<TI><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston,</HT>predstavljeni <DATE ISO="20111215">15. decembra 2011</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001">Jezik izvirnika: angleščina.</NOTE></TI><STI>Zadeva C-24/11 PKraljevina ŠpanijaprotiEvropski komisiji</STI>

C-24/11 P62011CC0024EU:C:2011:8500001111313

SKLEPNI PREDLOGI E. SHARPSTON – ZADEVA C-24/11 P

ŠPANIJA PROTI KOMISIJI

<TI><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston,</HT>predstavljeni <DATE ISO="20111215">15. decembra 2011</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001">Jezik izvirnika: angleščina.</NOTE></TI><STI>Zadeva C-24/11 PKraljevina ŠpanijaprotiEvropski komisiji</STI>PritožbaEKUJSOdhodki, izključeni iz financiranja Skupnosti1.Komisija je z Odločbo 2008/68/ES (v nadaljevanju: sporna odločba)

Odločba Komisije z dne 20. decembra 2007 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada EKUJS iz financiranja Skupnosti (2008/68/ES) (UL 2008, L 18, str. 12).

izvedla finančne popravke pomoči Skupnosti

V času vložitve tožbe je pravo Skupnosti urejalo pogoje za dodelitev pomoči za pridelavo olivnega olja. Odkar je začela veljati Lizbonska pogodba, te pogoje ureja pravo EU. Ob upoštevanju, da sprememba ni bila zgolj formalna, se bom v teh sklepnih predlogih ves čas sklicevala na Skupnost in pravo Skupnosti.

za pridelavo olivnega olja in poljščin v Španiji. Splošno sodišče

V času vložitve tožbe, pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, se je Splošno sodišče imenovalo Sodišče prve stopnje. Izpodbijana sodba je bila izdana po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Zaradi poenostavitve, in ker je bila sprememba zgolj formalna, bom v celotnih Sklepnih predlogih uporabljala njegov sedanji naziv.

je s sodbo z dne 12. novembra 2010 v zadevi Španija proti Komisiji (T-113/08) (v nadaljevanju: izpodbijana sodba) zavrnilo zahtevo Španije za razglasitev delne ničnosti te odločbe. Španija se je pritožila proti nekaterim delom sodbe.<TI><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TI><TI><HT TYPE="ITALIC">Financiranje skupne kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP)</HT></TI>2.Odločba 2008/68 je iz financiranja Skupnosti med drugim izključila odhodke iz proračunskih let od 2000 do 2004 v zvezi s pridelavo olivnega olja v Španiji. V zadevnem obdobju je financiranje SKP urejala Uredba št. 1258/1999

Glej drugi odstavek člena 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 25, str. 414), ki določa, da se Uredba uporabi za odhodke, izvedene od 1. januarja 2000. Ta uredba je razveljavila Uredbo Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št.1287/95 z dne 22. maja 1995 o spremembi Uredbe (EGS) št. 729/70 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 125, str. 1).

. Ta uredba je bila razveljavljena leta 2005, vendar se je uporabljala še do 15. oktobra 2006 in 31. decembra 2006 za odhodke držav članic oziroma Komisije.

Drugi pododstavek člena 47(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1).

Zato je veljala za odhodke, zajete v sporni odločbi.3.Financiranje SKP je do leta 2005 potekalo prek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (v nadaljevanju: EKUJS).

Člen 1(1) Uredbe št. 1258/1999.

Financiranje so izvajale pooblaščene nacionalne plačilne agencije v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom, potem ko je Komisija plačala predplačila na podlagi odhodkov, nastalih v referenčnem obdobju.

Člen 5(1) Uredbe št. 1258/1999.

Sredstva iz sklada EKUJS so bila namenjena zgolj financiranju odhodkov, nastalih v skladu s pravom Skupnosti.4.V uvodni izjavi 5 Uredbe št. 1258/1999 je bilo navedeno, da so za preverjanje odhodkov Jamstvenega oddelka sklada [in njihovo skladnost s pravom Skupnosti] v prvi vrsti odgovorne države članice. Dalje je bilo navedeno, da mora Komisija preveriti pogoje, pod katerimi so se izvajala plačila in preverjanja in da je mogoče prevzeti financiranje le, kadar ti pogoji dajejo vsa potrebna zagotovila, da so bili odhodki izvedeni skladno s predpisi Skupnosti.5.Komisija je lahko v skladu s členom 7(4) Uredbe št. 1258/1999 sprožila postopek ugotavljanja, ali so bili odhodki, zaračunani Jamstvenemu oddelku EKUJS, skladni s predpisi Skupnosti, ter po potrebi naložila finančne popravke in od držav članic izterjala odhodke.6.Drugi pododstavek člena 7(4) je določal:

Pred vsakršno odločitvijo o zavrnitvi financiranja se rezultati preverjanj Komisije in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo, zatem pa si obe stranki prizadevata doseči sporazum o nadaljnjem ukrepanju.

7.Komisija ni mogla izključiti nekaterih odhodkov iz financiranja Skupnosti. Tako je peti pododstavek člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 določal, da Komisija ne more izključiti:

(a)odhodkov iz člena 2, ki se izvedejo prej kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih njenih preverjanj;

[…]

Omejitev se ujema s tisto iz petega pododstavka člena 5(2)(c) Uredbe (EGS) št. 729/70, ki jo je razveljavila Uredba št. 1258/1999.

8.Uredba št. 1663/95 je urejala postopke za potrditev obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS.

Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3 zvezek 18 str. 31), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/1999 z dne 22. oktobra 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 26, str. 335).

Spremenjena je bila leta 1999 z začetkom veljavnosti 30. oktobra 1999, vendar je veljala še naprej za potrditev obračunov pred proračunskim letom 2006 in za le-to proračunsko leto.

Glej člen 18(1) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, str. 90).

Zato je veljala za odhodke, zajete v sporni odločbi.9.Člen 8 Uredbe št. 1663/95 je določal postopek, ki ga je treba upoštevati:

1.Če Komisija na podlagi poizvedbe oceni, da izdatki niso bili izvršeni v skladu s pravili Skupnosti, o rezultatih svojih pregledov obvesti zadevno državo članico in navede korektivne ukrepe, ki naj se sprejmejo za zagotovitev prihodnje skladnosti.Obvestilo se sklicuje na to uredbo. Država članica odgovori v dveh mesecih in Komisija lahko temu primerno spremeni svoje stališče. V upravičenih primerih se lahko Komisija strinja, da podaljša rok za odgovor.Po izteku obdobja, dovoljenega za odgovor, Komisija povabi državo članico na dvostransko razpravo in obe stranki si prizadevata dogovoriti o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o oceni resnosti kršitve in finančne izgube Skupnosti. Po razpravi in izteku katerega koli roka po razpravi, ki ga določi Komisija, po posvetovanju z državami članicami za zagotovitev nadaljnjih informacij ali, če država članica ne sprejme povabila na srečanje pred rokom, ki ga določi Komisija, po izteku roka Komisija uradno sporoči državi članici svoje ugotovitve, sklicujoč se na Odločbo 94/442/ES. Brez poseganja v četrti pododstavek tega odstavka to sporočilo vključuje oceno katerega koli izdatka, ki ga namerava Komisija izključiti v skladu s [členom 7(4) Uredbe št. 1258/1999].Država članica čimprej obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti, in o datumu začetka njihove veljavnosti. Kjer je to ustrezno, Komisija sprejme enega ali več sklepov v skladu s [členom 7(4) Uredbe št. 1258/1999] do datuma začetka veljavnosti korektivnih ukrepov, zato da bi izključili izdatke, ki so neskladni s predpisi Skupnosti.2.Sklepi iz [člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999] se sprejmejo po pregledu katerega koli poročila, ki ga sestavi spravni organ v skladu z določbami iz [Odločbe] 94/442/ES.[…]

<TI><HT TYPE="ITALIC">Pomoč za pridelavo olivnega olja</HT></TI>10.Uredba št. 2261/84

Uredba Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984 o določitvi splošnih pravil za podeljevanje pomoči za proizvodnjo oljčnega olja in pomoči za organizacije proizvajalcev oljčnega olja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 94), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1639/98 z dne 20. julija 1998 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 23, str. 314).

je v zadevnem obdobju določala splošna pravila za dodeljevanje pomoči za pridelavo olivnega olja. Odstavka 1 in 2 člena 14 te uredbe sta določala, da vsaka država članica proizvajalka uporabi sistem preverjanj, s katerim zagotovi, da je proizvod, za katerega se dodeli pomoč, upravičen do nje in preveri dejavnosti vsake organizacije proizvajalcev in združenja, še zlasti, ali so ti organi opravili postopke preverjanj. V ta namen so morale države članice uporabljati računalniško obdelane podatkovne datoteke.

Člen 14(5), prvi pododstavek, in člen 16 Uredbe št. 2261/84.

11.Države članice so morale v skladu s členom 1(1) Uredbe (EGS) št. 154/75 voditi register pridelovalcev oljk, ki zajema vsa posestva z nasadi oljk na njihovem ozemlju.

Uredba (EGS) št. 154/75 Sveta z dne 21. januarja 1975 o uvedbi registra pridelovalcev oljk v državah članicah proizvajalkah oljčnega olja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 2, str. 64), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3788/85 z dne 20. decembra 1985 o spremembi nekaterih uredb v sektorju olj in masti zaradi pristopa Španije in Portugalske (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 283).

12.Uredba št. 2366/98

Uredba Komisije (ES) št. 2366/98 z dne 30. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za oljčno olje za tržna leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/01 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 24, str. 113).

je določala pogoje za dodeljevanje pomoči pridelovalcem olivnega olja za tržna leta 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001.13.Upravičenost do pomoči je temeljila na dejanski količini proizvedenega deviškega olja.

Člen 14(1) Uredbe št. 2366/98.

V skladu s členom 14(3) Uredbe št. 2366/98 je bilo treba določiti to količino z upoštevanjem zbranih podatkov iz registra pridelovanja oljk, geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk ali prijav pridelka; računalniških datotek; dokazil o stiskanju, ki jih priskrbijo odobrene oljarne, in rezultatov opravljenih pregledov. Členi od 22 do 31 te uredbe so vsebovali podrobnejše obveznosti glede podatkov, ki jih je bilo treba zbrati, in pregledov, ki jih je bilo treba opraviti.14.Uredba št. 2366/98 je predvidevala tudi izplačilo predujma, ki se izplača pridelovalcem, pri čemer država članica izplača ostanek ob koncu ustreznih pregledov.

Člen 16 Uredbe št. 2366/98.

Posledica neskladnosti glede zabeležene količine ali drugih oblik nepravilnosti je lahko bila zavrnitev pomoči.<TI><HT TYPE="BOLD">Postopek, ki je privedel do sprejetja sporne odločbe</HT></TI>15.Komisija je po preiskavah, izvedenih februarja 2002 in julija 2003 o odhodkih za pomoč za špansko pridelavo olivnega olja, španske organe z izsledki teh preiskav seznanila z dopisoma z dne 11. julija 2002 (AGR 16844) in 23. marca 2004 (AGR 8316).16.Komisija je 24. novembra 2004 povabila španske organe na dvostransko srečanje, ki je potekalo 21. decembra 2004.17.Komisija je 10. novembra 2005 poslala zapisnik tega srečanja španskim organom, ki so odgovorili z dopisoma z dne 13. in 16. januarja 2006.18.Komisija je 11. avgusta 2006 španske organe uradno seznanila s svojimi sklepi in predlagala pavšalne popravke za zadevna proračunska leta.19.Španski organi so nato v skladu s členom 1(1)(a) Odločbe Komisije 94/442/ES zaprosili za spravo – torej mediacijo.

Odločba Komisije z dne 1. julija 1994 o določitvi spravnega postopka v zvezi s potrjevanjem obračuna Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (94/442/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 268).

Spravni organ je izdal končno poročilo 15. marca 2007.20.Komisija je nato pripravila zbirno poročilo z dne 3. septembra 2007.21.Komisija je 20. decembra 2007 sprejela sporno odločbo, s katero je izključila iz financiranja Skupnosti nekatere odhodke, nastale v zvezi s pomočjo, dodeljeno španskim pridelovalcem in sektorju olivnega olja in poljščin.

Člen 1 in priloga k sporni odločbi.

22.V sporni odločbi je bilo navedeno, da je bila sprejeta glede na opravljena preverjanja, rezultat dvostranskih razgovorov in spravnih postopkov.

Uvodna izjava 4 v preambuli sporne odločbe.

Razlogi za finančne popravke so bili za nekatere odhodke navedeni kot [p]omanjkljivosti pri nadzoru prijav pridelkov in nadzoru donosov ter pri spremljanju nadzora mlinov, za druge odhodke pa je bilo ugotovljeno, da [n]i nadzora nad prijavami pridelkov, nadzor donosov in spremljanje nadzora mlinov pa sta pomanjkljiva.

Priloga k sporni odločbi.

23.Finančni vpliv sporne odločbe je znašal skoraj 184 milijonov EUR.<TI><HT TYPE="BOLD">Izpodbijana sodba</HT></TI>24.Kraljevina Španija je s tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču 29. februarja 2008, predlagala razglasitev delne ničnosti sporne odločbe, in sicer zaradi (i) uporabe petodstotnega pavšalnega popravka pomoči za pridelavo olivnega olja v tržnih letih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001, razen deleža, ki se nanaša na tržno leto 1999/2000 v Andaluziji, in (ii) uporabe dvoodstotnega pavšalnega popravka za pomoči za sektor poljščin v Andaluziji, priglašenih v letih 2003 in 2004.25.Splošno sodišče je v celoti zavrnilo tožbo in Kraljevini Španiji naložilo plačilo stroškov.26.Španska vlada je navedla tri pritožbene razloge. Nanašajo se na presojo Splošnega sodišča o tem, ali je Komisija v zvezi s pomočjo za pridelavo olivnega olja kršila člen 8 Uredbe št. 1663/95 (točke od 61 do 70 izpodbijane sodbe) in ali Komisija ni upoštevala štiriindvajsetmesečnega roka, določenega v členu 7(4) Uredbe št. 1258/1999 (točke od 118 do 125 izpodbijane sodbe).<TI><HT TYPE="ITALIC">Podlaga za končno odločbo Komisije glede tržnih let 1998/1999 in 1999/2000</HT></TI>27.Splošno sodišče je v točki 64 izpodbijane sodbe navedlo, da ni sporno, da je sporna odločba temeljila na nezadostnem izvajanju priporočil, ki jih je španskim organom dala Agencia para el Aceite de Oliva (v nadaljevanju: AAO) po opravljenih nadzorih mlinov (prva nepravilnost) in zaradi nedelujočih računalniških podatkovnih baz v registru pridelovanja oliv (druga nepravilnost).28.Splošno sodišče je ugotovilo (točka 65), da se je Komisija strinjala, da prva nepravilnost ni bila posebej omenjena v dopisu AGR 16844. V tem dopisu je Komisija zares izrazila zadovoljstvo z delom AAO.29.Splošno sodišče je v točki 66 navedlo, da ta dejstva niso onemogočala Komisiji sprejetja odločitve, da je bilo spremljanje priporočil AAO nezadostno, in s tem izključitve odhodkov iz financiranja Skupnosti z upoštevanjem podatkov in številk, ki so jih posredovali španski organi, in sicer v okviru dvostranskega srečanja 21. decembra 2004.30.Splošno sodišče je v zvezi z drugo nepravilnostjo v točki 67 navedlo, da je Španija potrdila, da se je dopis AGR 16844 nanašal na pomanjkljivosti pri uporabi računalniških podatkovnih baz in registra pridelovanja oliv, čeprav z nekoliko drugačnimi izrazi, kot so kasneje uporabljeni v zbirnem poročilu. Splošno sodišče se je prav tako sklicevalo, v točki 68, na odstavek 1 priloge A1 k dopisu, ki je vključeval izjavo o tem, da je že bilo znano, da zadevni viri niso bili vselej delujoči. V dopisu za sklic dvostranskega srečanja je bilo jasno navedeno, da so vprašanja, ki naj bi se obravnavala, del nedokončane zgodbe o pomanjkljivostih (točka 69).31.Splošno sodišče je torej v točki 70 izpodbijane sodbe zavrglo tožbeni razlog, ki ga je navedla Španija, namreč da je Komisija kršila člen 8 Uredbe št. 1663/95, ker se je pri svoji končni odločbi za tržni leti 1998/1999 in 1999/2000 oprla na ekstrapolacijo ugotovitev iz drugih preiskav, namesto na izsledke preiskave iz februarja 2002, navedene v dopisu AGR 16844.<TI><HT TYPE="ITALIC">Ustrezni datum za štetje štiriindvajsetmesečnega roka, navedenega v členu 7(4) Uredbe št. 1258/1999</HT></TI>32.Splošno sodišče je v točki 119 ugotovilo, da ni sporno, da je Komisija sporočila rezultate preiskave v dopisu AGR 16844 z dne 11. julija 2002, in sicer v skladu s prvim pododstavkom člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 in sodno prakso.

Sodbi z dne 12. septembra 2007 v zadevi Grčija proti Komisiji, T-243/05, ZOdl., stran II-3475, točka 43, in z dne 14. februarja 2008 v zadevi Španija proti Komisiji, T-266/04, povzetek v ZOdl., str. II-20*, točka 41.

Splošno sodišče je v točki 120 navedlo, da je bil ta dopis posredovan 15. julija 2002.33.Splošno sodišče je v točkah od 121 do 124 dalje preučilo datum odhodkov, na katere se nanaša sporna odločba. Ob upoštevanju, da ni nobeno od ustreznih pravil opredelilo tega datuma, je za razlago petega pododstavka člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 (ki je bila razveljavljena s petim pododstavkom člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 in je imela enako normativno vsebino kot ta pododstavek) uporabilo razlago Sodišča iz sodbe v zadevi Španija proti Komisiji (C-329/00)

Sodba z dne 19. junija 2003 (Recueil, str. I-6103, točka 43).

. Sodišče je v tej sodbi navedlo, da je ustrezni datum tisti, na katerega je bila ugotovljena dokončna višina pomoči in (razlika) plačana.34.Podobno kot pridelovalci banan, katerih pomoč je bila sporna v sodbi C-329/00, so pridelovalci olivnega olja v obravnavani zadevi prejeli predplačilo pomoči, za katero so zaprosili. V nasprotju s pridelovalci banan jim za prejem tega predplačila ni bilo treba položiti varščine. Razliko so prejeli po upoštevanju rezultatov pregledov, ki jih je opravila država članica. Splošno sodišče je glede na te okoliščine ugotovilo, da je bil ustrezni datum tisti, na katerega je bila plačana razlika.35.V primeru pomoči za pridelavo olivnega olja, ki se nanaša na tržno leto 1998/1999, so bila plačila izvedena med 21. septembrom 2000 in 14. oktobrom 2000, torej v štiriindvajsetmesečnem roku od datuma posredovanja dopisa AGR 16844 (15. julij 2002).36.Splošno sodišče je v skladu s tem v točki 125 zavrnilo tožbeni razlog, da je Komisija kršila člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999, s tem da je sporna odločba vplivala na odhodke, izvedene več kot 24 mesecev pred pisnim obvestilom o izsledkih preiskave.<TI><HT TYPE="BOLD">Pritožba</HT></TI>37.Kraljevina Španija je predlagala Sodišču, naj razveljavi izpodbijano sodbo in samo dokončno odloči, tako da:

razveljavi vse finančne popravke v zvezi s pomočjo za proizvodnjo olivnega olja, zajete v izpodbijani sodbi;

podredno, razveljavi finančne popravke v zvezi z odhodki, za katere so bila izvedena predplačila pred 24. novembrom 2002; ali

še bolj podredno, razveljavi finančne popravke, ki se nanašajo na odhodke, za katere so bila izvedena predplačila pred 15. julijem 2000.

38.Komisija predlaga Sodišču, naj pritožbene razloge Španije zavrne kot neutemeljene. Podredno Komisija zatrjuje, da finančni popravki ne bi mogli biti razveljavljeni, čeprav bi se Sodišču zdeli pritožbeni razlogi utemeljeni, ker Španija ni izpodbijala drugih razlogov, na katerih so ti popravki temeljili.<TI><HT TYPE="BOLD">Prvi pritožbeni razlog</HT></TI><TI><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TI>39.Španska vlada zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo člen 8 Uredbe št. 1663/95, ker se je strinjalo (točka 66), da lahko finančni popravki Komisije temeljijo na nepravilnostih, neomenjenih v njenem prvem pisnem obvestilu (dopis AGR 16844, s katerim so bili posredovani izsledki preiskave iz februarja 2002), čeprav je navedlo (točka 63), da mora pisno obvestilo ustrezno opredeliti izsledke preiskave in s tem nepravilnosti, ki so podlaga za finančne popravke. Meni, da je sklepanje Splošnega sodišča v točkah 63 in 66 notranje neskladno. Splošno sodišče bi moralo ugotoviti, da se končna odločba ne more opreti na nezadostno izvajanje priporočil AAO s strani španskih organov, ker ta nepravilnost ni bila navedena v dopisu AGR 16844.40.Španska vlada dodaja, da čeprav je Komisija prvič omenila zadevno nepravilnost v dopisu z dne 24. novembra 2004, namenjeno sklicu dvostranskega srečanja, to ne spodkopava njene trditve, da Splošno sodišče ni upoštevalo člena 8 Uredbe št. 1663/95. Kratka omemba tega očitka v dopisu je pomenila nezadostno podlago za sklepanje, da bi lahko španski organi ustrezno uveljavljali pravice do obrambe med dvostranskim srečanjem. Španija je na obravnavi trdila, da je prvo pisno obvestilo mogoče primerjati z obrazloženim mnenjem Komisije v postopku za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU (prej člen 226 ES). Podobno kot postopek za ugotavljanje kršitev ne more temeljiti na razlogu, ki ni naveden v obrazloženem mnenju, finančni popravek izdatkov za kmetijstvo ne more temeljiti na nepravilnosti, ki ni bila vključena v to prvo pisno obvestilo.41.Komisija se strinja, da mora pisno obvestilo iz prvega pododstavka člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 državo članico obvestiti o očitkih na način, ki spodbuja dialog in državi članici omogoča uveljavljanje pravic do obrambe. Država članica pa ne more vztrajati, da bi to pisno obvestilo že moralo vsebovati najvišjo raven podrobnosti glede teh očitkov, saj obvestilo zgolj sproža upravno fazo postopka. Komisija dejansko ni mogla navesti podrobnosti o prvi nepravilnosti, ker je čakala, kot kaže dopis AGR 16844, na prejem podatkov od Španije o tem, kako nacionalni organi izvajajo sankcije, ki jih je priporočila AAO.

Na obravnavi je zastopnik Komisije navajal citat iz točke 2.2.1 priloge I k dopisu AGR 16844, v katerem je Komisija zaprosila za podatke o uporabljenih sankcijah.

42.Španija je imela v obravnavani zadevi vse možnosti podati svoje stališče. Glede na podatke, predložene v postopku, je Komisija upravičeno sklepala, da je bilo spremljanje izvajanja priporočil AAO nezadostno.43.Komisija prav tako trdi, da pisno obvestilo in obrazloženo mnenje nista imeli enakega namena. Slednje je končalo upravno fazo postopka, ki je vodil v postopek ugotavljanja kršitev, medtem ko je prvo sprožilo postopek, katerega rezultat je lahko odločba o uporabi finančnih popravkov.<TI><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TI>44.V zvezi s prvim pritožbenim razlogom se zastavljata dve vprašanji.45.Prvo vprašanje je, ali je bila obrazložitev Splošnega sodišča neskladna, ko je ugotovilo, da bi lahko Komisija svojo končno odločbo oprla na nepravilnosti, ker španski organi niso izvajali priporočil AAO, čeprav je bilo v dopisu AGR 16844 navedeno, da je AAO zadovoljivo delovala.46.Sklepanje Splošnega sodišča se mi ne zdi napačno.47.Splošno sodišče v točki 66 izpodbijane sodbe pravilno navaja, da se ugotovitev v dopisu AGR 16844 nanaša na lastno delo AAO. Nepravilnost, na katero je Komisija oprla končno odločbo, je bila drugačna. Nanašala se je na to, da španski organi niso izvedli dela AAO.48.Menim, da stališče Splošnega sodišča v zvezi z dopisom AGR 16844 ni v nasprotju z njegovo ugotovitvijo, da bi lahko Komisija svojo končno odločbo oprla na to, da so španski organi nezadostno izvajali priporočila AAO (prva nepravilnost).49.Drugo vprašanje je, ali je Splošno sodišče napačno razložilo in uporabilo člen 8(1) Uredbe št. 1663/95, kar bi pomenilo, da bi lahko končna odločba Komisije o zavrnitvi financiranja odhodkov temeljila na nepravilnosti, ki ni bila vključena v dopis AGR 16844.50.Menim, da ne.51.Splošno sodišče je v bistvu menilo, da bi lahko pisno obvestilo, ki nepravilnosti ni posebej opredelilo – in torej ni navedlo ukrepov, potrebnih za odpravo te nepravilnosti – vseeno izpolnilo zahteve iz prvega pododstavka člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.52.Menim, da je tako razumevanje te določbe pravilno.53.Člen 8 Uredbe št. 1663/95 in člen 7(4) Uredbe št. 1258/1999 skupaj določata postopek za potrditev obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS.54.Da bi ugotovili, ali in v katerih okoliščinah bi se lahko končna odločba Komisije oprla na nepravilnost, ki ni vključena v pisno obvestilo iz prvega pododstavka člena 8(1), je treba upoštevati namen tega obvestila in postopek, ki mu je sledil.55.Menim, da je bilo pisno obvestilo takrat vmesen korak med preiskovalno in upravno fazo postopka za potrditev obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS.56.Ta postopek se je začel s preiskavo Komisije o tem, ali so bili izdatki izvedeni v skladu s pravili Skupnosti. Da bi Komisija dokazala, da ni tako, je morala predstaviti dokaz o resnem in razumno utemeljenem dvomu, ki ga zazna v zvezi z tem nadzorom ali s temi številkami.

Zadeva Španija proti Komisiji, navedena v opombi 23, točka 68.

Komisiji pa ni bilo treba izčrpno dokazovati, da so bila preverjanja, ki so jih opravili nacionalni organi, neustrezna ali da so bili podatki, ki so jih posredovali, nepravilni.

Sodba z dne 21. januarja 1999 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-54/95, Recueil, str. I-35, točka 35.

To ublažitev dokaznega bremena za Komisijo je mogoče pojasniti z dejstvom, da je država članica v najprimernejšem položaju za zbiranje in preverjanje podatkov, potrebnih za potrditev obračuna EKUJS, in je zato dolžna predložiti najpodrobnejši in najpopolnejši dokaz o resničnosti svojih nadzorov in zneskov ter, odvisno od okoliščin primera, o nepravilnosti trditev Komisije.

Zadeva Španija proti Komisiji, navedena v opombi 23, točka 68 in navedena sodna praksa.

57.Če je Komisija po koncu poizvedbe ocenila, da izdatki niso bil izvedeni v skladu s pravili Skupnosti, bi morala o rezultatih svojih pregledov obvestiti zadevno državo članico in navesti korektivne ukrepe, ki naj se sprejmejo za zagotovitev prihodnje skladnosti.

Prvi pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.

58.Pisno obvestilo je bilo torej začetek upravne faze postopka, ki je moral omogočiti uveljavitev načela kontradiktornosti.

Sodba Sodišča z dne 29. januarja 1998 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-61/95, Recueil, str. I-207, točka 39 in navedena sodna praksa.

V tem postopku je bilo treba zadevnim državam članicam zagotoviti vsa potrebna jamstva, da lahko predstavijo svoje stališče.

Sodba Grčija proti Komisiji, navedena v opombi 29, točka 39 in navedena sodna praksa.

59.Sodišče je navedlo, da je pisno obvestilo zadostilo opozorilni nalogi, če se je zadevna država članica celovito seznanila s pomisleki Komisije in prilagoditvami, ki bodo verjetno izvedene v zvezi z zadevnim sektorjem.

Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji, C-153/01, ZOdl., str. I-9009, točka 93.

60.Drugi pododstavek člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 je prav tako določal, da morata Komisija in država članica po seznanitvi z izsledki preiskave Komisije in odgovorih države članice doseči sporazum o nadaljnjem ukrepanju. Zdi se, torej, da v prvem pisnem obvestilu ni bilo treba dokončno in izčrpno navesti ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi izvedba izdatkov v skladu s pravom Skupnosti.61.Po posredovanju pisnega obvestila je imela zadevna država članica možnost odgovoriti.

Drugi pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.

Komisija bi jo lahko zaprosila za posredovanje dodatnih informacij. Država članica ni mogla ovreči ugotovitev Komisije le s trditvami. Dokazati je morala, da so trditve Komisije nepravilne.

Sodba Nemčija proti Komisiji, navedena v opombi 26, točka 35.

Če ji ne bi uspelo dokazati, da so ugotovitve Komisije nepravilne, bi lahko te upravičeno pomenile dejavnike, ki lahko povzročijo resne dvome o vzpostavitvi primernih in učinkovitih ukrepov preverjanja in nadzora.

Sodba Sodišča z dne 28. oktobra 1999 v zadevi Italija proti Komisiji, C-253/97, Recueil, str. I-7529, točka 7 in navedena sodna praksa.

Drugi pododstavek člena 8(1) je določal, da [bi] Komisija lahko spremenila svoje stališče kot odziv na odgovor države članice.

Drugi pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.

62.Nato [je] Komisija […] povabi[la] državo članico na dvostransko razpravo.

Tretji pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.

Namen tega srečanja je bil doseči dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in o oceni resnosti kršitve in finančne izgube Skupnosti.

Tretji pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 in drugi pododstavek člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999.

Po tem srečanju je lahko država članica zaprosila spravni organ, naj uskladi različna stališča strank.

Člen 1(1)(a) Odločbe 94/442.

Komisija je morala poročilo spravnega organa upoštevati pri svoji končni odločitvi o zavrnitvi financiranja odhodkov.

Člen 8(2) Uredbe št. 1663/95.

63.Menim, da je bil ta postopek namenjen ustvarjanju dialoga med Komisijo in državo članico, izmenjavi informacij in zagotavljanju priložnosti zadevni državi članici, da uveljavi pravice do obrambe in dokaže, da so bile ugotovitve Komisije nepravilne.64.Komisija je zato morala v pisnem obvestilu, ki ga je treba upoštevati kot celoto, navesti svoje pomisleke glede nepravilnosti na podlagi poznavanja dejstev, ki so bila na voljo ob izdaji obvestila. Zadevna država članica bi lahko nato ugovarjala informacijam iz obvestila in jih dopolnila z dodatnimi informacijami v upravni fazi postopka.65.Zaradi tega ne izključujem možnosti, da Komisija v nadaljnjih fazah upravnega postopka sporoči nove nepravilnosti v zvezi z izdatki, ki so predmet preiskave, pod pogojem, da to stori pravočasno, kar državi članici omogoči, da v celoti uveljavi pravice do obrambe in se seznani z ukrepi, ki jih je treba sprejeti. Na obravnavi je bilo videti, da Španija to priznava. Priznala je, da bi navedba pomisleka kot točke dnevnega reda za dvostransko srečanje lahko omogočila državi članici uveljavitev pravic do obrambe, čeprav ta pomislek v uvodnem pisnem obvestilu ne bi bil naveden.66.Strinjam se s Komisijo, da prvega pisnega obvestila ni mogoče primerjati z obrazloženim mnenjem v tožbi zaradi kršitve v skladu s členom 258 PDEU. Komisija z izdajo obrazloženega mnenja končuje zadnji korak v predhodnem upravnem postopku pred vložitvijo tožbe zaradi kršitve. Prvo pisno obvestilo v skladu s členom 8(1) Uredbe Komisije št. 1663/95 pa je nasprotno pomenilo prvi korak v upravnem delu postopka, ki se je končal s končno odločbo Komisije o zavrnitvi kritja izdatkov in uporabi finančnih popravkov.67.Če je Sodišče kljub temu pripravljeno preučiti analogijo z upravno fazo v postopku ugotavljanja kršitev, menim, da je prvo pisno obvestilo bolj podobno pisnemu opominu. Pisni opomin, enako kot prvo pisno obvestilo, mora nujno vsebovati le prvi strnjen povzetek očitkov, vendar mora biti dovolj jasen, da [zadevni državi članici] omogoči, da razvije svojo obrambo, kot kaže tudi potek tega [predhodnega in upravnega] dela postopka.

Sodba z dne 8. aprila 2008 v zadevi Komisija proti Italiji, C-337/05, ZOdl., str. I-2173, točki 23 in 24 ter navedena sodna praksa.

68.V zvezi s podlago za končno odločbo Komisije dodajam, da je Sodišče navedlo, da se morajo razlogi za odločbo šteti za ustrezne, če je bila država članica, na katero je odločba naslovljena, močno vključena v postopek odločanja in seznanjena z razlogi, zaradi katerih je Komisija menila, da spornega zneska ni bilo treba zaračunati EKUJS.

Sodba Španija proti Komisiji, navedena v opombi 23, točka 83 in navedena sodna praksa.

69.Zato menim, da člen 8 Uredbe št. 1663/95 Komisiji ni preprečeval, da bi svojo končno odločbo oprla na nepravilnost, ki ni bila posredovana v prvem pisnem obvestilu, ampak v kasnejši fazi, pod pogojem, da so bile zaščitene pravice države članice do obrambe. Zdi se mi, da je bil ta pogoj v obravnavani zadevi več kot izpolnjen.70.Ni sporno, da je Komisija prvo nepravilnost izrecno sporočila v dopisu z dne 24. novembra 2004, s katerim je bilo sklicano dvostransko srečanje. Ta dopis je neposredno sledil dopisu AGR 16844 in odgovoru Španije na ta dopis. Potrdil je takratne pomisleke Komisije o tem, kako španski organi izvajajo priporočila AAO.71.Prav tako ni sporno (kot je navedeno v točki 66 izpodbijane sodbe), da je bil sklep Komisije o tej nepravilnosti dosežen v upravni fazi postopka, ki se je začel s pisnim obvestilom, in da je temeljil na podatkih in številkah, ki so jih posredovali španski organi, zlasti v okviru dvostranskega srečanja 21. decembra 2004.72.Dodajam, da Španija očitno ni izpodbijala presoje Splošnega sodišča (točka 66) o tem, da je izjava o AAO v pisnem obvestilu razkrila pomen, ki ga je treba pripisati izvajanju priporočil AAO. Španija na obravnavi dejansko ni izpodbijala, da je Komisija predhodno zaprosila za dokaz, vključno v dopisu AGR 16844, o tem, da so nacionalni organi izvedli sankcije, ki jih je priporočila AAO.73.Po posredovanju dopisa AGR 16844 je imela Španija trikrat možnost pomisleke Komisije ovreči s predložitvijo nasprotnih dokazov: na dvostranskem srečanju, v dopisih, s katerimi je odgovorila na zapisnik Komisije o tem srečanju, in v spravnem postopku. Zato menim, da je ob upoštevanju celotnega postopka imela Španija dovolj možnosti uveljaviti pravice do obrambe in dokazati, da so njeni organi izvajali priporočila AAO.74.Španija niti ne trdi, da je v obravnavani zadevi Komisija pomislek glede izvajanja priporočil AAO sporočila pozno ali z nejasnimi izrazi kot del strategije, namenjene preložitvi datuma, na katerega začne teči štiriindvajsetmesečni rok, naveden v petem pododstavku člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999. Španija je na obravnavi omenila, da bi lahko do tega stanja privedel način, v skladu s katerim Komisija razlaga člen 8. Ni pa trdila, da je Komisija v obravnavani zadevi ravnala tako.75.Iz navedenega sledi, da je dopis AGR 16844 izpolnil zahteve za pisno obvestilo v smislu prvega pododstavka člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.76.Glede na to menim, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da se je Komisija v končni odločbi, s katero je zavrnila kritje izdatkov, lahko oprla na nepravilnost, ki ni bila vključena v dopis AGR 16844, ter upoštevalo postopek kot celoto.77.Zato predlagam, naj se prvi pritožbeni razlog zavrne.<TI><HT TYPE="BOLD">Drugi pritožbeni razlog</HT></TI><TI><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TI>78.Španska vlada trdi, da je Splošno sodišče kršilo člena 36 in 53 Statuta Sodišča,

V skladu s členom 53 se zahteva, da Sodišče navede razloge (iz člena 36), uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem.

ker ni navedlo zadostnih razlogov za svojo sodbo, saj ni omenilo in zato tudi ni odločalo o bistvenem predlogu, ki ga je oblikovala Španija na obravnavi, in sicer o štiriindvajsetmesečnem roku iz člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999.79.Španija je na obravnavi na Splošnem sodišču podala tri trditve v zvezi s posledicami domnevnih pomanjkljivosti dopisa AGR 16844. Trdila je, da bi morala biti posledica pomanjkljivosti: (i) razveljavitev finančnih popravkov v zvezi s tržnima letoma 1998/1999 in 1999/2000, zajetima v dopisu AGR 16844, (ii) podredno, razveljavitev finančnega popravka v zvezi s tržnim letom 1998/1999, če bi se to tržno leto štelo za predmet poizvedbe, navedene v drugem pisnem obvestilu, ali (iii) podredno, razveljavitev finančnih popravkov v zvezi z izdatki, nastalimi pred 24. novembrom 2000, torej 24 mesecev pred dopisom z dne 24. novembra 2002, s katerim je bilo sklicano dvostransko srečanje.80.Španija očita, da Splošno sodišče implicitno ali eksplicitno ni obravnavalo teh trditev v delih sodbe, ki se nanašajo na domnevno kršitev člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 in neupoštevanje štiriindvajsetmesečnega roka iz člena 7(4) Uredbe 1258/99. Dodaja, da so bile te trditve zapisane v zabeležki, v kateri so bile navedene trditve njenega zastopnika, predani tolmačem pred obravnavo.81.Komisija trdi, da je obrazložitev Splošnega sodišča lahko implicitna, in ne eksplicitna, če zainteresiranim strankam omogoča seznanitev s podlago, na kateri so bile zavrnjene njihove trditve.<TI><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TI>82.V skladu z ustaljeno sodno prakso mora sodba jasno in nedvoumno izražati sklepanje Splošnega sodišča, tako da se zainteresirane stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločbe in da to sodišče lahko opravi sodni nadzor.

Glej med drugim sodbo z dne 14. oktobra 2010 v zadevi Deutsche Telekom proti Komisiji, C-280/08 P, ZOdl., str. I-9555, točka 136 in navedena sodna praksa.

Splošno sodišče ni dolžno podrobno odgovoriti na vsako trditev, ki jo predloži tožeča stranka, zlasti če trditev ni bila dovolj jasna in natančna in če ni bila ustrezno podprta z dokazi.

Sodba z dne 6. marca 2001 v zadevi Connolly proti Komisiji, C-274/99 P, Recueil, str. I-1611, točka 121.

Obrazložitev je lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zakaj Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa omogoča, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora.

Sodba z dne 20. maja 2010 v zadevi Gogos proti Komisiji, C-583/08 P, ZOdl., str. I-4469, točka 30 in navedena sodna praksa.

83.Menim, da izpodbijana sodba ustrezno obravnava tri trditve, ki jih je predložila Španija.84.Začenjam z obravnavo Splošnega sodišča glede tretje trditve, in sicer da je treba razveljaviti finančne popravke v zvezi z izdatki, nastalimi pred 24. novembrom 2000.85.Splošno sodišče je v točki 120 ugotovilo, da je treba šteti štiriindvajsetmesečni rok od 15. julija 2002, datuma, na katerega je Komisija Španiji posredovala rezultate poizvedbe. To je skladno s petim pododstavkom člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 in pritožbenim razlogom, ki ga je zavrnilo Splošno sodišče, da je Komisija kršila člen 8 Uredbe št. 1663/95, ker je izvedla finančne popravke na podlagi nepravilnosti, ki niso bile omenjene v dopisu AGR 16844. Splošno sodišče je na podlagi te ugotovitve moralo zavrniti trditev Španije, da bi moral štiriindvajsetmesečni rok teči od drugega datuma, in sicer datuma dopisa, s katerim je bilo sklicano dvostransko srečanje (24. november 2002).86.Tožbeni razlog v zvezi s prvo in drugo trditvijo, predloženo na obravnavi, je prav tako treba zavrniti.87.Splošno sodišče je ugotovilo (točka 119), da je dopis AGR 16844 pomenil pisno obvestilo v skladu s prvim pododstavkom člena 8(1) Uredbe št. 1663/95. Strinjalo se je (točka 66), da je imela Komisija pravico izvesti finančni popravek na podlagi nepravilnosti, ki v tem dopisu ni bila omenjena, a je upoštevala podatke in številke, ki so jih kasneje posredovali španski organi, zlasti v okviru dvostranskega srečanja 21. decembra 2004. Iz navedenega izhaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo, da finančni popravki za tržni leti 1998/1999 in 1999/2000, navedeni v sporni odločbi, niso imeli pravne podlage v poizvedbi, navedeni v dopisu AGR 16844, in bi jih zato bilo treba razveljaviti. Sklepanje Splošnega sodišča tako omogoča Španiji, da ugotovi, zakaj njena prva in druga trditev nista bili sprejeti.88.Zato predlagam, naj se drugi pritožbeni razlog zavrne.<TI><HT TYPE="BOLD">Tretji pritožbeni razlog</HT></TI><TI><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TI>89.Španska vlada očita, da je Splošno sodišče kršilo peti pododstavek člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999, ker (i) je štelo štiriindvajsetmesečni rok od datuma posredovanja dopisa AGR 16844, čeprav v tem dopisu niso bili navedeni vsi razlogi, na katerih so temeljili finančni popravki, in (ii) se je oprlo na sodbo Sodišča, ki je bila neprimerna za sektor, kot je sektor proizvodnje olivnega olja, da bi ugotovilo, da se za določitev datuma izvedenih izdatkov uporabi datum plačila razlike (in ne izvršitve predplačila).90.Prvi del tega pritožbenega razloga je pogojen: če Sodišče ugodi odločitvi Splošnega sodišča, da se lahko končna odločba opre na nepravilnosti, ki niso vključene v dopis AGR 16844, španska vlada meni, da je Splošno sodišče kljub temu v točki 120 ravnalo napačno, ker ni začelo šteti štiriindvajsetmesečnega roka 24. novembra 2002 (datum prvega obvestila o nepravilnostih).91.Drugi del se nanaša na pomen besed odhodki […], ki se izvedejo v petem pododstavku člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999. Španska vlada trdi, da je Splošno sodišče v točki 122 kot datum izvedbe odhodkov (in torej kot začetni datum štiriindvajsetmesečnega roka) napačno uporabilo datum plačila neporavnane razlike namesto datuma predplačila.92.Španija trdi, da Splošno sodišče ne bi smelo uporabiti sklepanja v zadevi C-329/00.

Sodba Španija proti Komisiji, navedena v opombi 23, točke od 40 do 45.

Predplačil, katerih plačilo je pogojeno s pologom varščine, ni mogoče primerjati s predplačili, izvedenimi za pomoč, ki je predmet tega spora. Pomoč za banane je namenjena trženju. Zato se dodeljuje na podlagi pologa varščine. Vse pomoči, izvršene kot predplačila, so zato začasne in predmet pregledov o tem, ali so se banane pravilno tržile v skladu s pravom Skupnosti. Predplačila pridelovalcem olivnega olja so drugačna. So nekakšen polog, izvršijo pa se le po koncu vseh ustreznih nadzorov. Z drugimi besedami, dokončni znesek pripadajoče pomoči se izplača takrat.93.Komisija izpodbija oba dela tega pritožbenega razloga.94.V zvezi s prvim delom trdi, da bi lahko bile vse neporavnane razlike, plačane pred 15. julijem 2000, predmet spornih finančnih popravkov, in se sklicuje na svoje trditve glede prvega pritožbenega razloga.95.Komisija v zvezi z drugim delom v sodbi ne vidi ničesar, kar bi nakazovalo, da je Splošno sodišče sektorja olivnega olja in banan štelo za primerljiva. Menim, da je Splošno sodišče imelo prav, ko je razlagalo veljavni pravni okvir glede na odločitev v zadevi C-329/00, da je namreč ustrezni datum v skladu s (sedanjim) petim pododstavkom člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 tisti, na katerega se določi končni znesek pomoči in plača razlika. Preverjanja o tem, ali so bili izdatki v skladu s pravom Skupnosti, je bilo mogoče opraviti pred izvedbo predplačil in po njej. Če so izsledki preverjanj negativni, ostane razlika neporavnana in se morda ne izplača v celoti. Komisija meni, da je sklepanje Splošnega sodišča v zvezi s tem skladno.<TI><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TI>96.Komisija v skladu s petim pododstavkom člena 7(4) Uredbe št. 1258/1999 ni mogla zavrniti kritja izdatkov, izvršenih štiriindvajset mesecev pred pisnim obvestilom Komisije o rezultatih teh preverjanj zadevni državi članici. Pisno obvestilo Komisije je dokument, opisan v prvem pododstavku člena 8(1) Uredbe št. 1663/95.

Sodba z dne 24. januarja 2002 v zadevi Finska proti Komisiji, C-170/00, Recueil, str. I-1007, točke od 26 do 28.

97.Namen te omejitve je bil zavarovati države članice pred pravno negotovostjo, ki bi nastala, če bi Komisija lahko podvomila o izdatkih, nastalih več let pred sprejetjem odločbe o potrditvi skladnosti.

Sodba z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji, C-130/99, Recueil, str. I-3005, točka 133.

Dajala je zagotovilo, da bo Komisija pravočasno preverila izdatke in da država članica naknadno ne bo nosila bremena pomoči, izplačanih pridelovalcem pred določenim datumom, ker bi Komisija odločila, da jih ni mogoče zaračunati EKUJS.98.Dva datuma določata, ali je Komisija izključila odhodke iz financiranja Skupnosti na način, skladen s členom 7(4): datum posredovanja pisnega obvestila v skladu s členom 8(1) Uredbe št. 1663/95 in datum izvedbe odhodkov.99.Ne strinjam se s špansko vlado, da je Splošno sodišče napačno določilo oba datuma.100.V zvezi s prvim datumom sem razložila, zakaj menim, da Splošno sodišče ni napačno ugotovilo, da v pisnem obvestilu v smislu člena 8(1) ni bilo treba navesti vseh nepravilnosti, ki pomenijo podlago za finančne popravke Komisije.

Glej točke od 44 do 77 zgoraj.

Zato menim, da Splošno sodišče v točki 120 ni napačno sklepalo, da je začetni datum bil datum posredovanja dopisa AGR 16844 (15. julij 2002). Zato se je odločba lahko nanašala na odhodke, izvedene od 15. julija 2000.101.V zvezi z drugim datumom menim, da se Splošno sodišče v točkah od 122 do 124 ni napačno oprlo na razlago člena 7(4), ki jo je Sodišča navedlo v zadevi C-329/00. Sodišče je v slednji zadevi odločilo, da je bil ustrezni datum tisti, na katerega se določi znesek in izplača razlika.102.V sektorju proizvodnje olivnega olja se je pomoč določala na podlagi dejanskega obsega proizvodnje.

Člen 14(1) Uredbe št. 2366/98.

Države članice so na začetku vsake sezone proizvajalcem izplačale predujem.

Člen 16 Uredbe št. 2366/98.

Izplačani predujmi niso določali končnega zneska pomoči, ki ga je dolgovala država članica. Ta znesek je lahko znašal manj ali več kot celotni predujmi. Proizvajalcem olivnega olja ni bilo treba položiti varščine za primer, da bi znašal končni znesek pomoči manj kot izplačani predujem. Splošno sodišče je v točki 123 pravilno ugotovilo, da so kljub temu prejeli razliko pomoči šele, ko je država članica opravi[la] vse potrebne preglede in na podlagi njihovih rezultatov.

Člen 16(2) Uredbe št. 2366/98.

Šele takrat je bil znan končni znesek.103.Menim, da je Splošno sodišče v teh okoliščinah pravilno ugotovilo, da so izdatki nastali, ko je bil določen dokončen znesek pomoči in je bila izplačana morebitna razlika. To je bil trenutek, ko sta bila dokončno določena obveznost države članice in ustrezen zahtevek proizvajalca. Dejstvo, da ni bilo treba položiti varščine za prejem predujma, ni vplivalo na začasnost izplačila predujma.104.Zato predlagam, da se tretji pritožbeni razlog zavrne.<TI><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TI>105.Glede na zgoraj navedeno Sodišču predlagam, naj:

pritožbo zavrne in

Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov.