave. Pri tem se flota Unije še naprej zanima za dostop do ribolovnih območij Republike Gvineje Bissau za uporabo ribolovnih strategij na podlagi večletnega okvira, za kar je potrebna določena uskladitev ribolovnih možnosti in stopnje uporabe flote Unije. Kar zadeva komponento sektorske podpore, Komisija ugotavlja, da so sredstva sektorske podpore prispevala (i) k okrepitvi spremljanja, kontrole in nadzora ribištva ter (ii) k boljšemu upravljanju oceanov v Republiki Gvineji Bissau in regiji.
Komisija v predhodni oceni iz delovnega dokumenta služb Komisije ugotavlja, da so pogajanja o novem protokolu o izvajanju z nekaterimi prilagoditvami v interesu Unije in Republike Gvineje Bissau. Republiki Gvineji Bissau bodo pogajanja o novem protokolu o izvajanju zagotovila nadaljnje sodelovanje z Unijo pri krepitvi upravljanja oceanov z namenskimi sredstvi za sektorsko podporo iz večletnega okvira.
Pomembno je, da Unija ohrani instrument, ki omogoča tesno sektorsko sodelovanje z državo, ki je pomemben partner, dobavitelj ribiških proizvodov za Unijo in deležnik na mednarodnem prizorišču ter katere ribolovna območja so v interesu flote Unije.
•Posvetovanja z deležniki
Komisija se je v okviru zgoraj navedene ocene posvetovala z državami članicami, predstavniki sektorja in mednarodnimi organizacijami civilne družbe ter ribiško upravo in civilno družbo Republike Gvineje Bissau. Iz teh posvetovanj izhaja, da je v interesu Unije in Republike Gvineje Bissau, da se ohrani instrument, ki omogoča tesno sektorsko sodelovanje z možnostmi večletnega financiranja za Republiko Gvinejo Bissau. V interesu lastnikov plovil Unije je ohranitev dostopa do pomembnega ribolovnega območja na podlagi sporazuma v ribiškem sektorju.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predhodno in naknadno oceno je za Komisijo v skladu s členom 31(10) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki opravil neodvisni svetovalec.
•Ocena učinka
•Primernost in poenostavitev ureditve
•Temeljne pravice
Dogovorjeni protokol vključuje klavzulo o posledicah kršitev bistvenih elementov glede človekovih pravic iz členov 8 in 9 Sporazuma iz Samoe.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Finančni prispevek v okviru novega protokola znaša 17 000 000 EUR na leto, zajema pa:
(a)letni znesek za dostop do ribolovnih virov na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau v višini 12 500 000 EUR in
(b)posebni znesek v višini 4 500 000 EUR na leto za podporo izvajanju sektorske ribiške politike Republike Gvineje Bissau.
Ta podpora ustreza ciljem sodelovanja na področjih trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov, akvakulture, trajnostnega razvoja oceanov, varstva morskega okolja in modrega gospodarstva.
Letni znesek za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil je določen v letnem proračunskem postopku, vključno z vrstico za rezervo za protokole, ki še ne začnejo veljati v začetku leta.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ureditev spremljanja je določena v Sporazumu in novem protokolu.
2024/0159 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola (2024–2029) o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6), točka (a)(v), in (7) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s sklepom Sveta [XXX] z dne […] je bil dne [….] s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisan Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Protokol).
(2)Cilj Protokola je plovilom Unije omogočiti ribolov na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau ter Uniji in Republiki Gvineji Bissau omogočiti tesno sodelovanje pri nadaljnjem spodbujanju razvoja trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau. To sodelovanje prispeva tudi k dostojnim delovnim pogojem v ribiškem sektorju.
(3)Protokol bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije.
(4)Da bi Protokol lahko začel veljati, bi morala Komisija kot predstavnica Unije ukrepati na podlagi sklepa Sveta in Republiko Gvinejo Bissau uradno obvestiti o privolitvi Unije, da jo Protokol zavezuje.
(5)S členom 10 Sporazuma je ustanovljen skupni odbor, pristojen za spremljanje izvajanja Sporazuma in Protokola. Ta odbor je pristojen za odobritev nekaterih sprememb Protokola. Da bi olajšali odobritev takšnih sprememb, bi bilo treba pod vsebinskimi in postopkovnimi pogoji Komisijo pooblastiti, da jih odobri v imenu Unije po poenostavljenem postopku.
(6)Stališče Unije o predlaganih spremembah Protokola bi moral določiti Svet. Predlagane spremembe bi bilo treba odobriti, razen če jim v skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji nasprotuje manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje odločitve.
(7)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [datum] –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Protokol o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije.
Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu kot Priloga 1.
Člen 2
V skladu z določbami in pogoji iz Priloge 2 k temu sklepu je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije odobri spremembe Protokola, ki jih sprejme skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau.
Člen 3
Ta sklep začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju,
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
1.4.2.Specifični cilji
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau
1.2.Zadevna področja
08 – Kmetijska in pomorska politika
08 05 – Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in regionalne organizacije za upravljanje ribištva
08 05 01 – Vzpostavitev okvira za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije v vodah tretjih držav
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
X Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
Splošni cilj pogajanj o sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s tretjimi državami in njihove sklenitve je ribiškim plovilom Evropske unije omogočiti dostop do ribolovnih območij tretjih držav in z navedenimi državami razviti partnerstvo za okrepitev trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov zunaj voda Unije.
Sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu prav tako zagotavljajo skladnost med načeli, po katerih deluje skupna ribiška politika, in zavezami, sprejetimi v okviru drugih evropskih politik, kot so trajnostno izkoriščanje virov tretjih držav, boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, vključevanje partnerskih držav v svetovno gospodarstvo, prispevanje k trajnostnemu razvoju v vseh njegovih razsežnostih ter boljše upravljanje ribolova s političnega in finančnega vidika.
1.4.2.Specifični cilji
Specifični cilj št. 1
S pogajanji o sporazumih o partnerstvu o trajnostnem ribištvu z obalnimi državami ter njihovo sklenitvijo v skladu z drugimi evropskimi politikami prispevati k trajnostnemu ribolovu zunaj voda Unije, ohranjati evropsko navzočnost pri ribolovu v oddaljenih vodah ter zaščititi interese evropskega ribiškega sektorja in potrošnikov.
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
S sklenitvijo Protokola o izvajanju Sporazuma se omogočita nadaljevanje in krepitev strateškega partnerstva na področju ribištva med Evropsko unijo in Republiko Gvinejo Bissau. Poleg tega se bodo ustvarile ribolovne možnosti za plovila Unije na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau.
Protokol prispeva tudi k boljšemu upravljanju in ohranjanju ribolovnih virov s finančno pomočjo (sektorska podpora) za izvajanje programov, ki jih partnerska država sprejme na nacionalni ravni, zlasti glede spremljanja nezakonitega ribolova in boja proti njemu ter podpore sektorju malega ribolova.
Protokol bo prispeval k pomorskemu gospodarstvu Republike Gvineje Bissau, saj bo spodbujal rast, povezano z morskimi dejavnostmi, in trajnostno izkoriščanje njenih morskih virov.
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Stopnja uporabe ribolovnih možnosti (delež dovoljenj za ribolov, uporabljenih na leto, glede na število dovoljenj, ki so na voljo na podlagi Protokola).
Zbiranje in analiza podatkov o ulovu in komercialna vrednost Sporazuma.
Prispevek k zaposlovanju in dostojnim delovnim pogojem v ribiškem sektorju ter k dodani vrednosti v Uniji in stabilizaciji trga Unije (v povezavi z drugimi sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu).
Prispevek k izboljšanju raziskav, spremljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti s strani partnerske države ter razvoja njenega ribiškega sektorja, zlasti malega ribolova.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Predvideno je, da se novi protokol o izvajanju začasno uporablja od datuma njegovega podpisa, da se omeji prekinitev ribolovnih dejavnosti zaradi izteka veljavnosti sedanjega protokola.
Novi protokol bo zagotavljal okvir za ureditev ribolovnih dejavnosti flote Unije na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau, lastnikom plovil Unije pa bo omogočil, da zaprosijo za dovoljenja za ribolov na navedenem območju. Poleg tega bo novi protokol okrepil sodelovanje med Unijo in Republiko Gvinejo Bissau ter tako spodbujal razvoj trajnostne ribiške politike v vseh njenih razsežnostih. Med drugim določa spremljanje plovil s sistemom VMS in elektronsko sporočanje podatkov o ulovu. Sektorska podpora, na voljo v skladu s Protokolom, bo Republiki Gvineji Bissau pomagala pri nacionalni strategiji na področjih ribištva in pomorskega gospodarstva, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, obenem pa spodbujala dostojne delovne pogoje pri ribolovnih dejavnostih.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Če Unija ne sklene novega protokola, plovila Unije ne bodo mogla opravljati ribolovnih dejavnosti, saj sedanji sporazum vsebuje klavzulo o izključitvi ribolovnih dejavnosti, ki ne potekajo v okviru, opredeljenem s protokolom k Sporazumu. Dodana vrednost za floto Unije za ribolov v oddaljenih vodah je torej očitna. Protokol predstavlja tudi okvir za okrepljeno sodelovanje med Unijo in Republiko Gvinejo Bissau.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Pogodbenici sta na podlagi analize podatkov o preteklih ulovih na ribolovnem območju Republike Gvineje Bissau ter razpoložljivih ocen in znanstvenih mnenj določili ribolovne možnosti, izražene v ribolovnem naporu, za naslednji kategoriji: zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov kozic ter zamrzovalna plovila z vlečno mrežo za ribolov rib kostnic in glavonožcev. Protokol določa tudi ribolovne možnosti za zamrzovalna plovila za ribolov tuna s potegalko in plovila s parangalom ter plovila za ribolov tuna z ribiško palico. Ribolovne možnosti za male pelagične vrste so izražene kot celotni dovoljeni ulov (TAC) in določene na 0 ton zaradi pridržkov glede stanja staležev in nizke izkoriščenosti ribolovnih možnosti v okviru prejšnjega protokola. Te ribolovne možnosti se lahko na podlagi priporočil skupnega znanstvenega odbora sporazumno spremenijo v okviru skupnega odbora. Sektorska podpora je bila določena na visoko raven, da se lahko upoštevajo prednostne naloge nacionalne strategije na področjih ribištva in modrega gospodarstva.
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Sredstva, zagotovljena za finančno nadomestilo za dostop v okviru sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, so zamenljivi prihodki v nacionalnem proračunu Republike Gvineje Bissau. Vendar so sredstva za sektorsko podporo dodeljena (navadno prek vpisa v letni zakon o proračunu) ministrstvu za ribištvo, saj je to pogoj za sklenitev in spremljanje sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju. Ti finančni viri so združljivi s finančnimi sredstvi drugih mednarodnih donatorjev, namenjenimi izvajanju projektov in/ali programov v ribiškem sektorju na nacionalni ravni.
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
X Časovno omejeno
–X
v veljavi za obdobje petih let od datuma podpisa,
–X
finančne posledice v obdobju petih let od datuma podpisa za odobritve za prevzem obveznosti ter pet let in šest mesecev od datuma podpisa za odobritve plačil.
Časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja
X Neposredno upravljanje – Komisija:
–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–
prek izvajalskih agencij.
Deljeno upravljanje z državami članicami.
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
– subjektom javnega prava,
– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,
– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,
– osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Komisija (GD za pomorske zadeve in ribištvo v sodelovanju s svojim predstavnikom za ribištvo, pristojnim za zadevno regijo, ter z delegacijo Unije v Republiki Gvineji Bissau in ustreznimi službami Komisije) bo zagotovila redno spremljanje izvajanja Protokola glede uporabe ribolovnih možnosti s strani gospodarskih subjektov, podatkov o ulovu in spoštovanja pogojev za sektorsko podporo.
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju določa najmanj eno letno zasedanje skupnega odbora, na katerem Komisija in Republika Gvineja Bissau pregledata izvajanje Sporazuma in Protokola ter po potrebi prilagodita program in, kadar je ustrezno, finančni prispevek.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Plačila se izvajajo ločeno za prispevek za dostop in prispevek za sektorsko podporo. Plačila za dostop se izvedejo vsako leto na datum obletnice začetka veljavnosti Protokola, razen prvo leto, ko se plačilo izvede v treh mesecih po začetku njegove začasne uporabe. Dostop plovil se nadzira z izdajanjem dovoljenj za ribolov.
Podpora se prvič izplača v treh mesecih po začetku začasne uporabe, če je dosežen dogovor o letnem in večletnem programu izvajanja, naslednja leta pa se izplača na podlagi doseženih rezultatov. Doseženi rezultati in stopnja izvajanja se nadzirajo v skladu s smernicami za izvajanje sektorske podpore za ribiško politiko Republike Gvineje Bissau, o katerih se dogovorita pogodbenici na podlagi poročil ali dokazil, ki jih predloži partnerska država, ter tehničnih pregledov, ki jih opravi predstavnik za ribištvo.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Ugotovljeno tveganje zajema nezadostno uporabo ribolovnih možnosti s strani lastnikov plovil Unije in nezadostno izkoriščanje ali zamude pri izkoriščanju sredstev, namenjenih za financiranje sektorske ribiške politike Republike Gvineje Bissau. Predviden je okrepljen dialog o načrtovanju in izvajanju sektorske politike iz Sporazuma in Protokola. Poleg tega Sporazum in Protokol vsebujeta posebne klavzule za začasno prekinitev njunega izvajanja, ki se lahko uporabijo pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
V zvezi s plačili stroškov dostopa v okviru sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu se izvaja nadzor za zagotovitev njihove skladnosti z določbami mednarodnih sporazumov. Cilj nadzora v zvezi s sektorsko podporo je spremljati izvajanje te podpore. Spremljanje izvaja osebje Komisije v delegacijah Unije, opravlja pa se tudi na zasedanjih skupnega odbora. Napredek se ocenjuje na podlagi osnutka večletnega načrta. Če napredek ni zadovoljiv, se izplačilo naslednje tranše zadrži ali po možnosti zniža. Skupni stroški nadzora vseh sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu naj bi znašali približno 1,8 % (pri ravni prispevkov iz leta 2018). Postopki nadzora sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu v veliki meri izhajajo iz bistvenih regulativnih zahtev. Nadzor se šteje za učinkovitega, če se ne odkrijejo pomanjkljivosti, ki bi lahko pomembno vplivale na zakonitost in pravilnost finančnih transakcij. Povprečna stopnja napak je ocenjena na 0,0 %.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Komisija se zavezuje k vzpostavitvi političnega dialoga in rednemu usklajevanju z Republiko Gvinejo Bissau, da se izboljša upravljanje Sporazuma in Protokola ter okrepi prispevek Unije k trajnostnemu upravljanju virov. Za vsako plačilo, ki ga Komisija izvede na podlagi sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, veljajo običajna pravila ter proračunski in finančni postopki Komisije. Zlasti se v celoti identificirajo bančni računi tretjih držav, na katere se plačajo finančni prispevki. V členu 6(6) Protokola je določeno, da je treba finančni prispevek za dostop plačati na račun državne zakladnice, finančni prispevek za razvoj sektorja pa na uradni račun, ki ga nadzorujeta ministrstvo za ribištvo in ministrstvo za finance.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
|
številka
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
|
Vzpostavitev okvira za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije v vodah tretjih držav
|
08 05 01
|
dif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
·Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
|
številka
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
|
|
[XX YY YY YY]
|
|
DA/NE
|
DA/NE
|
DA/NE
|
DA/NE
|
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
–
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
–X
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
Številka 2
|
Trajnostna rast: naravni viri
|
|
GD MARE
|
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Leto
N+4
|
SKUPAJ
|
|
□ Odobritve za poslovanje
|
|
|
|
|
|
|
|
Proračunska vrstica 08 05 01
|
obveznosti
|
(1a)
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
|
plačila
|
(2a)
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
Proračunska vrstica
|
obveznosti
|
(1b)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(2b)
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
|
|
|
|
|
|
|
|
Proračunska vrstica
|
|
(3)
|
|
|
|
|
|
|
|
ODOBRITVE ZA GD MARE
SKUPAJ
|
obveznosti
|
= 1a + 1b + 3
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
|
plačila
|
= 2a + 2b
+ 3
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
□ Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti
|
(4)
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
|
plačila
|
(5)
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
□ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ
|
(6)
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 2
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
obveznosti
|
= 4 + 6
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
|
|
plačila
|
= 5 + 6
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
17,000
|
85,000
|
Razdelek
večletnega finančnega okvira
|
7
|
„Upravni odhodki“
|
Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v
Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga
(Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
SKUPAJ
|
|
GD <…….>
|
|
□ Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
□ Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
GD <…….> SKUPAJ
|
odobritve
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
SKUPAJ
|
|
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
|
obveznosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije
|
|
|
Leto
2024
|
Leto
2025
|
Leto
2026
|
Leto
2027
|
Leto
2028
|
SKUPAJ
|
|
|
REALIZACIJE
|
|
|
|
vrsta
|
povprečni stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število realizacij skupaj
|
stroški realizacij skupaj
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 …
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– dostop
|
|
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
62,500
|
|
– sektorska podpora
|
|
|
|
4,500
|
|
4,500
|
|
4,500
|
|
4,500
|
|
4,500
|
|
22,500
|
|
– realizacija
|
|
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
85,000
|
|
Seštevek za specifični cilj št. 1
|
|
0,780
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
17,000
|
|
SKUPAJ
|
|
0,780
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
|
12,500
|
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–X
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
SKUPAJ
|
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi
upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–X
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto N+2
|
Leto N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
|
□ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 01 02 03 (delegacije)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
□ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)
|
|
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
XX 01 xx yy zz
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci
|
|
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
–X
se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.
–
zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.
–
zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–X
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
–
je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
Skupaj
|
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–X
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–
za lastna sredstva,
–
za druge prihodke.
–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto
|
Posledice predloga/pobude
|
|
|
|
Leto
N
|
Leto
N+1
|
Leto
N+2
|
Leto
N+3
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
|
|
Člen ………….
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).