<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑330/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0330</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:605">EU:C:2015:605</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI N. WAHLA – ZADEVA C‑330/14</P><P>SZEMEREY</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150916">16. septembra 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑330/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Gergely Szemerey</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Miniszterelnökséget vezető miniszter</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Dopustnost</KEYWORD><KEYWORD>Skupna kmetijska politika</KEYWORD><KEYWORD>Shema neposrednih podpor</KEYWORD><KEYWORD>Integriran administrativni in kontrolni sistem</KEYWORD><KEYWORD>Znižanje plačil ali izključitev iz plačil v primeru nespoštovanja pravil o upravičenosti in navzkrižni skladnosti</KEYWORD><KEYWORD>Kmetovo nespoštovanje zahteve po predložitvi potrdila o redki rastlinski vrsti</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost</KEYWORD><KEYWORD>Upravna praksa</KEYWORD><KEYWORD>Višja sila</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari kmet k zahtevku za plačilo kmetijsko-okoljske pomoči ni priložil potrdila o redki rastlinski vrsti, ki se zahteva z nacionalno zakonodajo. Potrdilo se zahteva, da se utemelji zahtevek za zvišan znesek pomoči zaradi gojenja redkih rastlinskih vrst. Pristojni organi so naknadno priznali primer višje sile, saj je bila zaradi težavnih vremenskih razmer onemogočena setev navedenih rastlinskih vrst. Kljub temu je bil zahtevek za plačilo v celoti zavrnjen, kmetu pa je bilo naloženo plačilo nadaljnje upravne kazni, ki naj bi bila izravnana v naslednjih treh letih. Razlog zanjo je bilo v bistvu dejstvo, da kmet ni pravočasno predložil potrdila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V tem okviru je Sodišče naprošeno, naj pojasni dve vprašanji. Prvo se nanaša na ustrezni manevrski prostor, ki ga imajo države članice pri uveljavljanju mehanizmov za zagotavljanje učinkovitega nadzora nad shemami kmetijske pomoči. Drugo vprašanje kot logično nadaljevanje prvega obravnava skladnost z upoštevnimi pravili kmetijske zakonodaje Unije v primeru, ko se naloži kazen v zvezi s celotnim zahtevkom.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uredba (ES) št. 1698/2005<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20050920">20. septembra 2005</DATE> o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="277" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2005">UL L 277, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne <DATE ISO="20090525">25. maja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="144" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="2009">UL L 144, str. 3</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uredba št. 1698/2005 v skladu s členom 1 med drugim določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, ki jo financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Cilji Uredbe se izvajajo z ukrepi v okviru štirih osi, ki so opredeljene v njenem naslovu IV. Os 2 vključuje ukrepe, ki so namenjeni izboljšanju okolja in podeželja. Člen 36(a)(iv) v tem okviru določa, da se podpora iz te osi nanaša na ukrepe, ki so namenjeni trajnostni rabi kmetijskih zemljišč in (med drugim) vključujejo kmetijsko-okoljska plačila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 39 Uredbe se nanaša na kmetijsko-okoljska plačila. Njegova odstavka 2 in 3 določata, da države članice taka plačila dodelijo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo izpolnjevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti. Zaveze se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v zakonodaji EU, kakor tudi minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter drugih ustreznih obveznih zahtev, ki so določene v nacionalni zakonodaji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 74(1) Uredbe št. 1698/2005 določa, da države članice sprejmejo vse zakonodajne, zakonske in administrativne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Evropske unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Uredba (ES) št. 1975/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE> o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="368" PAGE.FIRST="74" DATE.PUB="2006">UL L 368, str. 74</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 484/2009 z dne <DATE ISO="20090609">9. junija 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="145" PAGE.FIRST="25" DATE.PUB="2009">UL L 145, str. 25</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Uredba št. 1975/2006 v skladu s členom 1 določa podrobna pravila za izvajanje kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi s sofinanciranimi ukrepi podpore za razvoj podeželja, uvedenih na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 4 se nanaša na zahtevke za podporo in plačila. Določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za podporo.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Zahtevke za podporo in plačilo je v primerih, ko pristojni organ ugotovi očitne napake, mogoče kadar koli po vložitvi popraviti.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 5 določa splošna načela kontrole. Določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo, da je mogoče vsa merila o izpolnjevanju pogojev, določena z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo ali s programi razvoja podeželja, nadzorovati s skupino preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="005.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ne glede na kakršne koli posebne določbe se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so ustvarili lažne pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji sheme podpore.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 10 je del poglavja II <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Kontrole, znižanja in izključitve<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>. Pod naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Splošna načela<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Zahtevki za podpore in naknadni zahtevki za plačilo se preverijo na način, ki omogoča učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji za dodelitev podpore.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="010.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice opredelijo ustrezne metode in sredstva, namenjena preverjanju pogojev za dodelitev podpore za vsak ukrep podpore.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice uporabijo integrirani administrativni in kontrolni sistem iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu: <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>IAKS<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/>).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Preverjanje meril o izpolnjevanju pogojev je sestavljeno iz administrativnih pregledov in pregledov na kraju samem.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Spoštovanje navzkrižne skladnosti se preveri s pregledi na kraju samem, in kadar je to primerno, z administrativnimi pregledi.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 11 obravnava administrativne preglede. V odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Opravijo se administrativni pregledi vseh zahtevkov za podporo in plačilo; zajemajo vse sestavne dele, ki jih je mogoče in primerno nadzorovati na administrativen način. S postopki se zagotovi evidentiranje opravljenega kontrolnega dela, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 18 pod naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Znižanja in izključitve ob nespoštovanju meril o izpolnjevanju pogojev<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pri nespoštovanju kakršnih koli obveznosti, povezanih z dodelitvijo pomoči, razen obveznosti v zvezi z velikostjo prijavljene površine ali prijavljenim številom živali, se zahtevana pomoč zniža ali zavrne.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Država članica določi znesek znižanja pomoči zlasti na podlagi resnosti, obsega in stalnosti ugotovljenega nespoštovanja.</ALINEA><ALINEA>Resnost nespoštovanja je odvisna zlasti od pomena posledic nespoštovanja, ob upoštevanju ciljev meril, ki niso bila spoštovana.</ALINEA><ALINEA>Obseg nespoštovanja je odvisen zlasti od učinka nespoštovanja na ukrep kot celoto.</ALINEA><ALINEA>Ali je neskladnost stalna, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če je nespoštovanje posledica namernih nepravilnosti, se upravičenec izključi iz zadevnega ukrepa za zadevno in tudi za naslednje koledarsko leto.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uredba (ES) št. 1122/2009<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE> o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih z navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="316" PAGE.FIRST="65" DATE.PUB="2009">UL L 316, str. 65</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Uredba št. 1122/2009 določa podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije ter integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, določena v poglavju 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20090119">19. januarja 2009</DATE> o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="030" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2009">UL L 30, str. 16</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ter za izvajanje navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20071022">22. oktobra 2007</DATE> o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (uredba o enotni SUT) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL L 299, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Navedena uredba se v skladu z njenim členom 87 uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Uredba št. 1122/2009 je nadomestila Uredbo (ES) št. 796/2004.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Uredba Komisije z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije ter integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 44, str. 243), kakor je bila spremenjena.</P></NOTE> V skladu s členoma 7 in 8 Uredbe št. 1975/2006, branima v povezavi s korelacijsko tabelo v Prilogi II k Uredbi št. 1122/2009, je treba člene 14, 23 in 75 Uredbe št. 1122/2009 smiselno uporabljati za položaje, ki se urejajo z Uredbo št. 1975/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 14 Uredbe št. 1122/2009 se nanaša na spremembe enotnega zahtevka. V odstavku 1 tega člena je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Po izteku roka za predložitev enotnega zahtevka se lahko posamezne enote rabe ali poljine ali posamezne pravice do plačila dodajo v enotni zahtevek, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem pomoči.</ALINEA><ALINEA>Spremembe rabe ali sheme pomoči v zvezi s posameznimi enotami rabe ali poljinami ali pravicami do plačila, ki so že prijavljene v enotnem zahtevku, se lahko opravijo pod enakimi pogoji.</ALINEA><ALINEA>Kadar so spremembe iz prvega in drugega pododstavka pomembne za spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se dovolijo tudi s tem povezane spremembe takih dokumentov ali pogodb.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V členu 23 Uredbe so obravnavane pozne predložitve. Odstavek 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te uredbe po ustreznem roku za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku.</ALINEA><ALINEA>Brez poseganja v katere koli posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice glede na potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitih kontrol, se prvi pododstavek uporablja tudi za dokumente, pogodbe ali izjave, ki se predložijo pristojnemu organu v skladu s členoma 12 in 13, kadar so taki dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč.</ALINEA><ALINEA>Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 58 Uredbe št. 1122/2009 določa pravila, ki se uporabljajo v primeru čezmerne prijave. Določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3 % ali dva hektarja, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine.</ALINEA><ALINEA>Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov.</ALINEA><ALINEA>Če je razlika več kakor 50 %, se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57 te uredbe. […] Če zneska […] v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V členu 75 so obravnavane višja sila in izjemne okoliščine. Določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="075.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če kmet ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, […] obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izjemnih okoliščin. Kadar poleg tega neskladnost kot posledica višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezno znižanje ne uporabi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="075.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>O primerih višje sile in izjemnih okoliščinah […] se pisno uradno obvesti pristojni organ, z ustreznimi dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa, v desetih delovnih dneh od datuma, ko kmet lahko to stori.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Madžarsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V členu 29(3) uredbe št. 61/2009<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uredba ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja z dne <DATE ISO="20090514">14. maja 2009</DATE> o določitvi zahtev v zvezi z zahtevkom za kmetijsko-okoljske pomoči iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Az Európai Mezőgazdasági Vidékfejlesztési Alapból nyújtott agrár-környezetgazdálkodási támogatások igénybevételének részletes feltételeiról szóló 61/2009. (V.14.) FVM rendelet).</P></NOTE> je določeno, da kadar za redke rastlinske vrste velja, da imajo poseben zgodovinski, kulturni ali genetski pomen v smislu priloge 12 ali priloge 13 k navedeni uredbi, ima upravičenec do pomoči pravico do zvišanega zneska pomoči, če pristojni organ potrdi, da je zadevna rastlinska sorta rastlina, vključena v zgoraj navedenih prilogah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 55(4) uredbe št. 61/2009 dalje določa, da se v primeru, ko se pri pregledu na kraju samem ugotovi, da upravičenec do pomoči nima potrdila iz člena 29(3), celotni znesek pomoči v zvezi z zadevno enoto rabe ali poljino za eno tržno leto zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 16(2) uredbe št. 31/2010<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Uredba ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja z dne <DATE ISO="20100330">30. marca 2010</DATE> o spremembi uredbe št. 61/2009 o določitvi zahtev v zvezi z zahtevkom za kmetijsko-okoljske pomoči iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ministrskimi uredbami o pomoči, ki se zagotovi prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Az Európai Mezőgazdasági Vidékfejlesztési Alapból nyújtott agrár-környezetgazdálkodási támogatások igénybevételének részletes feltételeiról szóló 61/2009. (V.14.) FVM rendelet, valamint más, az Európai Mezőgazdasági Vidékfejlesztési Alapból nyújtott támogatásokról szóló miniszteri rendeletek módositásáról szóló 31/2010. (III.30.) FVM rendelet).</P></NOTE> je bil v uredbo št. 61/2009 vključen nov člen 43(6). V skladu z navedeno določbo je treba v primeru gojenja redke rastlinske vrste zahtevku za plačilo priložiti potrdilo o redki rastlinski vrsti, navedeno v členu 29(3) uredbe št. 61/2009. Nova določba je začela veljati <DATE ISO="20100331">31. marca 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe je mogoče razbrati naslednje dejanske okoliščine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>G. Szemerey je <DATE ISO="20090726">26. julija 2009</DATE> zaprosil za kmetijsko pomoč. Pristojni organ je <DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE> ugodil njegovemu zahtevku. Nato je G. Szemerey <DATE ISO="20100516">16. maja 2010</DATE> vložil zahtevek za enotno plačilo na površino v okviru programa ekološkega kmetovanja na ornih zemljiščih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Podrobneje, potem ko je G. Szemerey <DATE ISO="20100531">31. maja 2010</DATE> dopolnil svoj zahtevek, je zaprosil za plačilo kmetijsko-okoljske pomoči za 52,9 hektarja. V tem okviru je za 29,69 hektarja (od skupaj 52,9 hektarja) vložil tudi zahtevek za prednostno pomoč – ki daje pravico do zvišanja pomoči, ki bi bila sicer izplačana – za gojenje redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki se zaradi zgodovinskih, kulturnih ali genetskih razlogov štejejo za prednostne. V ta namen je kupil semena bele medene detelje (<HT TYPE="ITALIC">Melilotus alba Medik</HT>) in hibridne švedske detelje (<HT TYPE="ITALIC">Trifolium hybridum L</HT>.).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Spomladi in zgodaj poleti leta 2010 je bilo sejanje navedenih redkih rastlinskih vrst onemogočeno, predvsem zaradi poplav. Zato je G. Szemerey predložil dve izjavi o primeru višje sile: <DATE ISO="20100629">29. junija 2010</DATE> in naknadno <DATE ISO="20100728">28. julija 2010</DATE>. Po navodilih madžarskih organov je G. Szemerey tudi šifro rabe zadevne površine zamenjal s šifro rabe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>zemljišča v prahi<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>. Pristojni organi so <DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE> sprejeli izjavo o primeru višje sile.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pristojni organ je <DATE ISO="20110319">19. marca 2011</DATE> sicer priznal primer višje sile, vendar je v celoti zavrnil zahtevek za plačilo, ki ga je vložil G. Szemerey, in mu naložil upravno kazen v višini 2.483.953 HUF, ki naj bi se odtegnila od zahtevkov za pomoč na površino za naslednja tri leta. G. Szemerey se je pritožil zaradi naložene kazni v zadevni odločbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési Hivatal Központi Szerve (centralni urad za kmetijstvo in razvoj podeželja; v nadaljevanju: urad) je <DATE ISO="20120113">13. januarja 2012</DATE> odločbo potrdil z utemeljitvijo, da G. Szemerey ni predložil potrdila o redkih rastlinskih vrstah, ki bi ga moral predložiti <DATE ISO="20100515">15. maja 2010</DATE> (tj. ko je bil vložen zahtevek za plačilo) ali najpozneje <DATE ISO="20100609">9. junija 2010</DATE>. V tem okviru je urad dalje navedel, da napake, ki temelji na nepredložitvi dokumentov za utemeljitev podatkov iz enotnega zahtevka, ni mogoče odpraviti. Zato je menil, da G. Szemerey ni upravičen do prednostne pomoči za redke rastlinske vrste in da je treba šteti, da za določitev upravičenosti do plačil površina zemljišč, namenjena za redke rastlinske vrste, znaša 0 hektarjev. Ker je tako čezmerna prijava presegla 50 % ugotovljene površine, se je urad pri naložitvi kazni skliceval na člen 58 Uredbe št. 1122/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>G. Szemerey je pri Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in socialno sodišče v Gyuli) vložil pritožbo zoper navedeno odločbo. Ker je imelo navedeno sodišče pomisleke glede skladnosti upoštevne nacionalne zakonodaje s pravom Unije, se je odločilo, da prekine postopek in Sodišču v predhodno odločanje predloži ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba načeli prožnosti in možnosti spremembe iz [uvodnih izjav] 20 in 27 v preambuli Uredbe [št. 796/2004] ter [uvodne izjave] 18, 23 in 26 v preambuli Uredbe [št. 1122/2009] razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru gojenja redke rastlinske vrste zahtevku za plačilo treba priložiti potrdilo o redki rastlini, če se upošteva upravna praksa, v skladu s katero je bila vložitev prošnje za izdajo potrdila mogoča le pred vložitvijo zahtevka za plačilo, in sicer v obdobju od 2. do <DATE ISO="20100415">15. aprila 2010</DATE>, in se je prošnja za izdajo potrdila lahko priložila le ob vložitvi enotnega zahtevka in na podlagi zakonodaje ni bila dopustna poprava napake v zahtevku, ki temelji na nepredložitvi potrdila?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="7"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je ta sistem združljiv z obveznostjo države členice, da ne ogroža ciljev skupne kmetijske politike, ali pa je mogoče ugotoviti, da je za kmete, ki gojijo redke vrste rastlin, učinkovito izvajanje pravice do pomoči, ki izhaja iz prava Unije, leta 2010 ob spremembi zakonodaje (sprememba člena 43(6) uredbe [št. 61/2009], ki je bila v zakonodajo uvedena z uredbo [št. 31/2010]) postalo nemogoče ali pretirano težavno in nepredvidljivo?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali [uvodna izjava] 57 v preambuli Uredbe [št. 796/2004] ali [uvodna izjava] 75 v preambuli Uredbe [št. 1122/2009] ter zlasti načelo sorazmernosti nasprotujejo upravni praksi, v skladu s katero se v primeru nepredložitve potrdila o redki rastlini, brez upoštevanja namena, malomarnosti ali okoliščin naloži kazen zaradi čezmerne prijave za celoten zahtevek za plačilo, čeprav ta v preostalem delu za vso poljino izpolnjuje zahteve za dodelitev pomoči in kmet prijavljeno rastlino goji na prijavljeni površini?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali se uporabijo razlogi za oprostitev iz [uvodnih izjav] 67 ali 71 v preambuli Uredbe [št. 796/2004] ali [uvodne izjave] 75 v preambuli Uredbe [št. 1122/2009], če kmet trdi, da pomeni oviralna ali neprimerna upravna praksa izjemne okoliščine, in skuša dokazati, da je bila praksa upravnega organa deloma ali v celoti vzrok za njegovo napako?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali se sprejeta izjava o primeru višje sile, ki jo kmet predloži v zvezi z izgubo celotnega posevka (setve), lahko šteje za točen podatek za namene iz [uvodne izjave] 67 v preambuli Uredbe [št. 796/2004] in [uvodne izjave] 93 v preambuli Uredbe [št. 1122/2009], na podlagi katerega je kmetovalec oproščen nepredložitve potrdila o redki rastlini in je zato oproščen kazni v zvezi s celotnim zahtevkom?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili G. Szemerey, urad, madžarska in grška vlada ter tudi Evropska komisija, ki so na obravnavi <DATE ISO="20150624">24. junija 2015</DATE> vsi razen grške vlade podali tudi ustno stališče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne pripombe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Najprej je treba spomniti, da je predložitveno sodišče Sodišču predložilo več vprašanj, ki se vsa nanašajo na <HT TYPE="ITALIC">uvodne izjave</HT> Uredbe št. 796/2004 in Uredbe št. 1122/2009, ne pa na pravno zavezujoče določbe navedenih aktov. Poleg tega v vprašanjih za predhodno odločanje nista omenjeni Uredba št. 1698/2005 in Uredba št. 1975/2006 o EKSRP, ki določata pravni okvir za obravnavanje težav, ki so predmet predložitvene odločbe. Povrhu vsega pa predložitvena odločba pušča neodgovorjena nekatera bistvena vprašanja, ki se nanašajo na nacionalni pravni okvir in dejanske okoliščine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>To je sicer vredno obžalovanja s številnih vidikov, vendar ne zadošča, da bi obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe razglasili za nedopusten.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glede meja dopustnosti glej moje sklepne predloge, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Gullotta in Farmacia di Gullotta Davide &amp; C.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑497/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:168">EU:C:2015:168</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti točka 20).</P></NOTE> Ti sklepni predlogi temeljijo na duhu sodelovanja, ki je sestavni del postopka, določenega v členu 267 PDEU. Kot je Sodišče samo ugotovilo ob številnih priložnostih, mora glede na to iz vseh informacij, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej nedavno sodbo Subdelegación del <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Gobierno en Guipuzkoa – Extranjeria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑38/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:260">EU:C:2015:260</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej med številnimi drugimi tudi sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Fuß</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:609">EU:C:2010:609</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Glede na navedeno bom izkoristil priložnost in poudaril, kako pomembno je v predložitveni odločbi zagotoviti jasno opredeljen okvir analize (pravni in dejanski). To pa ne samo zaradi olajšanja naloge Sodišču, temveč tudi zaradi zagotovitve, da vsi tisti, ki želijo predstaviti stališča, to lahko storijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej na primer predložitveno odločbo v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Viacom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑190/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:569">EU:C:2002:569</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> V nasprotnem primeru, kot lepo ponazarjajo stališča, predstavljena v tej zadevi, lahko dejansko pride ne samo do zmede glede zakonodajnega okvira, ki se uporablja, temveč tudi glede ugotovljenega dejanskega stanja predložitvene odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Dejstvo, da se predložitveno sodišče ni sklicevalo na upoštevne določbe prava Unije, po mojem mnenju Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču predloži vse vidike razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri odločanju o predloženi zadevi, kot zahteva sodna praksa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Centre public d’action sociale d’Ottignies-Louvain-La-Neuve</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑562/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2453">EU:C:2014:2453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> V obravnavani zadevi je kljub že opisanim pomanjkljivostim predložitvene odločbe iz nje relativno preprosto izluščiti vprašanja, glede katerih želi predložitveno sodišče dobiti usmeritve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kot razumem, predložitveno sodišče dejansko želi usmeritve glede dveh vprašanj. Prvo se nanaša na manevrski prostor – oziroma njegove omejitve – ki ga imajo države članice pri načrtovanju mehanizmov nadzora nad shemami pomoči. Pri drugem gre za vprašanje o ustreznih posledicah nepopolnega zahtevka za plačilo v okviru posebne sheme pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Vprašanji bom obravnaval po vrsti. Kot sem navedel drugje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej moje sklepne predloge, predstavljene v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Demmer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑684/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:131">EU:C:2015:131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, se ne sme pozabiti, da kmetovanje pomeni poklicno dejavnost. Pri uporabi kmetijske zakonodaje Unije je treba to dejstvo upoštevati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obveznost zagotovitve učinkovitega nadzora nad shemami pomoči</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki ju bom obravnaval skupaj, se nanašata na to, kako je s pravom Unije skladna nacionalna zakonodaja, s katero se od kmeta zahteva, naj ob vložitvi zahtevka za plačilo predloži potrdilo o redki rastlinski vrsti, ki pomeni osnovo zahtevka (za plačilo prednostne pomoči). Glede tega sta urad in madžarska vlada na obravnavi trdila, da je za potrdilo mogoče zaprositi neodvisno od setve semen zadevnih rastlin. Dalje sta navedla, da je namen potrdila opredeliti redke rastlinske vrste, zaradi katerih je upravičena prednostna pomoč, in s tem olajšati nalogo organov, da ugotovijo upravičenost do te posebne vrste pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Uvodoma je treba poudariti, da ni sporno, da so države članice tiste, ki zagotavljajo učinkovit nadzor nad shemami pomoči. Dejansko so k temu zavezane. To jasno izhaja iz člena 74 Uredbe št. 1698/2005 in člena 5(1) Uredbe št. 1975/2006. Iz navedenih določb je razvidno, da morajo države članice po eni strani sprejeti vse zakonodajne, zakonske in administrativne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite zaščite finančnih interesov Evropske unije. Po drugi strani pa morajo države članice v zvezi s tem zagotoviti, da je mogoče vsa merila o izpolnjevanju pogojev, ki se nanašajo na različne vrste pomoči, nadzorovati s skupino preverljivih kazalnikov, ki jih morajo določiti države članice. To je potrebno, da bi se izognili zlorabam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vendar imajo države članice diskrecijsko pravico pri odločanju o posebnem izvajanju administrativnih pregledov in pregledov na kraju samem, ki omogočajo učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji za dodelitev podpore. To izhaja iz člena 10 Uredbe št. 1975/2006.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se zdi, da je zahteva na podlagi nacionalne zakonodaje, v skladu s katero se potrdilo predloži ob vložitvi zahtevka za plačilo, nedvomno namenjena temu, da lahko pristojni organi vnaprej preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev podpore v okviru posebne sheme pomoči. Zahteva v tem smislu prispeva k učinkovitosti administrativnih pregledov in potrjevanju, da<?PAGE NO="9"?> upravičenec izpolnjuje pogoje za zadevno kmetijsko-okoljsko pomoč. Zato se zdi, da je zahteva po predložitvi potrdila o redki rastlinski vrsti ob predložitvi zahtevka popolnoma v skladu s pravom Unije. To zlasti velja, ker je namenjena zagotovitvi, da so pregledi, ki jih izvajajo pristojni organi, učinkoviti, kot se zahteva s členom 74 Uredbe št. 1698/2005.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Še več, iz spisa in trditev urada in madžarske vlade na obravnavi izhaja, da je v skladu z nacionalno zakonodajo upravičencem dejansko omogočeno, da zadevno potrdilo predložijo do 25 dni po roku za vložitev zahtevka za plačilo za dano leto pomoči (namreč 9. junija). To se zdi popolnoma v skladu s členom 23 Uredbe št. 1122/2009, ki upravičencu dopušča, da bodisi predloži zahtevek po poteku roka za predložitev bodisi dopolni zahtevek po njegovi vložitvi. V skladu s členom 23(1) Uredbe št. 1122/2009 se uporablja 1‑odstotno znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi v roku predložil zahtevek (in spremne dokumente). V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč. Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da navedena določba, v kateri je opredeljeno neko obdobje odloga za predložitev zahtevka za plačilo (v skladu s členom 14 Uredbe št. 1122/2009), izkazuje prožnost, ki jo omenja tudi predložitveno sodišče. S tega vidika ne razumem, zakaj upoštevne nacionalne določbe v zvezi s predložitvijo zadevnega potrdila ne bi bile v skladu s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Vendar je treba obravnavati še dve vprašanji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Prvo je vprašanje, ali je bilo leta 2010 mogoče pridobiti potrdilo in s tem prednostno pomoč. Glede na strog pristop, ki ga je Sodišče zavzelo v zvezi z obveznostmi držav članic, da zagotovijo učinkovitost nadzora nad shemami pomoči,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>V zvezi s tem so bile v sodni praksi, s katero se zahtevajo učinkovite in ustrezne kontrole, obveznosti držav članic razložene strogo. Glej po analogiji sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Syndicat OP 84</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:389">EU:C:2013:389</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 21 do 23 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> se le izjemoma zgodi, da bi lahko pri ukrepu, namenjenemu zagotovitvi učinkovitih kontrol, šlo za kršitev načela sorazmernosti. Tako bi bilo le, če bi bilo dejansko nemogoče – ali v najboljšem primeru pretirano težavno – pridobiti pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>G. Szemerey v zvezi s tem trdi, da je bilo potrdilo mogoče pridobiti le za posejana semena in da je bilo treba za pridobitev zadevnega potrdila zahtevek vložiti najpozneje 15. aprila. Zatrjuje, da kumulativni učinek navedenih okoliščin kmetu onemogoča pridobitev prednostne pomoči ali mu to vsaj pretirano otežuje, zlasti za rastlinske vrste, ki jih je mogoče sejati pozneje kot marca.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Stranke se tudi ne strinjajo glede vprašanja, kdaj je v skladu s strokovnimi standardi treba posejati rastlinske vrste, ki jih je nameraval posejati G. Szemerey (zlasti belo medeno deteljo).</P></NOTE> Če je to res, menim, da podrobna pravila za uporabo ustrezne nacionalne zakonodaje glede leta 2010 ne morejo prestati podrobne preučitve z vidika načela sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar bi bilo po mojem mnenju napačno sklepati o tem, saj lahko predložitveno sodišče preveri, ali so resnični naslednji elementi, ki sta jih na obravnavi posredovala urad in madžarska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Dejansko je na podlagi razlag, ki sta jih na obravnavi podali navedeni stranki, videti, da je zadevno potrdilo zares mogoče pridobiti pred setvijo semen (saj to očitno le potrjuje redkost obravnavane rastlinske vrste v smislu upoštevne nacionalne zakonodaje). Poleg tega v nacionalni zakonodaji ni predpisanega roka za predložitev prošenj za izdajo potrdila; edina zahteva je, da mora kmet potrdilo priložiti k zahtevku za plačilo (datum 15. april je zgolj okviren). Če je to res, ne vidim razloga za mnenje, da bi zahteve glede predložitve potrdila o redkih rastlinskih vrstah lahko veljale za nesorazmerne glede na uresničevani cilj, ki je zagotoviti učinkovit predhodni nadzor. Vendar je predložitveno sodišče tisto, ki mora to preveriti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje, ki je tesno povezano s prvim, se nanaša na načelo pravne varnosti. G. Szemerey je predstavil tudi argument – mnenje, s katerim se očitno strinja tudi predložitveno sodišče – da je bila upoštevna zakonodaja spremenjena zelo prikrito, tako da sta upravičencem za prilagoditev novim zahtevam ostala le dva tedna (od <DATE ISO="20100331">31. marca 2010</DATE> do <DATE ISO="20100415">15. aprila 2010</DATE>). Dejansko je bilo v skladu s prej veljavnimi pravili mogoče potrdilo predložiti tudi pozneje, med pregledi na kraju samem (ki so se po navedbah urada lahko izvajali od 10. junija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Čeprav je predložitveno sodišče tisto, ki mora preveriti, ali je zakonodajna sprememba – oziroma podrobna pravila za njen začetek veljavnosti za leto 2010 – neskladna z zahtevami glede pravne varnosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Predložitvena odločba v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dél-Zempléni Nektár Leader Nonprofit</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑24/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:40">EU:C:2014:40</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> vendarle ugotavljam naslednje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvič, zahteva po potrdilu za redke rastlinske vrste ni nova: spremenil se je le trenutek, ko mora biti predložena organom. Drugič, kmet je očitno lahko pridobil potrdilo, ne da bi dejansko posejal semena zadevnih redkih rastlin. Tretjič, nobene pravne obveznosti ni, da se za potrdilo zaprosi najpozneje 15. aprila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glede kmetove možnosti, da pridobi potrdilo brez setve, in glede nezavezujočega roka, ki je 15. april, glej točko 46 zgoraj.</P></NOTE> Glede tega je madžarska vlada na obravnavi razložila, da če želi kmet zagotoviti, da ima zadevno potrdilo, ko mora predložiti zahtevek za pomoč, je navedeni datum dejansko zadnji mogoči datum za predložitev prošnje za izdajo potrdila (če se želi izogniti kakršnemu koli odbitku). To pomeni, da je bilo za leto 2010 časa za predložitev prošnje za izdajo potrdila nekoliko (25 dni) manj kot prejšnje leto. Menim, da to z vidika pravne varnosti ni problematično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno ugotavljam, da Uredba št. 1698/2005 in Uredba št. 1975/2006, brani v povezavi z Uredbo št. 1122/2009, načeloma ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero je v primeru gojenja redke rastlinske vrste k zahtevku za plačilo treba priložiti potrdilo o redki rastlini.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nepredložitev potrdila in ustrezne kazni</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje se v bistvu nanašajo na sorazmernost kazni, naložene zaradi nepredložitve zadevnega potrdila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Mnenja strank se razlikujejo glede več bistvenih elementov, na katerih temelji zadeva pred predložitvenim sodiščem. Iz očitnih razlogov je preverjanje pravilnosti trditev strank naloga predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Naj ponovim, G. Szemerey trdi, da zadevnega potrdila ni mogel pridobiti, ker setev ni bila mogoča, in da je prošnjo za priznanje primera višje sile vložil, takoj ko je bilo mogoče. Dalje zatrjuje, da je bilo zaradi veljavnih rokov (ki so bili posledica spremenjene zakonodaje glede potrebe po predložitvi potrdila skupaj z zahtevkom) praktično nemogoče pridobiti potrdilo, da bi ga predložil skupaj z zahtevkom za plačilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Urad pa trdi, da setev ni bila temeljni pogoj za pridobitev potrdila in da bi moral G. Szemerey – ker se ena od zadevnih rastlin (bela medena detelja) seje spomladi – ob predložitvi zahtevka vsekakor vedeti, da semen zadevne redke rastlinske vrste ne bo mogel posejati. Čeprav je bil priznan primer višje sile, je urad kljub temu naložil kazen v skladu s členom 58 Uredbe št. 1122/2009, ki se uporablja v primeru čezmerne prijave (povezane s površino).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Na podlagi predložitvene odločbe in vprašanj za predhodno odločanje razumem, da je bil G. Szemerey tudi ob predpostavki, da ni izpolnil pogojev za prednostno pomoč, ker ni predložil zadevnega potrdila, upravičen do osnovnega zneska pomoči v skladu z zadevno shemo pomoči. Na tej podlagi bom ocenil sorazmernost kazni, ki je bila tako naložena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Najprej naj navedem, da je kljub nejasnosti v zvezi z opredelitvijo zadevnega potrdila (merilo o izpolnjevanju pogojev za prednostno pomoč<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Opredelitev potrdila je stvar nacionalnega prava, o čemer bo odločalo predložitveno sodišče. Vendar v petem vprašanju za predhodno odločanje sklicevanje na uvodni izjavi, ki se nanašata na merila o izpolnjevanju pogojev, podpira stališče, da je potrdilo samo po sebi merilo o izpolnjevanju pogojev. Tudi predpostavka, iz katere izhaja predložitveno sodišče, namreč, da je G. Szemerey upravičen do osnovnega zneska pomoči kljub pozni predložitvi potrdila, kaže, da je potrdilo samo po sebi merilo o izpolnjevanju pogojev do prednostne pomoči.</P></NOTE> ali spremni dokument)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Po drugi strani razlage urada in madžarske vlade na obravnavi kažejo, da je potrdilo spremni dokument.</P></NOTE> najmanj negotovosti glede dejstva, da je prednostna pomoč zavrnjena, če potrdilo ni pravočasno predloženo (do 9. junija). Kot razumem, želi predložitveno sodišče dobiti odgovor na vprašanje, ali lahko organi države članice poleg tega, da zavrnejo dodelitev prednostne pomoči, naložijo nadaljnje kazni v skladu s členom 58 Uredbe št. 1122/2009 zaradi čezmerne prijave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Menim, da nadaljnjih kazni ni mogoče naložiti, ne da bi bilo kršeno načelo sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Tako je, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ker nepredložitev potrdila v roku ne povzroči popolne izključitve iz pomoči, temveč povzroči le neupravičenost do zvišanja osnovnega zneska pomoči, to je dodatka, ki se imenuje prednostna pomoč. Ob upoštevanju navedenega težko sprejmem, da so pristojni madžarski organi člen 58 Uredbe št. 1122/2009 pravilno uporabili za obravnavane dejanske okoliščine. Navedena določba se dejansko uporablja za posebne okoliščine čezmerne prijave (povezane s površino).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej tudi člen 16 Uredbe št. 1975/2006 glede čezmerne prijave v okviru EKSRP.</P></NOTE> Vendar tukaj velikost skupne prijavljene površine (52,9 hektarja) ni sporna. V zadevnih okoliščinah gre je naložitev kazni zaradi čezmerne prijave precej težko združljiva z načelom sorazmernosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej na primer sodbo <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Maatschap L.A. en D.A.B. Langestraat en P. Langestraat-Troost</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑11/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:808">EU:C:2012:808</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Odgovor na vprašanje glede ustrezne pravne podlage za določanje posledic nepredložitve zadevnega potrdila je v končni analizi odvisen od tega, ali je potrdilo opredeljeno kot merilo o izpolnjevanju pogojev samo po sebi ali kot spremni dokument.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Če bi po eni strani potrdilo pomenilo merilo o izpolnjevanju pogojev za pomoč – kar mora preveriti predložitveno sodišče – se uporablja člen 18 Uredbe št. 1975/2006. V skladu z navedeno določbo se v primeru nespoštovanja meril o izpolnjevanju pogojev zaprošena pomoč lahko zniža ali zavrne. Samo če je nespoštovanje meril o izpolnjevanju pogojev namerno, je upravičeno pomoč v celoti zavrniti za zadevno koledarsko leto in tudi naslednje leto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Če bi bilo po drugi strani zadevno potrdilo treba obravnavati zgolj kot spremni dokument, člen 23 Uredbe št. 1122/2009 – ki se smiselno uporablja v okviru EKSRP – določa posebna pravila, ki se uporabljajo v okviru pozne predložitve spremnih dokumentov. Posledice nepredložitve popolnega zahtevka so določene v isti določbi: kot je razloženo v točki 40 zgoraj, se po 25 koledarskih dneh šteje, da je zahtevek nesprejemljiv, plačilo pa se ne izvrši.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Zato v okoliščinah, ki izhajajo iz predložitvene odločbe, načelo sorazmernosti nasprotuje naložitvi kazni za čezmerno prijavo in s tem kazni, ki se nanašajo na celotni zahtevek, v smislu člena 58 Uredbe št. 1122/2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Zaradi celovitosti bom podal ugotovitev glede vprašanja višje sile. Višja sila v obravnavanem kontekstu – za namene plačila prednostne pomoči – ni mogla biti upoštevna, razen če je resnično zatrjevanje G. Szemereya, da je bilo potrdilo mogoče pridobiti šele po setvi, kar mora tudi preveriti predložitveno sodišče. V navedenem primeru bi dejstvo, da setev ni bila mogoča, kmeta vsekakor razbremenilo posledic nepredložitve potrdila, če so izpolnjeni pogoji iz člena 75(2) Uredbe št. 1122/2009 glede uradnega obvestila o primeru višje sile.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Glede na navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság, odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne <DATE ISO="20050920">20. septembra 2005</DATE> o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne <DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE> o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (kakor je bila spremenjena), brani v povezavi z Uredbo Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne <DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE> o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina, načeloma ne nasprotujeta nacionalni določbi, v skladu s katero je v primeru gojenja redke rastlinske vrste k zahtevku za plačilo treba priložiti potrdilo o redki rastlini.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V okoliščinah, ki izhajajo iz predložitvene odločbe, načelo sorazmernosti nasprotuje naložitvi kazni za čezmerno prijavo v smislu člena 58 Uredbe št. 1122/2009.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>