<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑226/11</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62011CC0226</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:544">EU:C:2012:544</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C-226/11</P><P>EXPEDIA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C-226/11</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Expedia Inc.</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo francosko Cour de cassation)</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Konkurenca</KEYWORD><KEYWORD>Člen 81 ES</KEYWORD><KEYWORD>Znatna omejitev konkurence na trgu</KEYWORD><KEYWORD>Ugotavljanje, ali je omejitev konkurence kot cilj znatna</KEYWORD><KEYWORD><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Obvestilo Komisije de minimis<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> (<QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>obvestilo o sporazumih manjšega pomena<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/>)</KEYWORD><KEYWORD>Nedoseganje pragov tržnih deležev iz obvestila de minimis</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da kljub vsemu uporabijo člen 81 ES in naložijo sankcije</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1/2003</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali so obvestila Evropske komisije s področja konkurenčnega prava zavezujoča za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, in sodišča? To je v bistvu pravno vprašanje, ki ga mora Sodišče obravnavati v tem postopku za sprejetje predhodne odločbe. To vprašanje se postavlja v zvezi s tako imenovanim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>obvestilom <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Obvestilo Komisije o sporazumih manjšega pomena, ki neznatno omejujejo konkurenco po členu 81(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (<HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 125).</P></NOTE> (do sedaj imenovano tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>obvestilo o sporazumih manjšega pomena<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>), v katerem Komisija navaja, v kakšnih okoliščinah šteje, da je <HT TYPE="ITALIC">konkurenca znatno omejena</HT> v smislu člena 81 ES (postal člen 101 PDEU).</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>To vprašanje je predložilo francosko Cour de cassation<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Kasacijsko sodišče.</P></NOTE>, ki obravnava spor med spletno potovalno agencijo Expedia in francoskim organom, pristojnim za konkurenco<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Autorité de la concurrence, nekdanji Conseil de la concurrence.</P></NOTE>. Družba Expedia je skupaj s francoskim državnim železniškim podjetjem Société nationale des chemins de fer (SNCF) ustanovila skupno podjetje za prodajo železniških vozovnic in drugih potovalnih storitev. Preko tega sodelovanja je družba Expedia dobila privilegiran dostop do spletnega mesta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>voyages-sncf.com<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, ki ga je ustvarila družba SNCF, tako da so bile njene storitve obravnavane prednostno, kar drugim ponudnikom potovalnih storitev ni bilo dostopno. Francoski organ, pristojen za konkurenco, je v tem videl prepovedano omejitev konkurence in je družbama Expedia in SNCF naložil plačilo glob, ker sta bila po njegovem mnenju kršena tako člen 81 ES kot tudi ustrezna določba nacionalnega konkurenčnega prava.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Stranke v postopku v glavni stvari se predvsem ne strinjajo o tem, ali je sporni sporazum med družbama Expedia in SNCF znatno omejil konkurenco v smislu člena 81 ES. Družba Expedia trdi, da v danem primeru ni dosežen prag 10-odstotnega tržnega deleža, ki ga je Komisija določila v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, zaradi česar francoski organ, pristojen za konkurenco, po njenem mnenju, ne bi smel šteti, da je prišlo do znatne omejitve konkurence.</TXT></NP><?PAGE NO="2"?><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah želi Cour de cassation izvedeti, ali je v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1/2003<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205)</P></NOTE> nacionalnim organom dovoljeno, da tudi kadar prag 10-odstotnega tržnega deleža ni dosežen, štejejo, da je prišlo do znatnega omejevanja konkurence. Francosko vrhovno sodišče pri tem posebej poudarja, da ni bila le posledica spornega sporazuma med družbama Expedia in SNCF, glede na ugotovitve iz spora o glavni stvari, protikonkurenčna, temveč tudi njegov cilj.</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Z odgovorom na obravnavan predlog za sprejetje predhodne odločbe bo Sodišče bistveno določilo polje proste presoje, ki ga bodo v prihodnje pri uporabi člena 101 PDEU imeli nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in sodišča. Primer prav tako nudi možnost, da se pogoji za ugotovitev <HT TYPE="ITALIC">omejevanja konkurence kot cilj</HT> – na ravni Unije kot tudi na nacionalni ravni – natančneje določijo. Za delovanje decentraliziranega sistema izvajanja prava omejevalnih sporazumov, ki je bil uveden z Uredbo št. 1/2003, ni zanemarljiva nobena od točk.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Pri odgovoru na ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je treba upoštevati prepoved protikonkurenčnih sporazumov (v nadaljevanju tudi: prepoved omejevalnih sporazumov) v različici, ki je veljala pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, saj je bila sporna odločba francoskega organa za varstvo konkurence sprejeta v postopku v glavni stvari februarja 2009. Pravni okvir Unije tako v tem primeru določata člen 81(1) ES in za njegovo izvedbo sprejeta Uredba št. 1/2003. Vendar je moje preudarke glede člena 81 ES možno smiselno uporabiti glede določb člena 101 PDEU, ki ga je navedlo predložitveno sodišče.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[r]azmerja med členom[…] 81 [ES] […] in nacionalno zakonodajo o konkurenci<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> je v členu 3 Uredbe št. 1/2003 med drugim določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="081.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, ali nacionalna sodišča uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci za sporazume, sklepe podjetniških združenj ali za usklajena ravnanja v smislu člena 81(1) [ES], ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami v smislu navedene določbe, uporabljajo za te sporazume, sklepe ali usklajena ravnanja tudi člen 81 [ES]. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="081.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci ne sme voditi k prepovedi sporazumov, sklepov podjetniških združenj ali usklajenih ravnanj, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami, a ne omejujejo konkurence v smislu člena 81(1) [ES], ali izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3) [ES], ali jih ureja Uredba o uporabi člena 81(3) [ES]. […]</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 11(1) Uredbe št. 1/2003 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Sodelovanje med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, v sodelovanju uporabljajo pravila konkurence Skupnosti.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="3"?><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti še na pojasnila v uvodnih izjavah 1, 6, 8, 14, 15, 22 in 34 preambule k Uredbi št. 1/2003:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>(1)</NO.P><TXT>Zato da se vzpostavi sistem, ki zagotavlja, da konkurenca na skupnem trgu ni izkrivljena, je treba člena 81 in 82 Pogodbe v [Uniji] uporabljati učinkovito in enotno. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>Za zagotavljanje učinkovite uporabe pravil konkurence [Unije] morajo biti organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, tesneje povezani z njihovo uporabo. V ta namen morajo biti pooblaščeni za uporabo prava [Unije].</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(8)</NO.P><TXT>Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja pravil konkurence [Unije] in pravilnega sodelovanja po tej uredbi morajo organi, pristojni za konkurenco, in sodišča v državah članicah uporabljati člena [81 ES in 82 ES], kadar uporabljajo nacionalno zakonodajo o konkurenci v sporazumih in ravnanjih, ki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami. Za zagotavljanje enakovrednih pogojev za sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja na notranjem trgu je prav tako treba […] določiti razmerje med nacionalno zakonodajo in zakonodajo [Unije] o konkurenci. Zato je treba zagotoviti, da uporaba nacionalne zakonodaje o konkurenci pri sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih v smislu člena 81(1) [ES] ne more povzročiti prepovedi takih sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, če ti niso prepovedani tudi na podlagi zakonodaje [Unije] o konkurenci. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(14)</NO.P><TXT>V izjemnih primerih, kadar to zahteva javni interes [Unije], je lahko primerno tudi, da Komisija sprejme odločbo ugotovitvene narave, da se prepoved iz členov 81 [ES] in 82 [ES] ne uporablja, v luči pojasnjevanja prava in zagotavljanja njegove dosledne uporabe v vsej [Uniji], zlasti glede na nove oblike sporazumov ali ravnanj, ki še niso umeščeni v obstoječo sodno in upravno prakso.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>Komisija in organi, pristojni za konkurenco v državah članicah, morajo skupaj oblikovati omrežje javnih organov, ki ob tesnem medsebojnem sodelovanju uporabljajo pravila konkurence [EU]. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(22)</NO.P><TXT>Za zagotavljanje skladnosti z načeli pravne varnosti in enotne uporabe pravil konkurence [Unije] v sistemu vzporednih pristojnosti se je treba izogibati sprejemanju nasprotujočih si odločb. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(34)</NO.P><TXT>Načela iz členov [81 ES in 82 ES], […], dajejo osrednjo vlogo organom [Unije]. To osrednjo vlogo je treba ohraniti in hkrati države članice tesneje povezati z uporabo pravil konkurence [Unije]. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Za dani primer je prav tako pomembno obvestilo Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> iz leta 2001. V njem je med drugim navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>[…]</P><?PAGE NO="4"?><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V tem obvestilu Komisija s pomočjo mejnih tržnih deležev določi, kaj ni znatno omejevanje konkurence po členu 81 [ES]. […]</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V primerih, zajetih v tem obvestilu, Komisija ne bo uvedla postopkov ne na zahtevo ne na lastno pobudo. Kadar podjetja v dobri veri domnevajo, da to obvestilo pokriva sporazum, Komisija ne bo naložila glob. Čeprav to obvestilo za sodišča in organe držav članic ni zavezujoče, jim namerava služiti tudi kot smernica pri njihovi uporabi člena 81.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>To obvestilo ne posega v razlage člena 81 [ES], ki jih lahko da Sodišče […] ali [Splošno sodišče].</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Stališče Komisije je, da sporazumi med podjetji, ki vplivajo na trgovino med državami članicami, ne omejujejo znatno konkurence v smislu člena 81(1) [ES]:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če skupni tržni delež strank sporazuma ne presega 10 % na nobenem izmed upoštevnih trgov, na katere se nanaša sporazum, kadar gre za sporazum med podjetji, ki so dejanski ali potencialni konkurenti na katerem koli izmed teh trgov (sporazumi med konkurenti) […]</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Točke 7, 8 in 9 ne veljajo za sporazume, ki vsebujejo katero koli izmed naslednjih nedopustnih omejitev […]</TXT><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Iz francoskega prava je najprej relevanten člen L 420-1 Code de commerce (trgovinskega zakonika), ki v bistvu ureja enako prepoved omejevalnih sporazumov, kot jo vsebuje člen 81 ES (postal člen 101 PDEU) na ravni Unije.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen L 464-6-1 Code de commerce je poleg tega prevzel mejne vrednosti iz obvestila Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> in v bagatelnih primerih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Le v primeru, da ne gre za pogodbe v skladu s Code des Marchés publics (zakonik o javnem naročanju).</P></NOTE> glede odločitve o izvedbi postopka organu, pristojnemu za konkurenco, diskrecijsko pravico. Če tako podjetja, ki sodelujejo pri nekem sporazumu, ne dosežejo mejnih tržnih deležev, ki so določeni v tem obvestilu, se lahko organ, pristojen za konkurenco, odloči, da odstopi od pregona.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje in postopek v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Državna francoska železniška družba SNCF je hotela razviti prodajo železniških vozovnic in potovanj na internetu in v ta namen iskala izkušenega partnerja. Odločila se je za družbo ameriškega prava Expedia, ki je specializirana za prodajo potovanj preko interneta. Septembra 2001 sta družbi SNCF in Expedia sklenili več sporazumov o njunem sodelovanju in ustanovili skupno hčerinsko<?PAGE NO="5"?> družbo, GL Expedia, ki je bila leta 2004 preimenovana v Agence Voyages-sncf.com (Agence VSC). Spletno mesto voyages-sncf.com, ki je do tedaj služilo le pridobivanju informacij, izvajanju rezervacij in prodaji železniških vozovnic na internetu, je s tem postalo delovno področje skupne družbe in je bilo preoblikovano, tako da nudi poleg prvotnih storitev tudi storitve spletne potovalne agencije.</TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Na podlagi pritožbe več konkurentov je francoski organ, pristojen za konkurenco, z odločbo št. 09-D-06 z dne <DATE ISO="20090205">5. februarja 2009</DATE> ugotovil, da sta družbi SNCF in Expedia izvajali omejevalni sporazum, prepovedan s členom L 420-1 Code de Commerce in členom 81 ES. V skladu z navedbami predložitvenega sodišča je ta organ ugotovil, da je praksa, dogovorjena med družbama SNCF in Expedia, imela protikonkurenčni cilj. Kot kazen je družbi Expedia naložil globo v višini 500.000 EUR in družbi SNCF globo v višini 5.000.000 EUR.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>V upravnem postopku pred organom, pristojnim za konkurenco, je družba Expedia uveljavljala predvsem, da mejne vrednosti, ki jih določa obvestilo Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> kot tudi ustrezne meje v členu L 464-6-1 Code de Commerce niso dosežene zaradi domnevne napake pri računanju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Družba Expedia meni, da organ, pristojen za konkurenco, za ugotovitev tržnega deleža na zadevnem trgu spletnih storitev potovalnih agencij ne bi smel upoštevati tržnega deleža, ki je bil dosežen s celotnim spletnim mestom voyages-sncf.com. Zadevna skupna družba Agence VSC naj bi namreč dosegala le 20 % prometa tega spletnega mesta.</P></NOTE>. Ker ni dosežen 10-odstotni tržni delež je nacionalni organ v skladu s členom 3(2) Uredbe št. 1/2003 ne bi smel sankcionirati, saj obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> določa, kdaj je podana znatna omejitev konkurence v smislu člena 81 ES. Nacionalno pravo o konkurenci v zvezi s tem ne bi smelo biti strožje od evropskega.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Organ, pristojen za konkurenco, je te navedbe družbe Expedia zavrnil z obrazložitvijo, da sta družbi Expedia in SNCF na zadevnem trgu spletnih storitev potovalnih agencij konkurentki in da imata več kot 10 % tržnih deležev. Organ, pristojen za konkurenco, je prav tako poudaril, da naj bi sporazum med družbama Expedia in SNCF imel protikonkurenčni cilj.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Družba Expedia je odločbo organa, pristojnega za konkurenco, izpodbijala pred Cour d’appel de Paris. To vprašanja računanja tržnega deleža družbe Agence VSC na zadevnem trgu ni neposredno obravnavalo. Je pa v svoji sodbi z dne <DATE ISO="20100223">23. februarja 2010</DATE> ob sklicevanju na besedo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v členu L 464-6-1 Code de Commerce izpeljalo, da sta pregon in sankcioniranje omejevalnih sporazumov možna tudi, kadar mejni tržni deleži niso doseženi. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 81 ES – kar je Cour d’appel v danem primeru potrdilo – naj tudi člen 3(2) Uredbe št 1/2003 ne bi nasprotoval naložitvi glob.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Ker je družba Expedia zoper sodbo Cour d’appel vložila kasacijsko pritožbo, poteka postopek sedaj pred Cour de Cassation<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Chambre commerciale, financière et économique.</P></NOTE>, ki je predložitveno sodišče.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>S sodbo z dne <DATE ISO="20110510">10. maja 2011</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20110516">16. maja 2011</DATE>, je francoski Cour de cassation prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P>Ali je treba člen 101(1) PDEU in člen 3(2) Uredbe št. 1/2003 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, tako na podlagi člena 101(1) PDEU kot nacionalnega prava o konkurenci zoper sporazume, sklepe podjetniških združenj ali usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami, ne dosegajo pa pragov, ki jih je Evropska komisija določila v Obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, uvede postopek in jih sankcionira?</P></NP><?PAGE NO="6"?><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>V postopku pred Sodiščem so pisna stališča predložili družba Expedia in francoski organ, pristojen za konkurenco, kot tudi francoska, irska, italijanska in poljska vlada, Evropska komisija ter nadzorni organ EFTE. Razen irske, italijanske in poljske vlade, so bili navedeni udeleženci zastopani tudi na obravnavi <DATE ISO="20120627">27. junija 2012</DATE>.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Izhodišče za razmislek o rešitvi tega primera bi moral biti člen 3 Uredbe št. 1/2003. Ta določba vzpostavlja ozko povezavo med pravom Unije o omejevalnih sporazumih in nacionalnim pravom o omejevalnih sporazumih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20120214">14. februarja 2012</DATE> v zadevi Toshiba Corporation in drugi (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Toshiba<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, C-17/10, točka 77).</P></NOTE>. Če se za sporazum med podjetji, ki bi lahko prizadel trgovanje med državami članicami, uporabi nacionalna prepoved omejevalnih sporazumov, je treba skladno s členom 3(1), prvi stavek, Uredbe št. 1/2003 vzporedno uporabiti tudi člen 81 ES (člen 101 PDEU)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej moje sklepne predloge, predstavljene <DATE ISO="20110908">8. septembra 2011</DATE> v zadevi Toshiba (navedeni v opombi 9, točka 78).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Kadar pride do takšne vzporedne uporabe prava Unije o omejevalnih sporazumih in nacionalnega prava o omejevalnih sporazumih, zagotavlja člen 3(2) Uredbe št. 1/2003 poleg tega primarnost vrednotenj, ki so višje v hierarhiji norm, iz prava Unije o omejevalnih sporazumih. Skratka, sporazumi med podjetji se lahko po nacionalnem pravu o omejevalnih sporazumih prepovedo le, če so prepovedani tudi po pravu Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Uvodna izjava 8 Uredbe št. 1/2003.</P></NOTE>. Nacionalno pravo o konkurenci torej ne sme privesti do strožjih posledic kot člen 81 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Ker se smejo na podlagi člena 81 ES, v skladu z ustaljeno sodno prakso, preganjati in sankcionirati le sporazumi med podjetji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Zaradi poenostavitve tukaj in v nadaljevanju izpuščam omembo sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj, ki jih člen 81 ES prav tako zajema. Zanje se preudarki v teh sklepnih predlogih uporabijo smiselno.</P></NOTE>, ki imajo za cilj ali posledico <HT TYPE="ITALIC">znatno</HT> omejitev konkurence<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodbe Sodišča z dne <DATE ISO="19660630">30. junija 1966</DATE> v zadevi LTM/MBU (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="56/65" PAGE.ECR="282" YEAR="1966">56/65, Recueil, str. 282, 303</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="19690709">9. julija 1969</DATE> v zadevi Völk (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="5/69" PAGE.ECR="295" YEAR="1969">5/69, Recueil, str. 295</REF.DOC.ECR>, točka 7); z dne <DATE ISO="19710506">6. maja 1971</DATE> v zadevi Cadillon (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="1/71" PAGE.ECR="351" YEAR="1971">1/71, Recueil, str. 351</REF.DOC.ECR>, točka 9); z dne <DATE ISO="19711125">25. novembra 1971</DATE> v zadevi Béguelin (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="22/71" PAGE.ECR="949" YEAR="1971">22/71, Recueil, str. 949</REF.DOC.ECR>, točka 16); z dne <DATE ISO="19980428">28. aprila 1998</DATE> v zadevi Javico (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-306/96" PAGE.ECR="I-1983" YEAR="1998">C-306/96, Recueil, str. I-1983</REF.DOC.ECR>, točka 12); z dne <DATE ISO="19980528">28. maja 1998</DATE> v zadevi Deere proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-7/95 P" PAGE.ECR="I-3111" YEAR="1998">C-7/95 P, Recueil, str. I-3111</REF.DOC.ECR>, točka 77); z dne <DATE ISO="20061123">23. novembra 2006</DATE> v zadevi Asnef-Equifax (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-238/05" PAGE.ECR="I-11125" YEAR="2006">C-238/05, ZOdl., str. I-11125</REF.DOC.ECR>, točka 50) in z dne <DATE ISO="20090402">2. aprila 2009</DATE> v zadevi Pedro IV Servicios (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-260/07" PAGE.ECR="I-2437" YEAR="2009">C-260/07, ZOdl., str. I-2437</REF.DOC.ECR>, točka 68).</P></NOTE>, se v členu 3(2) Uredbe št. 1/2003 zahteva, da se merilo znatnosti upošteva tudi – kot v tem primeru – kadar se pravo Unije o omejevalnih sporazumih in nacionalno pravo o omejevalnih sporazumih v postopkih pred organi ali sodišči držav članic uporabita vzporedno.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>V zvezi s tem želi Cour de cassation izvedeti, ali se mora presoja nacionalnih organov, ali je omejitev konkurence znatna, nujno ravnati po tistih merilih, ki so na ravni Unije objavljena v obvestilu Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>. Cour de cassation želi izvedeti predvsem, ali nacionalni organ lahko šteje, da gre za znatno omejitev konkurence, kadar sporazum med podjetji, ki ga preiskuje, praga tržnih deležev, določenega v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> sicer ne dosega, ima pa protikonkurenčni cilj.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Med udeleženci postopka, ki so podali stališča pred Sodiščem, meni le družba Expedia, da so nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in sodišča vezani na prag tržnih deležev, določenih v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, in to tudi v primeru, ko obstaja protikonkurenčni cilj. Nasprotno zastopajo vsi v postopku udeleženi organi in vlade stališče, da obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> za nacionalne organe ni zavezujoče. Nekateri od teh so izrazili mnenje, da za pregon sporazuma s protikonkurenčnim ciljem ni potrebno konkretno preverjanje, ali je omejitev konkurence znatna.</TXT></NP><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj zavezujočih pravnih učinkov obvestila</HT> de minimis</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče v drugem kontekstu že ugotovilo, obvestila Komisije s področja evropskega konkurenčnega prava za nacionalne organe in sodišča nimajo zavezujočih pravnih učinkov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20110614">14. junija 2011</DATE> v zadevi Pfeiderer (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-360/09" PAGE.ECR="I-5161" YEAR="2011">C-360/09, ZOdl., str. I-5161</REF.DOC.ECR>, točka 21); podobno v sodbi z dne <DATE ISO="20050628">28. junija 2005</DATE> v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-189/02 P+C-202/02 P+C-205/02 P+C-206/02 P+C-207/02 P+C-208/02 P+C-213/02 P" PAGE.ECR="I-5425" YEAR="2005">C-189/02 P, C 202/02 P, od C 205/02 P do C 208/02 P in C 213/02 P, ZOdl., str. I-5425</REF.DOC.ECR>, točka 209), v skladu s katero obvestil Komisije ni mogoče opredeliti za pravna pravila, kot tudi sodba z dne <DATE ISO="20110929">29. septembra 2011</DATE> v zadevi Arkema proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-520/09 P" PAGE.ECR="I-8901" YEAR="2011">C 520/09 P, ZOdl., str. I-8901</REF.DOC.ECR>, točka 88), v skladu s katero so smernice Komisije le pravila ravnanja.</P></NOTE>. Tako velja tudi v danem primeru za obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> in v njem vsebovane mejne tržne deleže. To ne izhaja le iz besedila tega obvestila, temveč tudi iz njegovega cilja in konteksta, v katerem je bilo izdano.</TXT></NP><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Že iz <HT TYPE="ITALIC">besedila</HT> obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> nedvomno sledi, da to izraža le pravno stališče Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>S tem v zvezi glej predvsem točko 2 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[…] Komisija […] določi […]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>), točko 7 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Stališče Komisije je […]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>) in točko 9 obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Komisija je tudi stališča […]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>).</P></NOTE> in da za organe in sodišča držav članic <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>ni zavezujoče<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Točka 4, zadnji stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>. Tudi vezanost sodišč Unije je vnaprej izključena, saj obvestilo izrecno pojasnjuje, da njegova vsebina v razlago člena 81 ES s strani Sodišča ali Splošnega sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>ne posega<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Točka 6 obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Prav tako <HT TYPE="ITALIC">cilj</HT>, ki ga zasleduje obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, nasprotuje zavezujoči naravi njene vsebine. S tem obvestilom je Komisija namreč želela le na pregleden način predstaviti svojo upravno prakso pri uporabi člena 81 ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Točka 4, prvi in drugi stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE> in podjetjem, ki delujejo na notranjem trgu, ter organom in sodiščem držav članic dati na razpolago smernice s koristnimi napotki za razlago<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Točka 4, zadnji stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Tak vtis se potrdi, če se upošteva <HT TYPE="ITALIC">kontekst</HT>, v katerega je vključeno obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>. Komisija tega obvestila ni izdala v okviru zakonodajnih pooblastil, temveč prej v njeni vlogi organa Evropske unije za konkurenco. Po eni strani gre pri tem obvestilu za pojasnitev lastne upravne prakse Komisije, po drugi strani pa podaja Komisija v njem splošno mnenje ali priporočilo s področja konkurence v okviru nanjo prenesene odgovornosti za ohranitev in razvoj sistema neizkrivljene konkurence na evropskem notranjem trgu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>O pomenu evropskih pravil o konkurenci za delovanje notranjega trga glej sodbi z dne <DATE ISO="19990601">1. junija 1999</DATE> v zadevi Eco Swiss (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-126/97" PAGE.ECR="I-3055" YEAR="1999">C-126/97, Recueil, str. I-3055</REF.DOC.ECR>, točka 36); z dne <DATE ISO="20010920">20. septembra 2001</DATE> v zadevi Courage in Crehan (C-453/99, Receuil, str. I-6297, točka 20) in – glede pravnega položaja po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe – sodbo z dne <DATE ISO="20110217">17. februarja 2011</DATE> v zadevi TeliaSonera (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-52/09" PAGE.ECR="I-527" YEAR="2011">C-52/09, ZOdl., str. I-527</REF.DOC.ECR>, točka 20).</P></NOTE>. Komisija je za to pooblaščena na podlagi člena 85 ES v povezavi s členom 211, druga alinea, ES (postal člen 105 PDEU v povezavi s členom 292, četrti stavek, PDEU)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>O vlogi Komisije pri oblikovanju konkurenčne politike Evropske unije glej temeljno sodbo z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE> v zadevi Masterfoods (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-344/98" PAGE.ECR="I-11369" YEAR="2000">C 344/98, Recueil, str. I-11369</REF.DOC.ECR>, točka 46, prvi stavek).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Vendar takšna mnenja ali priporočila niso zavezujoča (člen 249, peti odstavek, ES, postal člen 288, peti odstavek, PDEU). Pravno zavezujoče določbe za izvajanje pravil konkurence, določenih v evropskih pogodbah, lahko sprejema samo Svet v obliki uredb in direktiv (člen 83 ES, postal člen 103 PDEU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V istem smislu, za področje državnih pomoči, člen 89 ES (postal člen 109 PDEU).</P></NOTE>). Komisija pa lahko sprejema le uredbe o skupinskih izjemah, vendar tudi te le s pooblastilom Sveta (člen 85(3) ES, postal člen 105(3) PDEU).</TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ne glede na navedeno je Komisija sicer v skladu s členom 10 Uredbe št. 1/2003 pristojna, da v izjemnih primerih izda ugotovitvene odločbe, s katerimi ugotovi, da se člen 81 ES ne uporablja. Vendar lahko takšne odločbe zadevajo le posamične primere (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>nek sporazum<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>) in so poleg tega namenjene predvsem novim oblikam sporazumov ali ravnanj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej uvodno izjavo 14 Uredbe št. 1/2003 in sodbo z dne <DATE ISO="20110503">3. maja 2011</DATE> v zadevi Tele 2 Polska (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-375/09" PAGE.ECR="I-3055" YEAR="2011">C-375/09, ZOdl., str. I-3055</REF.DOC.ECR>, točka 25).</P></NOTE>. Splošna mnenja s področja konkurence, ki to presegajo, kot so tista o znatni omejitvi konkurence v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, bi presegla okvire člena 10 Uredbe 1/2003.</TXT></NP><?PAGE NO="8"?><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Poleg tega kaže objava obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> v seriji C <HT TYPE="ITALIC">Uradnega lista Evropskih skupnosti</HT> na to, da namen Komisije ni bil sprejetje zavezujočih pravnih določb. V nasprotju s serijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>L<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> Uradnega lista namen serije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>C<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> ni objava zavezujočih pravnih aktov, temveč zgolj informacij, priporočil in mnenj, ki se nanašajo na Unijo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20110512">12. maja 2011</DATE> v zadevi Polska Telefonia Cyfrowa (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-410/09" PAGE.ECR="I-3853" YEAR="2011">C 410/09, ZOdl., str. I-3853</REF.DOC.ECR>, točka 35).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Končno tudi na ravni Unije priznano načelo zakonitosti kazni (<HT TYPE="ITALIC">nulla poena sine lege</HT>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej člen 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodbe z dne <DATE ISO="20040107">7. januarja 2004</DATE> v zadevi X (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-60/02" PAGE.ECR="I-651" YEAR="2004">C-60/02, Recueil, str. I-651</REF.DOC.ECR>, točka 63); z dne <DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE> v zadevi Advocaten voor de Wereld (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-303/05" PAGE.ECR="I-3633" YEAR="2007">C 303/05, ZOdl., str I-3633</REF.DOC.ECR>, točka 49) in z dne <DATE ISO="20110329">29. marca 2011</DATE> v zadevi ThyssenKrupp Nirosta proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-352/09 P" PAGE.ECR="I-2359" YEAR="2011">C-352/09 P, ZOdl., str. I-2359</REF.DOC.ECR>, točka 80).</P></NOTE> ne zahteva, da bi se obravnavalo obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> kot zavezujoče. Drugače kot se namreč zdi, da meni družba Expedia, pravna podlaga za ravnanje organa, pristojnega za konkurenco, proti protikonkurenčnim sporazumom med podjetji ne izhaja iz obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> kot takega. Prepoved omejevalnih sporazumov iz prava Unije je zakoreninjena že na ravni primarnega prava, v členu 81 ES, torej v določbi Pogodbe, ki ima neposredni učinek tako v dobro, kot v breme podjetij<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Ustaljena sodna praksa; glej sodbo z dne <DATE ISO="19740130">30. januarja 1974</DATE> v zadevi BRT/SABAM (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="127/73" PAGE.ECR="51" YEAR="1974">127/73, Recueil, str. 51</REF.DOC.ECR>, točke od 15 do 17), sodbo Courage in Crehan (navedena v opombi 20, točka 23); sodbi z dne <DATE ISO="20060713">13. julija 2006</DATE> v združenih zadevah Manfredi in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-295/04+C-296/04+C-297/04+C-298/04" PAGE.ECR="I-6619" YEAR="2006">od C-295/04 do C-298/04, ZOdl., str. I-6619</REF.DOC.ECR>, točki 58 in 59) in z dne <DATE ISO="20090604">4. junija 2009</DATE> v zadevi T-Mobile Netherlands in drugi (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>T-Mobile<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-8/08" PAGE.ECR="I-4529" YEAR="2009">C-8/08, ZOdl., str. I-4529</REF.DOC.ECR>, točki 49 in 50).</P></NOTE>. In kar zadeva sankcije, ki jih je naložil francoski organ, pristojen za konkurenco, izhajajo te iz nacionalnega zakona<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej tudi člen 5, prvi odstavek, zadnja alinea, Uredbe 1/2003.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Tako je treba izhajati iz tega, da namen obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> samega po sebi ni imeti zavezujoče pravne učinke.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obvestilo</HT> de minimis <HT TYPE="ITALIC">kot napotki za uporabo člena 81 ES (člena 101 PDEU)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Čeprav obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, kot pravkar prikazano, nima zavezujočega pravnega učinka, bi bilo napačno, če se mu ne bi pripisalo nikakršnega pravnega pomena za postopke v zvezi z omejevalnimi sporazumi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V enakem smislu sodba v zadevi Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji (navedena v opombi 14, točka 211, zadnji stavek).</P></NOTE>. Objave, kot je obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, imajo namreč značaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>soft law<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, katerega vrednosti v postopkih v zvezi z omejevalnimi sporazumi – tako na evropski ravni kot tudi na nacionalni ravni – se ne sme podcenjevati.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Glede upravnih postopkov v zvezi z omejevalnimi sporazumi <HT TYPE="ITALIC">na ravni Unije</HT> je v sodni praksi uveljavljeno, da Komisija s pomočjo izdajanja obvestil o svoji upravni praksi sebe omeji. Gre za pravila ravnanja, od katerih Komisija v posameznem primeru ne sme odstopiti, brez da bi za to navedla razloge in brez da bi upoštevala načelo enakopravnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba v zadevi Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji (navedena v opombi 14, točki 209 in 211), sodba z dne <DATE ISO="20060921">21. septembra 2006</DATE> v zadevi JCB Service proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-167/04 P" PAGE.ECR="I-8935" YEAR="2006">C-167/04 P, Recueil, str. I-8935</REF.DOC.ECR>, točki 207 in 208); sodba v zadevi Arkema proti Komisiji (navedena v opombi 14, točka 88) in sodba z dne <DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE> v zadevi KME in drugi proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-272/09 P" PAGE.ECR="I-12789" YEAR="2011">C-272/09 P, ZOdl., str. I-12789</REF.DOC.ECR>, točka 100); v istem smislu glede prava državnih pomoči npr. sodba z dne <DATE ISO="20001005">5. oktobra 2000</DATE> v zadevi Nemčija proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-288/96" PAGE.ECR="I-8237" YEAR="2000">C-288/96, Recueil, str. I-8237</REF.DOC.ECR>, točka 62); glej tudi – izven konkurenčnega prava – sodba z dne <DATE ISO="19831201">1. decembra 1983</DATE> v zadevi Blomefield proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="190/82" PAGE.ECR="3981" YEAR="1983">190/82, Recueil, str. 3981</REF.DOC.ECR>, točka 20).</P></NOTE>. Takšna samoomejitev izhaja tudi iz za ta primer pomembnega obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, v katerem Komisija izrecno navaja, da v primerih manjšega pomena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>ne bo uvedla postopkov ne na zahtevo ne na lastno pobudo<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Točka 4, prvi stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>. Komisija poleg tega dodaja, da ne bo naložila glob, kadar podjetja v dobri veri domnevajo, da to obvestilo pokriva sporazum<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Točka 4, drugi stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Kar zadeva postopke v zvezi z omejevalnimi sporazumi <HT TYPE="ITALIC">na nacionalni ravni</HT>, je izrecen namen obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> služiti sodiščem in organom držav članic kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>smernica<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> pri uporabi člena 81 ES <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>čeprav to obvestilo [zanje] ni zavezujoče<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Točka 4, zadnji stavek, obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>. Takšna smernica je odločilnega pomena za delovanje decentraliziranega sistema izvajanja prava o omejevalnih sporazumih, kot je bil ustvarjen z Uredbo<?PAGE NO="9"?> št. 1/2003<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej v zvezi s tem tudi uvodni izjavi 6 in 34 Uredbe št. 1/2003.</P></NOTE>. Pripomore k bistvenemu cilju čim bolj učinkovite in enotne uporabe členov 81 ES in 82 ES (postala člen 101 PDEU in 102 PDEU) v Uniji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej v zvezi s tem preambulo Uredbe št. 1/2003, predvsem uvodni izjavi 1 in 22. Pomen učinkovitega izvajanja členov 81 ES in 82 ES (postala člen 101 PDEU in člen 102 PDEU) je bil v zadnjem času poudarjen med drugim tudi v sodbah z dne <DATE ISO="20090611">11. junija 2009</DATE> v zadevi X (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-429/07" PAGE.ECR="I-4833" YEAR="2009">C 429/07, ZOdl., str. I-4833</REF.DOC.ECR>, točke od 33 do 35) in z dne <DATE ISO="20101207">7. decembra 2010</DATE> v zadevi VEBIC (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-439/08" PAGE.ECR="I-12471" YEAR="2010">C 439/08, ZOdl., str. I-12471</REF.DOC.ECR>, predvsem točki 59 in 61).</P></NOTE>. Obenem pomaga pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>level playing field<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej tudi uvodno izjavo 8 Uredbe št. 1/2003 in točko 169 mojih sklepnih predlogov z dne <DATE ISO="20100429">29. aprila 2010</DATE> v zadevi Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-550/07 P" PAGE.ECR="I-8301" YEAR="2010">C 550/07 P, ZOdl., str. I-8301</REF.DOC.ECR>) ter točko 118 mojih sklepnih predlogov v zadevi Toshiba (navedena v opombi 9).</P></NOTE> in hkrati povečuje pravno varnost zadevnih podjetij<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej tudi uvodno izjavo 22 Uredbe št. 1/2003 in točko 36 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Geelhoeda z dne <DATE ISO="20060427">27. aprila 2006</DATE> v zadevi Vulcan Silkeborg (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-125/05" PAGE.ECR="I-7637" YEAR="2006">C 125/05, ZOdl., str. I-7637</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Na to okoliščino je med drugim družba Expedia upravičeno opozorila.</TXT></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vodstvena vloga Komisije pri oblikovanju evropske konkurenčne politike<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba v zadevi Masterfoods (navedena v opombi 21, točka 46, prvi stavek); glej tudi uvodno izjavo 34 Uredbe št 1/2003, v kateri je poudarjena osrednja vloga organov Unije pri izvajanju načel iz členov 81 ES in 82 ES.</P></NOTE>, ki je globoko zakoreninjena v sistemu Uredbe št. 1/2003, bi bila spodkopana, če bi organi in sodišča držav članic obvestilo Komisije s področja konkurence enostavno ignorirali. Iz obveznosti lojalnega sodelovanja (člen 10 ES, postal člen 4(3) PEU)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>O pomenu načela lojalnega sodelovanja med državami članicami in organi Unije pri konkurenčni politiki glej predvsem sodbe v zadevi Masterfoods (navedena v opombi 21, točka 56), X (navedena v opombi 34, točka 21) in Tele 2 Polska (navedena v opombi 23, točka 26). Pomen tesnega sodelovanja med Komisijo in organi, pristojnimi za konkurenco v državah članicah, je poleg tega poudarjen v členu 11(1) in preambuli Uredbe št 1/2003 (glej uvodni izjavi 8 in 15).</P></NOTE>, ki zavezuje vse organe držav članic, torej izhaja, da morajo nacionalni organi in sodišča obvestila Komisije s področja konkurence – kot je obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> – pri izvajanju pristojnosti, ki jih imajo na podlagi Uredbe št. 1/2003, ustrezno upoštevati<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>V istem smislu glede priporočila Komisije sodba z dne <DATE ISO="19891213">13. decembra 1989</DATE> v zadevi Grimaldi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-322/88" PAGE.ECR="4407" YEAR="1989">C 322/88, Recueil, str. 4407</REF.DOC.ECR>, točki 18 in 19).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>Čeprav torej za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, in sodišča iz obvestila Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ne izhajajo nikakršne zavezujoče določbe za konkurenčno-pravno presojo sporazumov med podjetji, morajo ti organi in sodišča kljub temu pretehtati oceno Komisije o znatnih omejitvah konkurence, ki je izražena v tem obvestilu, in ob morebitnem odstopanju od te ocene navesti razloge, ki jih je mogoče sodno preveriti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Takšni razlogi se lahko navedejo v vsakem primeru posebej ali v obliki obvestila nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, o svoji praksi pregona.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Iz tega za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, in sodišča seveda ne izhaja absolutna prepoved postopanja proti sporazumom med podjetji, ki ne dosegajo pragov tržnih deležev, ki jih je Komisija določila v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po eni strani so namreč tržni deleži samo eden od različnih kvantitativnih in kvalitativnih indicev, glede na katere je možno oceniti, ali iz sporazuma med podjetji izhaja znatna omejitev konkurence ali ne. Kot italijanska vlada pravilno navaja, je poleg tržnih deležev zadevnih podjetij treba upoštevati celotni gospodarski in pravni kontekst nekega sporazuma<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>V tem smislu sodbe v zadevi Cadillon (navedena v opombi 13, točka 8), z dne <DATE ISO="19831108">8. novembra 1983</DATE> v združenih zadevah IAZ International Belgium in drugi proti Komisiji (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>IAZ<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="96/82+97/82+98/82+99/82+100/82+101/82+102/82+104/82+105/82+108/82+110/82" PAGE.ECR="3369" YEAR="1983">od 96/82 do 102/82, 104/82, 105/82, 108/82 in 110/82, Recueil, str. 3369</REF.DOC.ECR>, točka 25); z dne <DATE ISO="20000912">12. septembra 2000</DATE> v združenih zadevah Pavlov in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-180/98+C-181/98+C-182/98+C-183/98+C-184/98" PAGE.ECR="I-6451" YEAR="2000">od C 180/98 do C 184/98, Recueil, str. I-6451</REF.DOC.ECR>, točka 91); z dne <DATE ISO="20081120">20. novembra 2008</DATE> v zadevi Beef Industry Development Society in Barry Brothers (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>BIDS<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-209/07" PAGE.ECR="I-8637" YEAR="2008">C 209/07, ZOdl., str. I-8637</REF.DOC.ECR>, točki 16 in 21); T-Mobile (navedena v opombi 26, točka 27) in z dne <DATE ISO="20111013">13. oktobra 2011</DATE> v zadevi Pierre Fabre Dermo-Cosmétique (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-439/09" PAGE.ECR="I-9419" YEAR="2011">C 439/09, ZOdl., str. I-9419</REF.DOC.ECR>, točka 35).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>Po drugi strani mora imeti zadevni organ ali zadevno sodišče možnost učinkovito se odzvati na posebne nacionalne ali regionalne konkurenčne težave, ki so lahko prisotne na različnih trgih držav članic. Poleg tega je francoski organ, pristojen za konkurenco, v postopku pred Sodiščem pravilno navedel, da lahko obstajajo objektivne razlike v praksah pregona organov, pristojnih za konkurenco, čeprav so vsi ti organi del Evropske mreže za konkurenco (EMK)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Angleško: European Competition Network (ECN).</P></NOTE> in med seboj tesno sodelujejo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V zvezi s to mrežo glej uvodno izjavo 15 Uredbe št. 1/2003.</P></NOTE>.</TXT></NP><?PAGE NO="10"?><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Tako lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, zoper sporazume med podjetji postopajo, tudi če ti ne dosegajo pragov tržnih deležev, določenih v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, če so ustrezno preučili napotke Komisije v zadevnem obvestilu in v konkretnem posamičnem primeru obstajajo drugi indici kot tržni deleži zadevnih podjetij, na podlagi katerih je možno domnevati, da gre za znatno omejitev konkurence.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neupoštevnost pragov tržnih deležev, določenih v obvestilu</HT> de minimis<HT TYPE="ITALIC">, pri presoji sporazumov s protikonkurenčnim ciljem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Preučiti je treba še, kakšen pomen imajo pragi tržnih deležev, določeni v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, kot smernice za nacionalne organe in sodišča, kadar gre za sporazume med podjetji <HT TYPE="ITALIC">s protikonkurenčnim ciljem</HT>. Glede na navedbe predložitvenega sodišča je namreč ugotovljeno, da je sporni sporazum med družbama Expedia in SNCF imel protikonkurenčni cilj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>V predložitveni odločbi Cour de cassation je v zvezi s sporazumom med družbama Expedia in SNCF izrecno navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>organ, pristojen za konkurenco, nedvomno ugotovil, da je to ravnanje imelo protikonkurenčni cilj<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</P></NOTE>, čeprav so družba Expedia, francoska vlada in Komisija pred Sodiščem izrazile dvome o tem.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, ali je v skladu z obvestilom <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> možno šteti, da gre za znatno omejitev konkurence, kadar pragi tržnih deležev iz obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> niso doseženi, se pa sledi protikonkurenčnemu cilju. Kot se je pokazalo predvsem na obravnavi, bi bila pojasnitev sodne prakse Sodišča glede te točke zelo zaželena.</TXT></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Najprej je treba pripomniti, da dejstvo, da akt Komisije ni zavezujoč, kot v primeru obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, za Sodišče ni ovira, da ga v postopku predhodnega odločanja v skladu s členom 267, prvi odstavek, točka (b), PDEU razloži<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>V tem smislu sodba v zadevi Grimaldi (navedena v opombi 39, točki 8 in 9, glede delovnega prava); tudi v sodbi z dne <DATE ISO="20090402">2. aprila 2009</DATE> v zadevi Lodato Genaro (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-415/07" PAGE.ECR="I-2599" YEAR="2009">C 415/07, Recueil, str. I-2599</REF.DOC.ECR>, glede državnih pomoči) je Sodišče v postopku predhodnega odločanja podalo razlago pravno nezavezujočih smernic Komisije.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vsebina obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> temelji na sodni praksi Sodišča, v skladu s katero prepoved omejevalnih sporazumov iz člena 81 ES (postal člen 101 PDEU) zajema le <HT TYPE="ITALIC">znatne</HT> omejitve konkurence<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej v zvezi s tem v opombi 13 navedene sodbe.</P></NOTE>. To temeljno ugotovitev je Sodišče podalo tako v zvezi s sporazumi med podjetji s protikonkurenčnim ciljem kot tudi v zvezi s tistimi, ki imajo protikonkurenčne posledice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodbi v zadevi Völk (navedena v opombi 13, točka 7) in Cadillon (navedena v opombi 13, točki 9 in 10), ki se nanašata na sporazuma o izključni distribuciji z absolutnim ozemeljskim varstvom, torej s protikonkurenčnim ciljem; glej tudi sodbi z dne <DATE ISO="19951024">24. oktobra 1995</DATE> v zadevi Bayerische Motorenwerke (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-70/93" PAGE.ECR="I-3439" YEAR="1995">C 70/93, Recueil, str. I-3439</REF.DOC.ECR>, točka 18) in v zadevi Pedro IV Servicios (navedena v opombi 13, točka 68), ki vsebujeta besedilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>[…] je njegov cilj oziroma posledica občutna omejitev konkurence na skupnem trgu […]<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.</P></NOTE>. Z drugimi besedami povedano pogoj znatne omejitve konkurence velja načeloma tako za omejitve kot cilj kot tudi za omejitve kot posledica.</TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Vendar to ne pomeni, da so zahteve glede <HT TYPE="ITALIC">dokaza znatne omejitve</HT> v obeh primerih enake. Nasprotno, te zahteve se razlikujejo glede na to, ali ima nek sporazum med podjetji protikonkurenčni cilj, ali samo protikonkurenčne posledice.</TXT></NP><?PAGE NO="11"?><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kajti le kadar ni dovolj indicev za obstoj protikonkurenčnega cilja, zahteva uporaba člena 81(1) ES dokaz konkretnih protikonkurenčnih posledic sporazuma. Če je po drugi strani jasno, da ima zadevni sporazum protikonkurenčni cilj, po ustaljeni sodni praksi ni potrebno predložiti konkretnega dokaza glede škodljivih učinkov tega sporazuma na konkurenco. V tem primeru zadostuje, da se dokaže, da je ta sporazum dejansko zmožen preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba v zadevi T-Mobile (navedena v opombi 26, točke od 28 do 31); glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="19660713">13. julija 1966</DATE> v zadevi Consten und Grundig proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="56/64+58/64" PAGE.ECR="322" YEAR="1966">56/64 in 58/64, Recueil, str. 322, 390</REF.DOC.ECR>); BIDS (navedena v opombi 41, točka 15 in 16), z dne <DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE> v združenih zadevah GlaxoSmithKline Services in drugi proti Komisiji in drugim (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-501/06 P+C-513/06 P+C-515/06 P+C-519/06 P" PAGE.ECR="I-9291" YEAR="2009">C 501/06 P, C 513/06 P, C 515/06 P in C 519/06 P, ZOdl., str. I-9291</REF.DOC.ECR>, točka 55); z dne <DATE ISO="20111004">4. oktobra 2011</DATE> v združenih zadevah Football Association Premier League in drugi (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>FAPL<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-403/08+C-429/08" PAGE.ECR="I-9083" YEAR="2011">C 403/08 in C 429/08, ZOdl., str. I-9083</REF.DOC.ECR>, točka 135); KME in drugi proti Komisiji (navedena v opombi 29, točka 65) in Pierre Fabre Dermo-Cosmétique (navedena v opombi 41, točka 34).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Te različne zahteve glede dokazovanja temeljijo na dejstvu, da so omejitve konkurence kot cilj že po svoji naravi obravnavane kot škodljive za dobro delovanje običajne konkurence<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodbi v zadevi BIDS (navedena v opombi 41, točka 17) in T-Mobile (navedena v opombi 26, točka 29).</P></NOTE>. Znano je, da so sporazumi s protikonkurenčnim ciljem škodljivi za družbo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej glede tega celotnega vprašanja tudi moje sklepne predloge z dne <DATE ISO="20090219">19. februarja 2009</DATE> v zadevi T Mobile (navedena v točki 26, predvsem točke od 42 do 47), kot tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Geelhoeda z dne <DATE ISO="20060912">12. septembra 2006</DATE> v zadevi Dalmine proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-407/04 P" PAGE.ECR="I-829" YEAR="2006">C 407/04 P, ZOdl., str I-829</REF.DOC.ECR>, točka 136).</P></NOTE>. Stežka bi jih šteli za bagatelne kršitve. Treba je, nasprotno, izhajati iz tega, da družbe, ki sklenejo sporazum s protikonkurenčnim ciljem, s tem vselej nameravajo znatno omejiti konkurenco, ne glede na to, koliko tržnih deležev ali prometa imajo.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>Komisija v svojem obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ne sme nasprotovati tem zahtevam, ki izhajajo neposredno iz člena 81 ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>V tem smislu – glede obvestil Komisije na področju državnih pomoči – sodba Nemčija proti Komisiji (navedena v opombi 29, točka 62), in z dne <DATE ISO="20080911">11. septembra 2008</DATE> v združenih zadevah Nemčija in drugi proti Kronofrance in drugim (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-75/05 P+C-80/05 P" PAGE.ECR="I-6619" YEAR="2008">C-75/05 P in C-80/05 P, ZOdl., I-6619</REF.DOC.ECR>, točka 65 in 66).</P></NOTE>. Tako tudi obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> za določene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>nedopustne omejitve<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> izrecno izključuje uporabo pragov tržnih deležev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Točka 11 obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</P></NOTE>. Kot je Komisija na obravnavi pred Sodiščem sama potrdila, pri tem nikakor ne gre za izčrpno navajanje vseh sporazumov s protikonkurenčnim ciljem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodišče je na primer v sodbi v zadevi T-Mobile (navedena v opombi 26, predvsem točke od 32 do 39) potrdilo, da je cilj izmenjave občutljivih podatkov o cenah med konkurenti protikonkurenčen. Kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>nedopustno omejitev<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v smislu obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> bi bilo po drugi strani takšno ravnanje družb možno uvrstiti le, če bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>sporazum<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> omenjen v točki 11.1(a) obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> razlagali izjemno široko, tako da ima za cilj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>posredno […] določanje cen, ko gre za prodajo proizvodov tretjim osebam<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Neuporaba pragov tržnih deležev iz obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> za sporazume s protikonkurenčnim ciljem je smiselna tako iz pravnega vidika kot tudi iz vidika konkurenčne politike: pragi tržnih deležev, kot jih vsebuje obvestilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, naj bi zagotavljali pravno varnost. Vzpostavljajo varnostno območje (angleško: safe harbour), v katerem se družbam, ki sodelujejo pri takšnih sporazumih, ni treba bati, da bi kršile prepoved omejevalnih sporazumov. Takšna ugodnejša obravnava lahko le stežka koristi družbam, ki sklepajo sporazume s protikonkurenčnim ciljem. V nasprotnem primeru bi se podjetja, katerih tržni deleži so pod pragi, določenimi v obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, naravnost pozivalo k temu, da se odpovedo učinkoviti medsebojni konkurenci in ob kršitvi temeljnih načel notranjega trga sklepajo omejevalne sporazume. Na to je nenazadnje pravilno opozorila Poljska.</TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Skupno je treba ugotoviti, da se pragi tržnih deležev iz obvestila <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ne upoštevajo, kadar je treba ugotoviti, ali je omejitev konkurence, ki izhaja iz sporazumov med podjetji s protikonkurenčnim ciljem, znatna. To je pravilno navedel francoski organ, pristojen za konkurenco, kot tudi francoska, italijanska in irska vlada. Tudi Komisija se je na obravnavi pred Sodiščem v glavnem priključila temu mnenju.</TXT></NP><?PAGE NO="12"?><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>V sodni praksi Sodišča so sicer nekatere osamljene sodbe, v katerih je bilo tudi v primeru sporazumov med podjetji, ki imajo protikonkurenčni cilj, razsojeno, da se prepoved omejevalnih sporazumov ne uporabi, če ti sporazumi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>glede na šibek položaj sodelujočih subjektov na trgu zadevnih proizvodov prizadene[jo] trg le v neznatni meri<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba v zadevi Völk (navedena v opombi 13, točka 7) in Cadillon (navedena v opombi 13, točka 9).</P></NOTE>. Vendar se tega ne sme napačno razumeti tako, da bi se morala znatna omejitev konkurence kot cilj ugotavljati na podlagi pragov tržnih deležev, še manj na podlagi istih pragov, ki se uporabljajo pri ugotavljanju znatne omejitve konkurence kot posledica<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Navedbe Sodišča v zadevi Völk (navedena v opombi 13, točka 7) je potrebno razumeti v kontekstu tržnih deležev, manjših od 1 %.</P></NOTE>. V nasprotnem primeru bi se temeljna razlika med omejitvami konkurence kot cilj in kot posledica nedopustno zabrisala.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako se Sodišče pri razmeroma nizkih tržnih deležih, ki so bili bistveno nižji od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/><HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> praga<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> 10 %, zadevnega v tem primeru, ni obotavljalo pri ugotovitvi, da je omejitev konkurence znatna, če so udeležena podjetja s svojim ravnanjem uresničevala protikonkurenčni cilj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodbe z dne <DATE ISO="19780201">1. februarja 1978</DATE> v zadevi Miller International Schallplatten proti Komisiji (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>Miller<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="19/77" PAGE.ECR="131" YEAR="1978">19/77, Recueil, str. 131</REF.DOC.ECR>, točka 7 v povezavi s točkama 9 in 10); z dne <DATE ISO="19830607">7. junija 1983</DATE> v združenih zadevah Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Musique Diffusion française<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="100/80+101/80+102/80+103/80" PAGE.ECR="1825" YEAR="1983">od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825</REF.DOC.ECR>, točka 82 v povezavi s točkama 3 in 4) in z dne <DATE ISO="19831025">25. oktobra 1983</DATE> v zadevi AEG-Telefunken proti Komisiji (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>AEG<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="107/82" PAGE.ECR="3151" YEAR="1983">107/82, Recueil, str. 3151</REF.DOC.ECR>, točka 43 v povezavi s točko 58).</P></NOTE>. Nekatere sodbe sodišč Unije celo niso zahtevale nobenih konkretnih indicev glede znatne omejitve konkurence, kadar je bilo jasno, da je sporazum med podjetji imel protikonkurenčni cilj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Iz sodne prakse Sodišča je treba navesti predvsem sodbe LTM/MBU (navedena v opombi 13, str. 306, točka 3 izreka), Deere proti Komisiji (navedena v opombi 13, točka 75), BIDS (navedena v opombi 41, točka 15) in FAPL (navedena v opombi 48, točki 135 in 136), kjer je merilo znatne omejitve vselej navedeno izključno v povezavi s protikonkurenčnimi <HT TYPE="ITALIC">posledicami</HT>, ne pa v povezavi s protikonkurenčnim <HT TYPE="ITALIC">ciljem</HT> zadevnega sporazuma. Iz sodne prakse Splošnega sodišča glej sodbe z dne <DATE ISO="20040708">8. julija 2004</DATE> v zadevi Mannesmannröhren-Werke proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-44/00" PAGE.ECR="II-2223" YEAR="2004">T-44/00, ZOdl., str. II-2223</REF.DOC.ECR>, točke od 129 do 131); v zadevi Dalmine proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-50/00" PAGE.ECR="II-2395" YEAR="2004">T-50/00, ZOdl., str. II-2395</REF.DOC.ECR>, točka 225) in v združenih zadevah JFE Engineering in drugi proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-67/00+T-68/00+T-71/00+T-78/00" PAGE.ECR="II-2501" YEAR="2004">T-67/00, T-68/00, T-71/00 in T-78/00, ZOdl., str. II-2501</REF.DOC.ECR>, točki 383 in 384) ter sodbo z dne <DATE ISO="20080708">8. julija 2008</DATE> v zadevi BPB proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-53/03" PAGE.ECR="II-1333" YEAR="2008">T-53/03, ZOdl., str. II-1333</REF.DOC.ECR>, točka 90, zadnji stavek).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Vse to dopušča sklep, da se glede dokaza znatne omejitve konkurence kot cilj nikakor ne sme postaviti višjih zahtev, kot so določene v okviru tako imenovane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>meddržavne klavzule<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> iz člena 81(1) ES (člen 101(1) PDEU) glede dokaza znatne prizadetosti trgovine med državami članicami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glede na sodno prakso se že pri bistveno nižjem tržnem deležu od 10 % – v običajnem primeru okrog 5 % – domneva znaten vpliv na trgovanje med državami članicami (glej v opombi 56 navedeno sodbo v zadevi Miller, točka 9, Musique Diffusion française, točka 86 v povezavi s točko 82 in AEG, točke od 56 do 58). Prag 5-odstotnega tržnega deleža določa tudi Komisija v svojih Smernicah o konceptu vpliva na trgovino iz členov 81 in 82 Pogodbe (<REF.DOC.OJ COLL="C" PAGE.FIRST="81" NO.OJ="101" DATE.PUB="2004">UL C 101, str. 81</REF.DOC.OJ>), kot enega od meril za količinsko opredelitev znatnega vpliva na trgovanje (glej predvsem točko 52).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Če je torej ugotovljeno – kot v danem primeru – da lahko sporazum med podjetji s protikonkurenčnim ciljem znatno prizadene trgovino med državami članicami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Da sporni sporazum med družbama Expedia in SNCF lahko vpliva na trgovanje med državami članicami, je temeljna premisa, na kateri temelji vprašanje za predhodno odločanje in celoten predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation v obravnavanem primeru.</P></NOTE>, se lahko na podlagi tega sklepa, da lahko ta sporazum tudi znatno omeji, izkrivi ali celo prepreči konkurenco na notranjem trgu.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Na podlagi vseh zgornjih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje Cour de cassation odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 81(1) ES in člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 je treba razlagati tako, da lahko organ države članice, pristojen za konkurenco, sporazum med podjetji preganja in sankcionira kot protikonkurenčen celo tedaj, kadar pragi tržnih deležev, ki jih je Evropska komisija določila v svojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>obvestilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, niso doseženi, če je nacionalni organ to obvestilo primerno upošteval in na drug način dokazal, da je cilj ali posledica sporazuma znatna omejitev konkurence.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="13"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>Obvestilo Komisije <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> je treba razlagati tako, da v njem določeni pragi tržnih deležev niso upoštevni, kadar je treba ugotoviti, ali je omejitev konkurence, ki izhaja iz sporazumov med podjetji s protikonkurenčnim ciljem, znatna.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>