–

za Friends of the Irish Environment CLG N. Steen, SC, J. Kenny, BL, in F. Logue, solicitor,

–

za Irsko M. Browne, Chief State Solicitor, A. Joyce in M. Tierney, agenta, skupaj z M. Gray, SC, F. Valentine, SC, in E. Synnott, BL,

–

za češko vlado A. Edelmannová, L. Langrová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za Evropsko komisijo C. Hermes in M. Noll‑Ehlers, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Friends of the Irish Environment CLG, nevladno organizacijo, ki deluje na področju okolja, na eni strani ter Government of Ireland (irska vlada), Minister for Housing, Planning and Local Government (minister za stanovanjsko politiko, načrtovanje in lokalno samoupravo, Irska), Irsko in Attorney General (generalni državni tožilec, Irska) na drugi strani glede odločbe irske vlade o sprejetju nacionalnega okvira načrtovanja in nacionalnega načrta razvoja.

Pravni okvir

Pravo Unije

3

Člen 1 Direktive 2001/42, naslovljen „Cilji“, določa:

4

Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

–

ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in

–

ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi;

5

Člen 3 navedene direktive, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

–

načrti in programi, ki so namenjeni izključno obrambi države ali civilni zaščiti,

–

finančni ali proračunski načrti in programi.

6

Člen 4(3) iste direktive določa:

7

Člen 5 Direktive 2001/42, naslovljen „Okoljsko poročilo“, določa:

8

Direktiva 85/337 je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1), ki je začela veljati 17. februarja 2012.

Irsko pravo

9

Člen 28(2) irske ustave določa:

10

Člen 2(1) Planning and Development Act 2000 (zakon iz leta 2000 o prostorskem načrtovanju in razvoju) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon iz leta 2000), je določal:

11

Po tem, ko je 22. oktobra 2018 začel veljati Planning and Development (Amendment) Act 2018 (amandmajski zakon o prostorskem načrtovanju in razvoju iz leta 2018, v nadaljevanju: zakon iz leta 2018), je v poglavju IIA dela II zakona iz leta 2000 določeno:

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

12

Irska vlada je z odločbo z dne 16. februarja 2018 sprejela National Planning Framework (nacionalni okvir načrtovanja, v nadaljevanju: NPF) in National Development Plan (nacionalni načrt razvoja, v nadaljevanju: NDP), ki sta dva dela Project Ireland 2040 (projekt Irska 2040). Ta odločba je bila „potrjena“ z odločbo te vlade z dne 29. maja 2018.

13

Cilj projekta Irska 2040 je določitev enotnega in skladnega načrta za uporabo in razvoj zemljišč v državi. NPF določa okvir načrtovanja za usmerjanje razvoja in naložb v prihodnjih letih ter glede na svoj predgovor opredeljuje „nacionalne cilje in ključna načela, ki bodo podlaga za podrobnejše in natančnejše načrte“. Tako ne določa vseh podrobnosti za vsak del nacionalnega ozemlja, ampak „omogoča vsaki regiji vodenje načrtovanja in razvoja svojih lokalnih skupnosti“. NPF je pospremljen z NDP, ki je opisan kot desetletna strategija glede naložb javnega kapitala v višini 116 milijard EUR, s katero je opredeljeno, kako bo dano na voljo financiranje za izvajanje nekaterih projektov, ki se štejejo za bistvene za dosego strateških rezultatov, opredeljenih v NPF, in katera so pomembna infrastrukturna dela, za katera se predlaga financiranje, ne da bi bila obravnavana vprašanja v zvezi z načrtovanjem in razvojem.

14

High Court (višje sodišče, Irska) je s sodbo in sklepom z dne 24. aprila 2020 ter s sklepom z dne 13. maja 2020 zavrnilo predlog tožeče stranke iz postopka v glavni stvari za sprejetje sklepov certiorari, katerih predmet bi bila odprava odločbe z dne 16. februarja 2018, kakor je bila potrjena z odločbo z dne 29. maja 2018.

15

Court of Appeal (pritožbeno sodišče, Irska) je s sodbo z dne 26. novembra 2021 in sklepom z dne 7. decembra 2021 zavrnilo pritožbo, ki jo je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vložila zoper te odločbe High Court (višje sodišče).

16

Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je 4. januarja 2022 zoper ti odločbi Court of Appeal (pritožbeno sodišče) vložila pritožbo pri Supreme Court (vrhovno sodišče, Irska), ki je predložitveno sodišče, s katero izpodbija veljavnost NPF in NDP. V bistvu trdi, da zahteve iz Direktive 2001/42 ob njunem sprejetju niso bile spoštovane in da, kar natančneje zadeva NPF, primerne druge možnosti niso bile v zadostni meri opredeljene in ocenjene na pravilni podlagi glede na analizo, ki je bila opravljena v zvezi s prednostno možnostjo.

17

Tožene stranke iz postopka v glavni stvari pred predložitvenim sodiščem trdijo, da čeprav je bil NPF predmet presoje na podlagi Direktive 2001/42, ta presoja s to direktivo ni bila zahtevana, ker NPF ni načrt ali program iz člena 2(a) navedene direktive, saj ta NPF ni „zahtevan z zakonskimi in drugimi predpisi“ v smislu navedene določbe. Enako naj bi veljalo za NDP, ki naj bi bil poleg tega na podlagi člena 3(8) iste direktive izključen s področja uporabe te direktive.

18

V teh okoliščinah je Supreme Court (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

19

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(a) Direktive 2001/42 razlagati tako, da je ukrep, ki ga sprejme vlada države članice zgolj na podlagi določbe ustave te države članice, ki določa, da izvršilno oblast izvaja ta vlada oziroma da se ta oblast izvaja na podlagi njenega pooblastila, lahko „načrt“ ali „program“ v smislu tega člena 2(a), kadar ta ukrep določa okvir za prihodnje izdaje ali zavrnitve soglasja za izvedbo nekaterih projektov.

20

Člen 3 Direktive 2001/42 določa, da je treba pri nekaterih načrtih in nekaterih programih, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje, izvesti okoljsko presojo.

21

Natančneje, v skladu s členom 3(2)(a) Direktive 2001/42 je treba okoljsko presojo izvesti za vse načrte in programe, ki izpolnjujejo dva kumulativna pogoja, in sicer, na prvem mestu, da so pripravljeni za sektorje iz te določbe, in na drugem mestu, da določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k Direktivi 2011/92 (sodba z dne 9. marca 2023, An Bord Pleanála in drugi (Soseska St. Teresa’s Gardens), C‑9/22, EU:C:2023:176, točka 36).

22

V obravnavanem primeru naj bi po presoji predložitvenega sodišča NPF izpolnjeval drugi pogoj iz člena 3(2)(a) te direktive.

23

Vendar je treba poudariti, da na področje uporabe Direktive 2001/42 in torej njenega člena 3 spadajo le „načrti in programi“, ki ustrezajo opredelitvi tega pojma iz člena 2(a) te direktive.

24

V zvezi s tem člen 2(a) Direktive 2001/42 „načrte in programe“ v smislu te direktive opredeljuje kot tiste, ki izpolnjujejo dva kumulativna pogoja, ki sta v njem navedena, in sicer, na eni strani, da jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni oziroma jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku (prvi pogoj), in na drugi strani, da se zahtevajo z zakonskimi in drugimi predpisi (drugi pogoj) (sodba z dne 9. marca 2023, An Bord Pleanála in drugi (Soseska St. Teresa’s Gardens), C‑9/22, EU:C:2023:176, točka 27 in navedena sodna praksa).

25

V zvezi z drugim pogojem, navedenim v prejšnji točki te sodbe, iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba to, da „se zahtevajo“ v smislu Direktive 2001/42 in za njeno uporabo ter da je treba zato presoditi njihov vpliv na okolje pod pogoji, ki jih določa ta direktiva, šteti za načrte in programe, katerih sprejetje je urejeno z nacionalnimi zakoni ali predpisi, ki določajo organe, ki so pristojni za njihovo sprejetje, in postopek njihove priprave. Tako je Sodišče presodilo, da je treba glede na cilj člena 2(a) Direktive 2001/42, ki je zagotoviti visoko raven varstva okolja, in za ohranitev polnega učinka tega člena za ukrep šteti, da se „zahteva“, če v nacionalnem pravu obstaja posebna pravna podlaga, ki pristojnim organom dovoljuje njegovo sprejetje, tudi če to sprejetje ni obvezno (sodba z dne 22. februarja 2022, Bund Naturschutz in Bayern, C‑300/20, EU:C:2022:102, točka 37 in navedena sodna praksa).

26

V obravnavanem primeru pa ob upoštevanju elementov, ki jih ima na voljo Sodišče, ni razvidno, da bi bil NPF sprejet na podlagi take posebne pravne podlage.

27

Glede na navedbe predložitvenega sodišča je bil NPF sprejet z odločbo vlade, ki je delovala izključno na podlagi pristojnosti, ki ji je podeljena s členom 28(2) irske ustave.

28

V skladu s to določbo „[o]b upoštevanju določb [irske] ustave izvršilno oblast države izvaja vlada oziroma se ta oblast izvaja na podlagi njenega pooblastila.“

29

Tako navedena določba nikakor ne ureja sprejetja načrtov ali programov s tem, da bi določala organe, pristojne za njihovo sprejetje, in postopek njihove priprave, ampak zgolj v skladu z ustavnim načelom delitve oblasti določa, da – drugače kot zakonodajno in sodno oblast – izvršilno oblast države na splošno izvaja vlada oziroma se ta oblast izvaja na podlagi njenega pooblastila.

30

Določbe, ki opredeljujejo področje uporabe Direktive 2001/42, zlasti tiste, ki vsebujejo opredelitve aktov, na katere se ta direktiva nanaša, je treba sicer ob upoštevanju cilja te direktive, ki je glede na člen 1 navedene direktive zagotavljanje visoke ravni varstva okolja, razlagati široko (sodba z dne 22. februarja 2022, Bund Naturschutz in Bayern, C‑300/20, EU:C:2022:102, točka 44 in navedena sodna praksa).

31

Vendar bi razlaga Direktive 2001/42, v skladu s katero bi ukrep, ki izpolnjuje pogoje za sprejetje NPF, spadal na področje uporabe te direktive, presegala široko razlago navedene direktive. Taka razlaga bi namreč odvzela pomen drugemu od dveh kumulativnih pogojev iz člena 2(a) iste direktive.

32

Zato za ukrep, kot je NPF, ki je bil sprejet zgolj na podlagi določbe ustave države članice, kot je določba iz točke 27 te sodbe, ni mogoče šteti, da spada na področje uporabe Direktive 2001/42, tudi če bi ta ukrep izpolnjeval drugi pogoj iz člena 3(2)(a) te direktive, na katerega je bilo opozorjeno v točki 21 te sodbe.

33

Take razlage poleg tega ne omaje okoliščina, ki jo je navedlo predložitveno sodišče, da je člen 2(1) zakona iz leta 2000 določal, da se „nacionalna strategija prostorskega načrtovanja“ ali kakršna koli sprememba te strategije objavi. Ugotoviti je namreč treba, da je bila s to določbo določena le zahteva po objavi, ne da bi bil določen postopek priprave NPF. Tako tudi ob upoštevanju navedene določbe ni mogoče šteti, da je bilo njegovo sprejetje na podlagi člena 28(2) irske ustave „urejeno“ v smislu sodne prakse, navedene v točki 25 te sodbe.

34

Iz tega sledi, da ukrep, ki izpolnjuje pogoje za sprejetje NPF, ne izpolnjuje drugega od dveh pogojev iz člena 2(a) Direktive 2001/42 in zato ni „načrt ali program“ v smislu te določbe.

35

Ta ugotovitev ne posega v presojo načrtov ali programov, ki bodo po potrebi sprejeti za izvajanje NPF, glede na Direktivo 2001/42.

36

Pri tem je treba v zvezi s takimi načrti ali programi, ki bi izpolnjevali pogoje iz Direktive 2001/42 za obveznost izvedbe okoljske presoje, zlasti ugotoviti, da ker NPF ni „načrt“ ali „program“ v smislu člena 2(a) te direktive in zato ni del „hierarhije“ v smislu člena 4(3) navedene direktive, nacionalnim organom nobena določba te direktive ne dovoljuje, da bi morebitne vplive teh načrtov ali programov na okolje upravičili s tem, da naj bi taki vplivi izhajali iz smernic, sprejetih v ukrepu, kot je NPF.

37

Ugotovitev iz točke 34 te sodbe prav tako ne vpliva na presojo – glede na isto direktivo – načrtov ali programov, ki bodo, odvisno od primera, sprejeti na podlagi upoštevnih določb zakona iz leta 2000, kakor je bil spremenjen z zakonom iz leta 2018, zlasti vključno z morebitno spremembo ali morebitno nadomestitvijo NPF, ki bi bila opravljena v skladu s postopkom iz teh določb.

38

Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(a) Direktive 2001/42 razlagati tako, da ukrep, ki ga sprejme vlada države članice zgolj na podlagi določbe ustave te države članice, ki določa, da izvršilno oblast izvaja ta vlada oziroma da se ta oblast izvaja na podlagi njenega pooblastila, ne izpolnjuje pogoja, da bi moral biti „zahtevan[] z zakonskimi in drugimi predpisi“, zaradi česar ne more biti „načrt“ ali „program“ v smislu člena 2(a) te direktive.

Drugo vprašanje

39

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/42 v povezavi s členom 3(8) in (9) te direktive razlagati tako, da:

–

je ukrep, ki vsebuje posebna pravila – čeprav so opredeljena kot „okvirna“ – za dodelitev sredstev za izvedbo nekaterih infrastrukturnih projektov za podporo strategiji prostorskega načrtovanja, ki jo določa drug ukrep, lahko načrt ali program v smislu Direktive 2001/42;

–

pa je tak ukrep izključen s področja uporabe Direktive 2001/42 na podlagi člena 3(8) te direktive, ker je njegov cilj dodelitev sredstev.

40

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da se to vprašanje nanaša na NDP.

41

Vendar je iz tega predloga razvidno tudi, da je irska vlada NDP, ki je eden od dveh delov projekta Irska 2040, sprejela na isti pravni podlagi kot NPF.

42

Zato ob upoštevanju ugotovitev iz točk od 26 do 34 te sodbe ter odgovora na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

Tretje vprašanje

43

Iz odgovora na prvo vprašanje izhaja, da ukrep, kot je NPF, ni „načrt“ ali „program“ v smislu člena 2(a) Direktive 2001/42 in da zato ne spada na področje uporabe te direktive.

44

V teh okoliščinah ni treba preučiti tretjega vprašanja, ki se nanaša na člen 5 Direktive 2001/42 in na metodologijo, ki se uporablja za presojo načrtov in programov, za katere velja ta direktiva.

Stroški

45

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.