[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.12.2008

COM(2008) 839 konč.

2008/0234 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE POGAJANJ

V okviru pogajanj s Kneževino Lihtenštajn o njeni pridružitvi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[1] se je izkazalo, da bi lahko določena obširna pogajanja o boju proti goljufijam obravnavala tudi dejstvo, da lihtenštajnska nacionalna zakonodaja izključuje pravno pomoč za nekatere posebne prekrške, povezane z davki, s carino ali kršitvami zunanjetrgovinskih določb. Zato je Komisija predložila predlog pogajalskega mandata za sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom.[2]

Pogajanja je vodila Komisija na podlagi pooblastila Sveta z dne 7. novembra 2006.

Komisija je v celoti spoštovala pogajalske direktive, priložene sklepu Sveta, zlasti ob upoštevanju položaja Lihtenštajna kot finančnega središča, njegove vključenosti v EGP, veljavnega pravnega reda Skupnosti in predvidljivega prihodnjega razvoja dogodkov v okviru sodelovanja, ki zajema vse finančne interese, zlasti na področju obdavčitve.

Celovit pristop k pogajanjem odražata člena 7 in 25 sporazuma, ki navajata, da določbe iz sporazuma, zlasti v povezavi s sporazumom, sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Kneževino Lihtenštajn, ki predvideva ukrepe, enake ukrepom iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti[3] (Lihtenštajnski sporazum o davku na prihodke od obresti) ne vplivajo na ugodnejše določbe iz dvo- ali večstranskih sporazumov med podpisnicami.

Upravno sodelovanje je oblikovano v skladu s standardi Konvencije o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami[4] (Konvencija Neapelj II) in v skladu z Direktivo Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve[5]. Določbe o izterjavi izhajajo iz Direktive Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi s prelevmani, davki in drugimi ukrepi, izhajajočimi iz poslovanja, ki je del sistema financiranja evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in kmetijskih prelevmanov in carin[6].

Določbe o pravosodnem sodelovanju izhajajo iz Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma[7] (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija), Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije[8] (v nadaljnjem besedilu: Konvencija EU o medsebojni pomoči) in Protokola h Konvenciji EU o medsebojni pomoči.[9]

Pogajanja so bila sklenjena 27. junija 2008. Komisija Svetu predlaga priložena osnutka sklepa o podpisu in sklenitvi sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

2. REZULTATI POGAJANJ

2.1. Nezakonite dejavnosti v zvezi s trgovino z blagom in storitvami

Prvotni cilj sporazuma je dopolnitev predvidene pridružitve Lihtenštajna schengenskemu območju s tistimi določbami pravnega reda Skupnosti na področju upravne in pravosodne pomoči, ki trenutno niso vključene ne v pravni red EGP ne v schengenski pravni red, vendar so potrebne za vzajemno zagotovitev popolne pomoči pri goljufijah in vseh ostalih nezakonitih dejavnostih, vključno s prekrški na področju carine in posrednih davkov v povezavi s trgovino z blagom in s storitvami. V tem smislu sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Švicarsko konfederacijo o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom[10] (Švicarski sporazum o boju proti goljufijam), predstavlja vzor. Ta cilj je bil dosežen, zlasti ker s pogajanji usklajen sporazum omogoča:

- upravno pomoč in pomoč pri izterjavi, tudi za nezakonite dejavnosti, povezane s subvencijami in javnimi naročili, ki trenutno nista vključeni v Sporazum EGP;[11]

- pravosodno sodelovanje, vključno z utajo davka na dodano vrednost, ki zlasti omogoča preiskavo in zaseg ter dostop do bančnih podatkov, kar sicer ni predvideno v pridružitvi Lihtenštajna schengenskemu območju, in sicer ob upoštevanju dejstva, da je Lihtenštajn jasno izjavil, da za davčne prekrške, ki jih preiskujejo lihtenštajnski organi, ni dovoljena pritožba na sodišču, ki je med drugim pristojno za kazenske zadeve.

2.2. Goljufive dejavnosti z vplivom na neposredne davke

Sodelovanje Lihtenštajna v EGP in njegova predvidena pridružitev k schengenskemu pravnemu redu od začetka pogajanj utemeljuje tudi diskusijo o nezakonitih dejavnostih, ki vplivajo na vse oblike obdavčitve, vključno z neposredno obdavčitvijo. Kljub temu še vedno obstaja razlika med obravnavo neposrednih davkov in drugih s trgovino povezanih prelevmanov, kot so carina in posredni davki. Ta razlika je posledica manjše stopnje integracije zakonodaje Skupnosti in prava Evropske unije na področju neposrednih davkov.

Nadaljnji cilj sporazuma je torej zagotoviti, da bo Lihtenštajn nudil tako upravno kot pravosodno pomoč pri goljufijah z vplivom na neposredne davke, ki presega določbe iz Lihtenštajnskega sporazuma o davku na prihodke od obresti. V tem smislu je ta sporazum novost, saj je Lihtenštajn do sedaj zavračal vsakršno pomoč pri goljufivih dejavnostih z vplivom na neposredno obdavčitev, poleg tega pa je ta sporazum prvi sporazum na evropski ravni, ki ureja vse vrste davkov. Ta sporazum je v primerjavi z vzorcem švicarskega sporazuma o boju proti goljufijam širši, saj vodi do uskladitve zagotavljanja pomoči Lihtenštajna v primerih goljufije, ki vplivajo na neposredno obdavčitev, z evropskimi standardi. Sporazum omogoča:

- upravno pomoč (vezano na besedilo) pri goljufivem ravnanju, ki vpliva na neposredne davke, pod enakimi pogoji, kakor veljajo med drugimi državami članicami v skladu z zakonodajo Skupnosti, kar omogoča vključitev prihodnjih reform in povečanja stopnje pomoči v okviru Evropske skupnosti v sporazum s posredovanjem skupnega odbora,

- pomoč pri izterjavi (vezano na besedilo) za goljufivo ravnanje, ki vpliva na neposredne davke, kakor velja med drugimi državami članicami v skladu z zakonodajo Skupnosti,

- pravosodno sodelovanje (vezano na besedilo) pri goljufivem ravnanju, ki vpliva na neposredne davke, vključno s preiskavami in zasegom ter dostopom do bančnih podatkov, kar trenutno ni zajeto v pridružitvi Lihtenštajna k schengenskemu pravnemu redu.

Kar zadeva pomoč v zvezi s skladi in drugimi oblikami naložb, ki jih nadzoruje upravitelj in pri katerih ustanovitelj in upravičeni lastnik sklada nista javno registrirana, morata podpisnici uporabiti vsa svoja pooblastila v zvezi s podatki in nadzorom, da se odzoveta na zahtevo za podatke v obliki izmenjave informacij. V skladu s členom 11(2) dejstvo, da je informacija znana upravitelju, ne vpliva na dopustnost zahtev za pomoč, kar ima za posledico, da davčni organ zaprošene podpisnice v nujnem primeru pridobi potrebne informacije od upravitelja, ki je gospodarski subjekt, ta pa je dolžen sodelovati, kot je določeno v členu 19.

3. DOLOčBE SPORAZUMA

3.1. Splošne določbe

- Člena 1 in 2 – „Cilj“ in „Splošno področje uporabe“

Ta dva člena določata vsebino in področje uporabe sporazuma, ki zajema upravno pomoč in pravosodno sodelovanje za zaščito finančnih interesov Skupnosti in finančnih interesov držav članic.

V okviru tega sporazuma člen 2(1)(a) zajema vse goljufije in druge nezakonite dejavnosti, ki se nanašajo na vse prekrške v zvezi s posrednimi davki (DDV in trošarine) in carino, vključno s tihotapstvom, korupcijo, podkupovanjem in pranjem prihodkov iz dejavnosti na podlagi člena 2(3). Za postopke za oddajo naročil veljajo tisti, ki vodijo k sklenitvi „javnih pogodb“, kakor določa Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[12].

V nadaljevanju člen 2(1)(b) zajema goljufije in drugo goljufivo ravnanje, ki vpliva na vse neposredne davke (davke na dohodek in premoženje). Nenazadnje člen 2(1)(c) omogoča pomoč pri izterjavi zneskov, izgubljenih zaradi dejavnosti, ki so naštete v členu 2(1)(a) in (b).

Pomoč pri pranju denarja, kakor jo določa člen 2(3), izhaja iz Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma[13] in se navezuje tudi na obveznosti Lihtenštajna v okviru EGP za prevzem pravnega reda Skupnosti v tem smislu.

Glavne opredelitve, bistvene za področje uporabe tega sporazuma, so določene v členu 2(4). To je pomembno zlasti za opredelitev neposrednih davkov v členu 2(4)(e), ki zajemajo zasebne in poslovne dohodke, ter goljufivega ravnanja z vplivom na neposredne davke iz člena 2(4)(f), ki poleg navajanja primerov možnega ravnanja v zvezi z davčno goljufijo opredeljuje predložitev nepopolnih davčnih napovedi kot goljufivo ravnanje.

- Člen 3 – „Lažji primeri“

Ta člen se skuša izogniti nenavadno visokemu številu zahtev za pomoč, povezanih z lažjimi primeri.

- Člen 4 – „Javni red“

Ta člen vključuje ustrezna izhodišča za javni red v skladu s členom 2(b) Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah Sveta Evrope (Strasbourg, 20. aprila 1959).

- Člen 5 – „Posredovanje podatkov“

Ta člen izhaja iz Lihtenštajnskega sporazuma o davku na prihodke od obresti. Člen 5(2) razlikuje med pristopom k podatkom o nezakonitih dejavnostih v povezavi s trgovino z blagom in s storitvami (točka a) in pristopom h goljufivim dejavnostim, ki vplivajo na neposredne davke (točka b), s čimer spoštuje razlike v napredovanju pravnega reda Skupnosti na teh področjih. Poudariti je treba, da člen 5(2)(b) ne zahteva izrecnega soglasja pristojnega organa, ki zagotavlja prvotni podatek, temveč njegovo izrecno nasprotovanje.

- Člen 6 – „Zaupnost“

Ta člen se nanaša na zahteve zaupnosti, ki veljajo za zaprošene podpisnice pri obravnavi zahtev za pomoč.

3.2. Upravna pomoč

- Člen 7 – „Razmerje z drugimi sporazumi“

Ta sporazum ne razveljavlja Protokola 11 k Sporazumu EGP o medsebojni pomoči v carinskih zadevah[14], ki se lahko uporablja še naprej, predvsem za carinske zadeve zunaj področja uporabe sporazuma o boju proti goljufijam in Lihtenštajnskega sporazuma o davku na prihodke od obresti.

- Člen 8 – „Obseg upravne pomoči“

Ta člen je v skladu s Konvencijo Neapelj II, saj upravna pomoč ustreza, kolikor je to primerno, standardom Konvencije Neapelj II. To zajema uporabo podatkov za sporazum. Področje uporabe sporazuma o boju proti goljufijam presega področje uporabe Konvencije Neapelj II, ki se nanaša izključno na carinske zadeve.

- Člen 9 – „Zastaralni rok“

Ta člen izhaja iz podobne določbe, predvidene v členu 10(2) Lihtenštajnskega sporazuma o davku na prihodke od obresti.

- Člen 10 – „Pristojnosti“

Ta člen je v skladu s Konvencijo Neapelj II, saj se bodo določbe sporazuma uporabljale znotraj pristojnosti, po nacionalni zakonodaji dodeljenih posameznemu organu v okviru nacionalnih postopkov, pri čemer ne spreminja ali razširja teh pristojnosti.

- Člen 11 – „Omejitve izmenjave podatkov“

Člen 11(1) izhaja iz člena 8 Direktive 77/799/EGS in je torej omejen na goljufive dejavnosti , ki vplivajo na neposredne davke.

Ob upoštevanju standardov Konvencije Neapelj II na področju upravne pomoči člen 11(2) izključuje, da bi lahko bančna tajnost ali lastniški delež v pravni osebi (ali drugi strukturi, ki se lahko opredeli kot subjekt) nasprotovala zahtevi za pomoč v obliki izmenjave informacij. Zadevne nasprotujoče si določbe, na primer v skladu z domačim lihtenštajnskim pravom, ne bi veljale za izvajanje sporazuma o boju proti goljufijam. Prevladajo določbe iz člena 11(2).

Ta določba omogoča tudi posredovanje podatkov, ki jih zaprošeni organ že ima, kakor podobno predvideva člen 7 Protokola 11 k Sporazumu EGP.

Izraz „banka“, ki je v sporazumu uporabljen bodisi samostojno bodisi v povezavi z izrazom„druga finančna institucija“ ali celo v povezavi s posebnimi pojmi, npr. „podatki“ ali „računi“, se šteje za izraz, ki zajema „kreditne institucije“ in „finančne institucije“, kakor jih določa člen 4(1) in (5) Direktive 2006/48/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[15].

- Člen 12 – „Sorazmernost“

Ta člen odraža zaskrbljenost, ki je zajeta že v členu 3, vendar tokrat znotraj omejitev upravne pomoči.

- Člen 13 – „Centralne službe“

Ta člen je usklajen z vsebino člena 5 Konvencije Neapelj II in odraža zahtevo pogajalskih navodil po jasni identifikaciji ustreznih pristojnih organov na centralni ravni. Centralne službe, pooblaščene za obdelavo zahtev za upravno pomoč, določijo podpisnice.

- Člen 14 – „Zahteva za podatke“, člen 15 – „Zahteva za nadzor“ in člen 16 – „Obveščanje in posredovanje po pošti“

Ti členi sporazuma so usklajeni z vsebino členov 10, 11 in 13 Konvencije Neapelj II.

Člen 14(4) je novost, saj bo omogočil uvedbo zamud pri odgovoru na zahteve za pomoč, takoj ko bo začela veljati ustrezna zakonodaja Skupnosti, ki predvideva te zamude med državami članicami,.

Člen 15 se nanaša na blagovno menjavo. Zato je njegov predmet omejen na nezakonite dejavnosti pri trgovini z blagom in s storitvami.

Člen 16(2) upošteva standarde, določene v Direktivi 77/799/ES o medsebojni pomoči na področju neposredne obdavčitve. Namen člena 16(3) je prejemnikom podpore in pogodbenikom za Skupnosti s sedežem v Lihtenštajnu zagotoviti neposreden stik z ustanovo podeljevalko in možnost odgovora na zahteve za dokumente in podatke, ki jih nanje naslovi ustanova podeljevalka v zvezi z zadevno podporo ali pogodbo.

- Člen 17 – „Zahteva za preiskavo“ in člen 18 – „Prisotnost pooblaščenega osebja pristojnega organa podpisnice prosilke“

Ta dva člena sta usklajena z vsebino člena 12 Konvencije Neapelj II. Obe skupni izjavi, podobni izjavam v zvezi z ustreznimi členi iz švicarskega sporazuma o boju proti goljufijam, bosta zagotovila uporabo v Lihtenštajnu, ki bo na enaki ravni kakor uporaba v Švicarski konfederaciji.

Člen 18 zajema možnost, da je pooblaščeno osebje prisotno med obravnavo zahteve za pomoč, da ima vpogled v dokumente, da postavlja vprašanja in predlaga preiskovalne ukrepe ter s tem prispeva k učinkovitosti medsebojne pomoči in da ima po potrebi dostop do istih prostorov, dokumentov in podatkov kot osebje zaprošenega organa.

- Člen 19 – „Dolžnost sodelovanja“

Ta člen je dodatek k členoma 17 in 18 ter odraža podobne obveznosti za trgovce v državah članicah pri preiskavah, ki jih izvajajo njihovi organi. Drugi stavek izhaja iz načel Direktive 77/799/ES.

- Člen 20 – „Oblika in vsebina zahteve za pomoč“

Ta člen je usklajen z vsebino člena 9 Konvencije Neapelj II.

- Člen 21 – „Uporaba podatkov“

Ta člen je podoben členu 11 Protokola 11 k Sporazumu EGP in odraža pravilo posebnosti. Uporaba podatkov bo ostala omejena na zaščito finančnih interesov podpisnic, kakor določa člen 2.

Sporazum ne vsebuje določb o samodejni upravni pomoči ali o napotenih uradnikih. Razlog za to opustitev je nizka upravna usposobljenost Lihtenštajna.

- Člen 22 – „Skupne dejavnosti“ in člen 23 – „Skupne ekipe za posebne preiskave“

Ta dva člena sta usklajena z vsebino podobnih ukrepov, zajetih v Konvenciji Neapelj II. Osnovana sta tako, da o uporabi ukrepov presojajo organi podpisnic.

Člen 22(3) je bil dodan v zvezi z goljufivimi dejavnostmi, ki vplivajo na neposredne davke, in izhaja izrecno iz člena 8b Direktive 77/799/ES.

Členi 23(4) do (6) so vzeti iz ustreznih določb o skupnih ekipah za posebne preiskave iz Konvencije Neapelj II.

- Člen 24 – „Izterjava“

Ta člen povzema bistvo členov 6, 7, 9, 10 in 13 Direktive 76/308/EGS. Izrecno sklicevanje na nemški izraz „Vollstreckungstitel“ v členu 24(2) ne pušča nobenega dvoma o značilnostih ukrepov, ki se lahko izvajajo v okviru pomoči pri izterjavi.

V zvezi z goljufivimi dejavnostmi, ki vplivajo na neposredne davke, skupna izjava razjasnjuje, da je pomoč pri izterjavi dovoljena zgolj znotraj področja uporabe sporazuma, ki je opredeljeno v členu 2, ter da mora torej organ prosilec predložiti zaprošenemu organu vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko slednji preveri, ali mora biti v skladu s sporazumom zagotovljena pomoč.

3.3. Medsebojna pravna pomoč

- Člen 25 – „Razmerje z drugimi sporazumi“

Ta člen temelji na enaki utemeljitvi dopolnjevanja mednarodnih listin kakor člen 1 Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 26 – „Postopki izvajanja pomoči“

Ta člen je usklajen z vsebino člena 49 Schengenske konvencije in člena 3 Konvencije EU o medsebojni pomoči. Ta člen je sedaj osredotočen na postopke, v katerih se pravosodna pomoč nudi tudi za dejstva ali prekrške, za katere bi lahko bila odgovorna pravna oseba. Člen 26(2) je bil ohranjen zaradi razširitve ukrepov, določenih v Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi prihodkov, pridobljenih s kaznivim dejanjem (Strasbourg, 8. novembra 1990), na prekrške, ki so zajeti v sporazumu o boju proti goljufijam.

- Člen 27 – „Pošiljanje zahtevkov“

Neposredno pošiljanje zahtevkov je usklajeno s členom 6 Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 28 – „Vročitev po pošti“

Ta člen je usklajen z vsebino člena 52 Schengenske konvencije in člena 5 Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 29 – „Začasni ukrepi“

Ta člen ustreza členu 24 Drugega dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 k Evropski konvenciji o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah Sveta Evrope (Strasbourg, 20. aprila 1959). Odstavek (2) ustreza členu 11 Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi prihodka, pridobljenega s kaznivim dejanjem (Strasbourg, 8. novembra 1990).

- Člen 30 – „Prisotnost organov podpisnice prosilke“

Ta člen je usklajen s členom 4 Evropske konvencije Sveta Evrope o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (Strasbourg, 20. aprila 1959). Zaradi majhnosti Lihtenštajna se lahko zahtevki za prisotnost tujih organov izjemoma zavrnejo v skladu z določbami iz člena 2 Drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji Sveta Evrope o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (Strasbourg, 20. aprila 1959). Člen izhaja prav tako iz člena 12(2) Konvencije Neapelj II.

- Člen 31 – „Preiskave in zasegi“

Pravosodno sodelovanje, vključno s preiskavami in zasegi, se enako odobri pri nezakonitih dejavnostih v povezavi s trgovino z blagom in s storitvami kot tudi pri goljufivih dejavnostih, ki vplivajo na neposredne davke. Člen 31(1)(a) navaja besedilo člena 51(a) Schengenske konvencije. Zaradi posebnosti zakonodaje Lihtenštajna se člen 31(2) razlikuje od švicarskega sporazuma o boju proti goljufijam. Medtem ko člen 31(1)(a) zajema upravna fiskalna kazniva dejanja, povezana s carinami in trošarinami, zoper katere je dovoljena pritožba na švicarsko zvezno kazensko sodišče pod pogoji carinske unije med Švico in Lihtenštajnom, člen 31(2) predstavlja zavezanost Lihtenštajna zagotovitvi pomoči pri preiskavah in zasegih celo v primeru utaje davka na dodano vrednost, ki je v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo zgolj upravni prekršek in kot davčni prekršek, ki ga preiskujejo organi Lihtenštajna, ne omogoča pritožbe na sodišče, ki je med drugim pristojno za kazenske zadeve. Ta določba ne ustvarja obveznosti za druge podpisnice.

Člen 31(3) ustreza standardom Skupnosti proti pranju denarja v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

- Člen 32 – „Zahteva za bančne in finančne podatke“

Zahteve za podatke o bančnih računih, bančnih transakcijah in zahteve za spremljanje bančnih transakcij se lahko dotikajo tudi goljufivih dejavnosti, ki vplivajo na neposredne davke, zajete v sporazumu, in se bodo obravnavale v skladu s standardi, določenimi v Protokolu h Konvenciji EU o medsebojni pomoči[16], kar po potrebi vključuje tudi nerazkritje preiskovalnih ukrepov zadevni osebi.

- Člen 33 – „Nadzorovane pošiljke“

Ta člen je oblikovan po vzoru člena 12 Konvencije EU o medsebojni pomoči, vendar pa se nanaša na blagovno menjavo, zato je njegov predmet omejen na nezakonite dejavnosti v povezavi s trgovino z blagom in s storitvami.

- Člen 34 – „Izročitev zaradi zaplembe ali vrnitve“

Ta člen izhaja iz člena 8 Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 35 – „Pospešitev medsebojne pomoči“

Namen tega člena je izogibanje pretirano dolgim postopkom sodelovanja. Besedilo je popolnoma skladno s členom 4(2), (3) in (4) Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 36 – „Uporaba dokazov“

Ta člen je usklajen s členom 23 Konvencije EU o medsebojni pomoči.

- Člen 37 – „Samodejno posredovanje dokazov“

Ta člen temelji na členu 7 Konvencije EU o medsebojni pomoči. Dodatno sklicevanje na samodejno posredovanje dokazov v sporazumu ne predpostavlja nobenih bistvenih sprememb v primerjavi z obstoječimi pravili, saj bo dokazna vrednost seveda določena na podlagi kazenskega postopkovnega prava države, v kateri sodni postopek poteka. Razlika med kazenskim postopkovnim pravom Lihtenštajna in Švice upravičuje, zakaj ta sporazum ne predvideva določbe o civilnih tožbah, kakor jo predvideva švicarski sporazum o boju proti goljufijam, saj je bila ta določba vključena zgolj zaradi popravljanja določene situacije v skladu s švicarsko sodno prakso.

3.4. Končne določbe

- Člen 38 – „Skupni odbor“ in člen 39 – „Reševanje sporov“

Ta člen ustanavlja skupni odbor za upravljanje sporazuma, katerega glavne pristojnosti so omogočanje nadaljnjega razvoja tehničnih standardov medsebojne pomoči med državami članicami, bodisi v predvidenih situacijah, povezanih z zamudami pri odgovorih na zahtevke (člen 14(4)), bodisi v primeru sprejetja reforme zakonodaje Skupnosti in Evropske unije, zlasti predvidene reforme Direktive 77/799/EGS (člen 38(5)). Zaradi možnega vpliva teh pooblastil na pristojnost podpisnic člen 38(5) vsebuje ustavni pridržek.

Če te prilagoditve niso zadostne za dosego prihodnjih novih standardov Skupnosti o medsebojni pomoči, se od skupnega odbora zahteva, da poda priporočila za revizijo sporazuma kot celote (člen 38(6)).

Skupni odbor igra vlogo tudi pri izvajanju določb, kjer praksa lahko določa dobro sodelovanje (skupne izjave k členu 2(4)(f) in členu 24), tudi reševanje sporov (člen 39).

- Člen 40 – „Ozemeljsko območje uporabe“

Ta člen je usklajen s standardnimi določbami o zadevi.

- Člen 41 – „Začetek veljavnosti“

Ta sporazum določa, da bo generalni sekretar Evropske unije prevzel vlogo depozitarja.

- Člen 42 – „Odpoved“

Ta člen vsebuje možnosti odpovedi sporazuma.

- Člen 43 – „Časovna veljavnost“

Ta člen vsebuje različne določbe za uporabo sporazuma pri zahtevah, ki se nanašajo na nezakonite dejavnosti, izvedene po podpisu sporazuma in pred njegovim začetkom veljavnosti.

Medtem ko je časovna veljavnost za nezakonite dejavnosti v povezavi s trgovino z blagom in s storitvami (točka a) urejena enako kot ustrezna določba iz švicarskega sporazuma o boju proti goljufijam, nov element pomoči za goljufive dejavnosti, ki vplivajo na neposredne davke (točka b), zahteva daljše prehodno obdobje. To daljše prehodno obdobje je zahteval Lihtenštajn zaradi učinkovitejšega zagotavljanja pravne varnosti na področju neposrednih davkov.

- Člen 44 – „Razširitev sporazuma na nove članice EU“

Ta člen je zasnovan tako, da omogoča lažjo razširitev sporazuma na nove države članice.

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280 Pogodbe v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[17],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Na podlagi pooblastila Sveta z dne 7. novembra 2006 je Komisija v imenu Skupnosti in njenih držav članic s pogajanji s Kneževino Lihtenštajn dosegla sporazum o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo tako javnim finančnim interesom kot tudi sredstvom in izdatkom, zlasti subvencijam in davkom.

(2) Ob upoštevanju njegove poznejše sklenitve se priporoča podpis sporazuma, ki je bil parafiran dne –

SKLENIL:

Edini člen

Ob upoštevanju poznejše sklenitve se predsedniku Sveta s tem d odeli pooblastilo, da imenuje osebo(-e), ki bo(-do) v imenu Evropske skupnosti podpisala(-e) sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

2008/0234 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[18],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[19],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je 7. novembra 2006 pooblastil Komisijo, da s Kneževino Lihtenštajn sklene sporazum o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo tako javnim finančnim interesom kot tudi sredstvom in izdatkom, zlasti subvencijam in davkom.

(2) V skladu s Sklepom Sveta […/…]/ES z dne in ob upoštevanju poznejše sklenitve je bil sporazum v imenu Evropske skupnosti podpisan dne .

(3) Sporazum vzpostavlja skupni odbor s pooblastili za odločanje na nekaterih področjih, zato je treba podrobno določiti, kdo zastopa Skupnost v tem odboru.

(4) Sporazum je treba potrditi –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom, se odobri v imenu Evropske skupnosti.

Besedilo sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Skupnost v skupnem odboru, ki ga ustanavlja člen 38 sporazuma, zastopa Komisija.

Stališče, ki naj ga Skupnost zastopa pri izvajanju sporazuma glede sklepov ali priporočil skupnega odbora, Svet opredeli na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino, če glede na predmet razprave v skupnem odboru ni predvidena drugačna večina.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, ki bo v imenu Evropske skupnosti pristojna za izvedbo vročitve uradnega obvestila, opredeljene v členu 41(2) sporazuma[20].

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA k sporazumu o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom.

EVROPSKA SKUPNOST,

KraljevinA BelgijA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KraljevinA DANSKA,

ZveznA republikA NemČijA,

RepublikA ESTONIJA,

IRSKA,

HelenskA republikA,

KraljevinA ŠPanijA,

FrancoskA republika,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKa CIPER,

REPUBLIKa LATVIJa,

REPUBLIKa LiTVa,

Veliko vojvodstvo Luksemburg,

Republika madŽarska,

Republika Malta,

kraljevina Nizozemska,

Republika Avstrija,

Republika Poljska,

PORTUGalska Republika,

Romunija,

REPUBLIKa SLOVENIJa,

slovaŠka republika,

Republika finska,

Kraljevina Švedska,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA na eni strani

ter

KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „podpisnice“,

SO SE ODLOČILE SKLENITI NASLEDNJI SPORAZUM:

NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 - Cilj

Cilj tega sporazuma je razširitev upravne in medsebojne pravne pomoči med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani v boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom, kakor to določa člen 2.

Člen 2 - Splošno področje uporabe

1. Ta sporazum se uporablja:

1. v okviru upravnega in kazenskega prava za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in zatiranje goljufij in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo obojestranskim finančnim interesom vseh podpisnic in se nanašajo na:

2. blagovno menjavo, ki je v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo;

3. trgovino, ki je v nasprotju z davčno zakonodajo na področju posrednih davkov, kakor so opredeljeni v odstavku (4)(c);

4. obračunavanje in hranjenje sredstev, vključno z uporabo teh sredstev v drugotne namene, ki izhajajo iz proračuna podpisnic, iz proračuna, ki ga te upravljajo ali iz proračuna, ki ga v njihovem imenu upravljajo drugi, npr. subvencije in povračila;

5. postopke oddaje naročil podpisnic.

6. v okviru upravnega in kazenskega prava za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in zatiranje nezakonitih dejavnosti, ki škodijo obojestranskim finančnim interesom držav članic Evropskih skupnosti in Kneževine Lihtenštajn zaradi goljufivega ravnanja v nasprotju z zakonodajo na področju neposrednih davkov;

7. za zaseg in izterjavo zneskov, dolgovanih ali nepravilno prejetih zaradi nezakonitih dejavnosti iz odstavkov (1)(a) in (1)(b).

2. Sodelovanja v smislu naslovov II (Upravna pomoč) in III (Medsebojna pravna pomoč) ni možno zavrniti samo iz razloga, da se zahteva nanaša na kršitev, ki jo zaprošena podpisnica obravnava kot davčno kršitev, ali da zakonodaja zaprošene podpisnice ne predvideva iste vrste davka, carine, prelevmana, izdatka, subvencije ali povračila, oziroma nima enakih predpisov ali enake pravne opredelitve dejstev kot zakonodaja podpisnice prosilke.

3. Področje uporabe tega sporazuma zajema pranje prihodkov iz dejavnosti, ki so navedene v odstavku (1)(a), pod pogojem, da je pranje prihodkov zajeto v področju uporabe Direktive 2005/60/ES, vključene v Sporazum EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 87/2006 z dne 7. julija 2006 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP, oziroma pod pogojem, da se dejavnosti, ki predstavljajo predhodno kaznivo dejanje, kaznujejo v skladu z zakonodajo zaprošene podpisnice in podpisnice prosilke, in sicer z odvzemom prostosti ali z odredbo o zadržanju za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

4. V tem sporazumu naslednji izrazi pomenijo:

8. „goljufija in vse druge nezakonite dejavnosti“, kakor navaja odstavek (1)(a), se nanašajo na tihotapstvo, korupcijo in pranje prihodkov iz dejavnosti, navedenih v odstavku (1)(a), ob upoštevanju odstavka (3);

9. „blagovna menjava, ki je v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo“, kakor navaja odstavek (1)(a), se razume neodvisno od vsakršnega prehoda (odhod, destinacija ali tranzit) blaga preko ozemlja druge podpisnice;

10. med „posredne davke“, kakor navaja odstavek (1)(a), sodijo carine, davek na dodano vrednost, poseben davek na potrošnjo in trošarine;

11. „trgovina, ki je v nasprotju z zakonodajo na področju posrednih davkov“, kakor navaja odstavek (1)(a), se razume neodvisno od vsakršnega prehoda (odhod, destinacija ali tranzit) blaga ali storitev preko ozemlja druge podpisnice;

12. „neposredni davki“ iz odstavka (1)(b) so davki na dohodek in premoženje – ne glede na to, ali sta dohodek ali kapital zasebnega ali poslovnega izvora, in ne glede, kako so ti davki odmerjeni – ki veljajo za celoten dohodek, celotno premoženje ali za dele dohodka ali premoženja fizične ali pravne osebe, vključno z davki na dobiček od odsvojitve premičnin in nepremičnin, davki na zneske mezd in plač, ki jih izplačajo podjetja, kot tudi davki na povečanje vrednosti premoženja;

13. „goljufivo ravnanje, ki je v nasprotju z zakonodajo na področju neposrednih davkov“ iz odstavka (1)(b), pomeni utajo neposrednih davkov, izvršeno z namerno uporabo napačnih, ponarejenih ali nepravilnih dokumentov, vključno z nepopolnimi davčnimi napovedmi, ki jih predložijo fizične ali pravne osebe, ter nepravilnih poslovnih ali drugih dokumentov. Vsaka od naslednjih dejavnosti, kadar je storjena namerno, pomeni „goljufivo ravnanje, ki je v nasprotju z zakonodajo na področju neposrednih davkov“:

(i) priprava, povzročitev priprave, podpis ali vložitev dokumenta, ki:

- mora biti zaradi vsebovanosti zneska obdavčljivega dohodka po zakonu vložen v evidenco davčnim organom,

- služi kot osnova za davčno odmero, in

- je napačen v katerem koli elementu, ki je potreben za odmero tega davka;

(ii) vodenje dvojne računovodske evidence;

(iii) vnašanje napačnih podatkov ali sprememb oziroma napačnih računov ali dokumentov;

(iv) uničevanje knjig ali evidenc ter

(v) skrivanje premoženja ali prikrivanje kakršnih koli virov dohodka z uporabo napačnih, ponarejenih ali nepravilnih dokumentov, vključno z nepopolnimi davčnimi napovedmi, ki jih predložijo fizične ali pravne osebe, ter nepravilnih poslovnih evidenc.

Člen 3 Lažji primeri

1. Organ zaprošene podpisnice lahko zavrne zahtevo za sodelovanje, če domnevni znesek davkov ali dajatev, ki ni bil plačan v celoti ali je bil utajen, zlorabljene subvencije ali povračila ne presega 25 000 EUR ali če, glede na člen 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(a),domnevna vrednost blaga, ki je bilo uvoženo ali izvoženo brez dovoljenja, ne presega 100 000 EUR. Najmanjši znesek davkov ali dajatev, ki ni bil plačan v celoti, zlorabljene subvencije ali povračila oziroma najmanjša vrednost zgoraj navedenega blaga je lahko sestavljena iz medsebojno odvisnih dejavnosti, katerih rezultat se časovno podaljšuje in katerih finančni vpliv presega mejne vrednosti, pri čemer vsaka ločeno obravnavana dejavnost ostaja pod mejno vrednostjo. Mejne vrednosti se ne uporabljajo, če glede okoliščine ali identiteto osumljenca podpisnica prosilka meni, da je zadeva izjemno resna.

2. Organ zaprošene podpisnice nemudoma obvesti organ podpisnice prosilke o svojih razlogih za zavrnitev zahteve za sodelovanje.

Člen 4 Javni red

Sodelovanje se lahko zavrne, če zaprošena podpisnica oceni, da lahko izvedba zahteve ogrozi suverenost, varnost, javni red ali drug pomemben interes zaprošene podpisnice.

Člen 5 Posredovanje podatkov in dokazov

1. Podatki in dokazi, ki so v kateri koli obliki posredovani ali pridobljeni na podlagi tega sporazuma, so v skladu s poklicno zaupnostjo in uživajo zaščito, ki jo primerljivim podatkom dodeljujejo notranje pravo podpisnice prejemnice in ustrezne določbe, ki veljajo za institucije Skupnosti.

Zlasti se sme take podatke in dokaze posredovati izključno osebam, ki jih morajo v okviru institucij Skupnosti, njenih držav članic ali Kneževine Lihtenštajn zaradi svoje funkcije poznati, ne smejo pa jih uporabljati namene, ki ne sodijo v področje uporabe tega sporazuma. Te osebe lahko uporabljajo podatke in dokaze le za te namene, razen če pristojni organ zaprošene podpisnice izrecno dovoljuje uporabo za določen drug namen, oziroma če se v skladu z zakonodajo te podpisnice ti podatki in dokazi v podobnih okoliščinah lahko uporabljajo za podobne namene. Te osebe lahko podatke razkrijejo v sodnih postopkih ali v sodnih odločbah.

2. Podatki in dokazi, ki jih pridobi podpisnica prosilka v skladu s tem sporazumom, se lahko posredujejo kateri koli podpisnici, če ta podpisnica vodi preiskavo, pri kateri sodelovanje ni izključeno, ali če obstajajo jasni znaki, da bi ta podpisnica lahko koristno vodila tako preiskavo.

14. V zvezi s pomočjo pri dejavnostih, navedenih v členu 2(1)(a) in členu 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(a), podpisnica prosilka obvesti zaprošeno podpisnico o tem, kateri drugi podpisnici tega sporazuma in za kateri namen bo posredovala podatke.

15. V zvezi s pomočjo pri dejavnostih, navedenih v členu 2(1)(b) in členu 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(b), lahko podpisnica prosilka posreduje podatke in dokaze drugi podpisnici tega sporazuma, če zaprošena podpisnica, ki je predložila podatke, temu izrecno ne nasprotuje v trenutku, ko posreduje podatek.

Namen kakršnega koli posredovanja podatkov mora biti v skladu s tem sporazumom.

3. Posredovanje podatkov in dokazov, pridobljenih na podlagi tega sporazuma, drugi podpisnici ali več podpisnicam, ne more biti predmet pritožbe pri prvotno zaprošeni podpisnici.

4. Vsaka podpisnica prejemnica podatkov ali dokazov v skladu z odstavkom (2) spoštuje omejitve uporabe podatkov, ki jih pri prvem posredovanju zaprošena podpisnica določi podpisnici prosilki.

5. Če želi podpisnica podatke in dokaze, pridobljene na podlagi tega sporazuma, posredovati tretji državi, mora za to pridobiti dovoljenje podpisnice, od katere ti podatki ali dokazi izvirajo.

Člen 6 Zaupnost

Po dpisnica prosilka lahko zaprošeno podpisnico zaprosi, naj zagotovi, da bosta zahteva in njena vsebina ostali zaupni, razen v primeru, ko to ni v skladu z izvedbo zahteve. Če zaprošena podpisnica ne more ravnati v skladu z zahtevami o zaupnosti, o tem predhodno obvesti organ podpisnice prosilke.

Naslov II UPRAVNA POMOČ

Poglavje 1 Splošne določbe

Člen 7 Razmerje z drugimi sporazumi

Ta naslov ne vpliva na:

16. pomoč, ki se nanaša na dejavnosti iz člena 2(1)(a) in člena 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(a), določbe, ki veljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, bolj razširjene obveznosti na področju upravne pomoči ali bolj ugodne določbe dvostranskih ali večstranskih sporazumov o sodelovanju med podpisnicami, zlasti Protokola 11 o medsebojni pomoči v carinskih zadevah k Sporazumu EGP ter

17. pomoč, ki se nanaša na dejavnosti iz člena 2(1)(b) in člena 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(b), določbe, ki veljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, bolj razširjene obveznosti na področju upravne pomoči ali bolj ugodne določbe dvostranskih ali večstranskih sporazumov o sodelovanju med podpisnicami, zlasti sporazum o sodelovanju med Evropsko Skupnostjo in Kneževino Lihtenštajn, ki določa ukrepe, enakovredne tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.[21]

Člen 8 Obseg upravne pomoči

1. Podpisnice si nudijo medsebojno pomoč v boju proti nezakonitim dejavnostim, ki sodijo na področje uporabe tega sporazuma, zlasti pri preprečevanju in odkrivanju dejavnosti in drugih zagrešenih ali opuščenih dejanj, ki so v nasprotju z ustrezno zakonodajo, ter pri vodenju preiskav v tem smislu.

2. Pomoč, predvidena v tem naslovu, velja za vse upravne organe podpisnic, ki delujejo v okviru člena 2, pri izvajanju pooblastil upravnih preiskav ali pooblastil kazenskega pregona, vključno s primeri, ko ti organi izvajajo pooblastila na zahtevo pravosodnih organov.

Če kazensko preiskavo izvaja ali vodi pravosodni organ, ta organ določi, ali se zadevne zahteve za medsebojno pomoč ali s tem povezano sodelovanje predloži na osnovi določb, ki veljajo za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, ali na podlagi tega naslova.

Člen 9 Zastaralni rok

Pri oceni, ali je v odgovoru na zahtevo dovoljena predložitev podatkov ali druge pomoči, predvidene v tem naslovu, mora zaprošena podpisnica namesto zastaralnega roka zaprošene podpisnice upoštevati zastaralni rok, ki velja v skladu z zakonodajo podpisnice prosilke.

Člen 10 Pristojnosti

Organi po dpisnic uporabljajo določbe iz tega naslova v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljena na podlagi njihove nacionalne zakonodaje. Nobena določba v tem naslovu ne vpliva na pooblastila organov podpisnic, dodeljena na podlagi nacionalne zakonodaje v smislu tega naslova.

Postopajo, kakor da bi delovale zase ali na zahtevo drugega organa iste podpisnice. V ta namen izkoristijo vse zakonite pristojnosti, s katerimi v okviru svoje nacionalne zakonodaje razpolagajo za izvedbo zahteve.

Člen 11 Omejitve izmenjave podatkov

1. Upravna pomoč v zvezi z dejavnostmi iz člena 2(1)(b) od podpisnice, od katere se podatek zahteva, ne zahteva, da opravi poizvedbo ali posreduje podatek, če bi bilo v nasprotju z njeno zakonodajo ali upravno prakso, da pristojni upravni organi te podpisnice opravijo take poizvedbe ali pridobijo želene podatke. V primeru tovrstne pomoči se posredovanje podatkov lahko zavrne, če bi to pomenilo razkritje trgovskih, industrijskih ali poklicnih skrivnosti ali poslovnega postopka, oziroma podatkov, katerih razkritje bi bilo v nasprotju s členom 4, prav tako pa lahko pristojni organ podpisnice zavrne posredovanje podatkov, kadar podpisnica prosilka zaradi dejanskih ali pravnih razlogov ni sposobna pridobiti enake vrste podatkov.

2. Podpisnica ne sme zavrniti zahteve za upravno pomoč v obliki izmenjave informacij zgolj iz razloga, ker informacije hrani banka ali druga finančna institucija, predlagana oseba ali subjekt, ki deluje kot agent ali upravitelj, oziroma ker so povezane z lastniškim deležem v subjektu, niti iz razloga, da imajo pristojni upravni organi že dostop do teh informacij.

Člen 12 Sorazmernost

Organ zaprošene podpisnice lahko zavrne zahtevo za sodelovanje, če je jasno, da:

18. število in vrsta zahtev, ki jih je vložila podpisnica prosilka v danem obdobju, za organe zaprošene podpisnice predstavljata nesorazmerne upravne stroške;

19. organ podpisnice prosilke ni izčrpal običajnih virov podatkov, ki bi jih glede na okoliščine lahko uporabil za pridobitev iskanih podatkov brez tveganja, da bi ogrozil možnosti doseganja želenih rezultatov.

Člen 13 Centralne službe

1. Vsaka podpisnica določi eno ali več centralnih služb, pristojnih za obravnavo zahtev za upravno pomoč v smislu tega naslova.

Te službe vse upravne organe pozovejo, naj nudijo zahtevano pomoč.

2. Centralne službe komunicirajo neposredno med seboj.

3. Dejavnosti centralnih služb ne izključujejo, zlasti v nujnih primerih, neposrednega sodelovanja med ostalimi organi podpisnic, pooblaščenimi za ukrepanje v zadevah, ki sodijo v področje uporabe tega sporazuma. Centralne službe so obveščene o vsakem dejanju, ki poziva k takemu neposrednemu sodelovanju.

4. Podpisnice ob uradni objavi, predvideni v členu 41(2), razglasijo, kateri organi veljajo za centralne službe za namene tega člena.

Poglavje 2 Uradna pomoč na zahtevo

Člen 14 Zahteva za podatke

1. Na zahtevo organa podpisnice prosilke organ zaprošene podpisnice prvemu v okviru področja uporabe tega sporazuma posreduje vse podatke, ki jih ima na razpolago sam ali drug organi iste podpisnice, da ji s tem omogoči preprečitev, odkrivanje, pregon in kaznovanje nezakonitih dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe tega sporazuma, ali so potrebne za izterjavo terjatve. Organ zaprošene podpisnice začne z vsemi potrebnimi upravnimi poizvedbami za pridobitev teh podatkov.

2. Posredovanim podatkom je treba priložiti poročila in druge dokumente, overjene kopije ali izvlečke iz poročil ali dokumentov, na katerih temeljijo posredovani podatki, s katerimi razpolagajo organi zaprošene podpisnice, oziroma ki so bili pripravljeni ali pridobljeni za izvedbo zahteve.

3. Na podlagi soglasja med organom podpisnice prosilke in organom zaprošene podpisnice ter v skladu z natančnimi navodili slednje ima za to od organov podpisnice prosilke pooblaščeno osebje dostop do dokumentov in podatkov iz odstavka (1), ki se nahajajo v prostorih organov zaprošene podpisnice in se nanašajo na določene nezakonite dejavnosti znotraj področja uporabe tega sporazuma. To osebje je pooblaščeno, da naredi kopije navedene dokumentacije.

4. Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 38, določi roke, v okviru katerih organ zaprošene podpisnice organu podpisnice prosilke potrdi prejem zahtevka in po potrebi obvesti organ podpisnice prosilke o pomanjkljivostih zahtevka oziroma o tem, ali je pri posredovanju podatkov naletel na ovire ali pa zavrača predložitev podatkov.

Člen 15 Zahteva za nadzor

Organ zaprošene podpisnice na zahtevo organa podpisnice prosilke , kadar je le mogoče, izvaja nadzor nad blagovno menjavo, ki krši zakonodajo, navedeno v členu 2(1)(a). Ta nadzor se lahko nanaša na osebe, ki so upravičeno osumljene, da so sodelovale ali sodelujejo pri izvajanju teh nezakonitih dejavnosti ali pri pripravah na njihovo izvedbo, ali na prostore, prevozna sredstva in blago v zvezi s temi dejavnostmi.

Člen 16 Obveščanje in posredovanje po pošti

1. Organ zaprošene podpisnice na zahtevo organa podpisnice prosilke naslovnika v skladu z nacionalnimi določbami zaprošene podpisnice obvesti ali da obvestiti o vseh listinah ali odločbah, ki izvirajo od pristojnih organov podpisnice prosilke in sodijo na področje uporabe tega sporazuma.

2. Zahteve za uradno obvestilo, ki podrobno določajo predmet listine ali odločbe, ki se sporoča, navajajo ime in naslov naslovnika, vključno z vsemi drugimi podatki, ki omogočajo lažjo identifikacijo naslovnika, s priloženim prevodom v uradnem jeziku zaprošene podpisnice ali v jeziku, sprejemljivem za to podpisnico. Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu nemudoma svoj odgovor na njegovo zahtevo za obvestitev in ga zlasti obvesti o datumu uradne obvestitve naslovnika o odločitvi ali listini.

3. Podpisnice lahko pošljejo uradna obvestila ter zahteve za podatke in dokumente neposredno osebam, ki prebivajo na ozemlju druge podpisnice. Če se uradna obvestila in zahteve za podatke pošljejo izvajalcem dejavnosti iz tretje in četrte alinee člena 2(1)(a), ki prebivajo na ozemlju druge podpisnice, lahko te osebe nanje odgovorijo, pri čemer posredujejo ustrezne dokumente in podatke v obliki, kakor določajo pravila in ureditve, v skladu s katerimi so bila sredstva dodeljena.

4. Nobena določba tega sporazuma ne razveljavlja vročitve dokumentov podpisnice v skladu z njeno zakonodajo.

Člen 17 Zahteva za preiskavo

1. Zaprošena podpisnica na zahtevo podpisnice prosilke začne ali naroči vse uporabne preiskave dejavnosti ali oblik ravnanja, ki veljajo za nezakonite dejavnosti, za katere se uporablja ta sporazum, ali ki pri organih podpisnice prosilke utemeljujejo sum, da so bila taka nezakonita dejanja storjena.

2. Zaprošena podpisnica uporabi vsa sredstva preiskave, ki jih dovoljuje njen pravni sistem, kakor da bi delovala zase ali na zahtevo drugega notranjega organa, vključno z vpletenostjo ali s pooblastilom pravosodnih organov, kadar je to potrebno.

Ta določba ne vpliva na dolžnost sodelovanja izvajalcev gospodarske dejavnosti iz člena 19.

Organ zaprošene podpisnice sporoči rezultate preiskave organu podpisnice prosilke. Smiselno se uporablja člen 14(2).

3. Organ zaprošene podpisnice razširi pomoč na vse okoliščine, predmete in osebe, ki so očitno povezane s predmetom zahteve za pomoč, pri čemer dodatna zahteva ni potrebna. V primeru dvoma organ zaprošene podpisnice najprej naveže stik z organom podpisnice prosilke.

Člen 18 Prisotnost pooblaščenega osebja organa podpisnice prosilke

1. Na podlagi soglasja med organom podpisnice prosilke in organom zaprošene podpisnice je lahko osebje, ki ga določi organ podpisnice prosilke, prisotno pri upravnih preiskavah, iz predhodnega člena. Ta prisotnost ne zahteva soglasja osebe ali izvajalca gospodarske dejavnosti, pri katerem preiskava poteka.

2. Osebje organa zaprošene podpisnice ves čas izvaja preiskave. Osebje organa podpisnice prosilke ne sme na lastno pobudo izvrševati pooblastil, ki so dodeljena osebju organa zaprošene podpisnice.

Kljub temu pa ima osebje dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot osebje organa zaprošene podpisnice, z njihovim posredovanjem in izključno za namene preiskave v teku.

3. Pooblastilu so lahko priloženi pogoji.

4. Podatki, dani v vednost organu podpisnice prosilke, se ne smejo uporabljati kot dokazi, dokler ni odobrena predaja dokumentov, ki se nanašajo na izvedbo.

Člen 19 Dolžnost sodelovanja

Izvajalci gospodarske dejavnosti morajo pri izvajanju zahteve za upravno pomoč sodelovati z omogočanjem dostopa do svojih prostorov, prevoznih sredstev in dokumentacije ter s posredovanjem vseh ustreznih podatkov. Podpisnica prosilka lahko od zaprošene podpisnice zahteva izpolnitev dolžnosti v okviru, ki ga določa nacionalna zakonodaja podpisnice za tovrstne preiskave, ki jih vodijo njeni upravni organi in katerih namen je zagotovitev spoštovanja te zakonodaje.

Člen 20 Oblika in vsebina zahteve za pomoč

1. Zahteva za pomoč se vloži v pisni obliki. Priloženi so jim dokumenti, ki so uporabni pri odgovoru.

V nujnih primerih so sprejemljive tudi ustne zahteve, vendar morajo biti potrjene pisno, takoj ko je to mogoče.

2. Zahtevam so priloženi naslednji podatki:

20. organ prosilec;

21. ukrep, za katerega se zaprosi;

22. cilj in razlog zahteve;

23. zakonodaja, predpisi in druge zadevne pravne določbe;

24. kar najbolj natančne in popolne navedbe o preiskovanih fizičnih in pravnih osebah;

25. povzetek pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb, razen v primerih, predvidenih v členu 16.

3. Zahteve so napisane v enem od uradnih jezikov zaprošene podpisnice ali v jeziku, ki je sprejemljiv za to podpisnico.

4. Nepravilne ali nepopolne zahteve se lahko popravijo ali dopolnijo. Medtem se izvedejo ukrepi, potrebni, da se ugodi zahtevi.

5. Zahteve, naslovljene na nepristojne organe, se nemudoma posredujejo pristojnemu organu.

Člen 21 Uporaba podatkov

1. Zbrani podatki se uporabljajo izključno za namene tega sporazuma. Če podpisnica zahteva uporabo teh podatkov za druge namene, mora predhodno organ, ki je podatke preskrbel, prositi za pisno soglasje. Takšna uporaba upošteva morebitne omejitve, ki jih določi navedeni organ.

2. Odstavek (1) ne izključuje uporabe podatkov v okviru sodnih ali upravnih postopkov zaradi nezmožnosti delovanja v skladu z zakonodajo, navedeno v zahtevi za upravno pomoč, če bi za te postopke že obstajale iste oblike pomoči. Ustrezni organ podpisnice, ki je predložila podatke, je nemudoma obveščen o taki uporabi.

3. Podpisnice se v svojih poročilih, pričevanjih, postopkih in pregonih pred sodiščem lahko sklicujejo na zbrane podatke in dokumente, pridobljene v skladu s tem sporazumom.

Poglavje 3 Posebne oblike sodelovanja

Člen 22 Skupne dejavnosti

1. Pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga, kadar obseg transakcij in iz tega izhajajoča tveganja v smislu davkov in subvencij lahko povzročijo velike izgube v proračunu podpisnic, se lahko te podpisnice dogovorijo o izvedbi skupnih čezmejnih dejavnosti za preprečevanje in pregon nezakonitih dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe tega sporazuma.

2. Usklajevanje in načrtovanje teh čezmejnih dejavnosti sta v pristojnosti centralne službe ali urada, ki ga le-ta določi.

3. Kadar je davčni položaj enega ali več oseb, ki so dolžne plačati davek, v skupnem ali dopolnjujočem interesu dveh ali več držav članic, se te države lahko dogovorijo o izvajanju sočasnih kontrol na svojem ozemlju z namenom izmenjave tako pridobljenih informacij, kadarkoli bi se zdele učinkovitejše od kontrol, ki jih samostojno izvaja ena sama država članica.

Člen 23 Skupne ekipe za posebne preiskave

1. Organi več podpisnic lahko z medsebojnim dogovorom na ozemlju ene od podpisnic ustanovijo skupno ekipo za posebne preiskave.

2. Skupna ekipa izvaja težje preiskave, ki zahtevajo mobilizacijo večjega števila virov, in usklajuje skupne dejavnosti.

3. Sodelovanje v taki skupini predstavnikom organov podpisnic, ki jo sestavljajo, ne daje pravice posredovati na ozemlju podpisnice, kjer se preiskave izvajajo.

4. Kadar uradniki določene podpisnice sodelujejo v dejavnostih na ozemlju druge podpisnice in s svojimi dejavnostmi povzročijo škodo, mora podpisnica, na ozemlju katere je bila škoda storjena, to popraviti v skladu s svojo nacionalno zakonodajo na enak način, kakor bi to storila, če bi škodo povzročili njeni uradniki. Tej podpisnici bo podpisnica, katere uradniki so škodo povzročili, v celoti povrnila zneske, ki so bili izplačani žrtvam oziroma drugim upravičenim osebam ali ustanovam.

5. Brez vpliva na uveljavljanje pravic glede tretjih strank in ne glede na obveznost popravila škode v skladu z drugim stavkom odstavka (4), se vse podpisnice v primeru, ki ga navaja prvi stavek odstavka (4), vzdržijo zahteve po povračilu škode, ki jo je povzročila druga podpisnica.

6. Med izvajanjem dejavnosti se uradniki, napoteni na ozemlje druge podpisnice, obravnavajo enako kot uradniki te države v zvezi s kršitvami, ki so storjene proti njim ali jih storijo sami.

Poglavje 4 Izterjava

Člen 24 Izterjava

1. Na zahtevo podpisnice prosilke zaprošena podpisnica začne s postopkom izterjave terjatev, ki sodijo na področje uporabe tega sporazuma, kakor bi delovale pri lastnih terjatvah.

2. Zahtevku za izterjavo terjatve je priložen uradni izvod ali overjena kopija listine, ki omogoča izvršbo („Vollstreckungstitel“) in jo je izdala podpisnica prosilka, in, kadar je to ustrezno, izvirnik ali overjena kopija drugih dokumentov, potrebnih za izterjavo.

3. Zaprošena podpisnica za zagotovitev izterjave terjatve izvaja preventivne ukrepe.

4. Organ zaprošene podpisnice nakaže organu podpisnice prosilke znesek terjatve, ki jo je izterjal. V dogovoru s podpisnico prosilko lahko od zneska odšteje odstotek, ki ustreza nastalim upravnim stroškom.

5. Ne glede na odstavek (1) pa ni nujno, da je terjatvam, ki jih je potrebno izterjati, dodeljen enak prednostni status kot primerljivim terjatvam, ki nastanejo pri zaprošeni podpisnici.

Naslov III MEDSEBOJNA PRAVNA POMOČ

Člen 25 Razmerje z drugimi sporazumi

1. Namen tega naslova je dopolnitev Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah z dne 20. aprila 1959 in Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi prihodkov, pridobljenih s kaznivim dejanjem, z dne 8. novembra 1990, ter omogočanje njune lažje uporabe med podpisnicami.

2. Te določbe ne vplivajo na bolj ugodne določbe iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov med podpisnicami.

Člen 26 Postopki, v katerih se nudi medsebojna pravna pomoč

1. Medsebojna pravna pomoč se nudi tudi v naslednjih primerih:

26. v postopkih upravnih organov za dejanja, ki so kazniva po nacionalni zakonodaji ene od obeh podpisnic ali obeh podpisnic zaradi kršitve predpisov, in kadar se lahko na podlagi odločitve uvede postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;

27. v civilnih tožbah v zvezi s kazenskimi postopki, dokler odločitev kazenskega sodišča v kazenskem postopku ni dokončna;

28. za prekrške ali kršitve, za katere je lahko odgovorna pravna oseba podpisnice prosilke.

2. Pomoč se prav tako nudi v preiskavah in postopkih, povezanih z zasegom ali zaplembo dokumentov in prihodkov iz teh nezakonitih dejavnosti.

Člen 27 Pošiljanje zahtevkov

1. Zahtev e v skladu s tem naslovom organ podpisnice prosilke pošlje bodisi prek ustreznega centralnega organa zaprošene podpisnice bodisi neposredno organu podpisnice, ki je pristojen za obravnavo zahtevka podpisnice prosilke. Organ podpisnice prosilke, in, kadar je to primerno, organ zaprošene podpisnice pošljeta kopijo zahtevka v vednost svojemu centralnemu organu.

2. Vsi dokumenti v zvezi z zahtevkom ali njegovim izvajanjem se lahko pošljejo po isti poti. Dokumenti ali vsaj kopija dokumentov se pošljejo neposredno organu podpisnice prosilke.

3. Če organ podpisnice, ki prejme zahtevek, ni pristojen za odobritev pomoči, ga nemudoma posreduje pristojnemu organu.

4. Napačni ali nepopolni zahtevki se uporabijo, če vsebujejo podatke, potrebne za njihovo izvedbo, brez poseganja v ureditev, za katero poskrbi organ podpisnice prosilke. Organ zaprošene podpisnice o napakah nemudoma obvesti organ podpisnice prosilke in določi rok za njihovo odpravo.

Organ zaprošene podpisnice nemudoma pošlje organu podpisnice prosilke vse druge podatke, ki bi mu lahko omogočili dopolnitev zahteve ali njeno razširitev na druge ukrepe.

5. Podpisnice ob uradni objavi, predvideni v členu 41(2), sporočijo, kateri organi veljajo za centralne organe za namene tega člena.

Člen 28 Vročitev po pošti

1. Praviloma podpisnice v postopkih za nezakonite dejavnosti, ki jih zajema ta sporazum, pošljejo postopkovne dokumente, namenjene osebam, ki so na ozemlju druge podpisnice, neposredno po pošti.

2. Če organ podpisnice, ki je izdal dokumente, ve ali utemeljeno domneva, da naslovnik razume samo nek drug jezik, je treba dokumentom, ali vsaj najpomembnejšim odstavkom tega dokumenta, priložiti prevod v ta drugi jezik.

3. Organ podpisnice vročiteljice opozori naslovnika, da podpisnica vročiteljica na ozemlju druge podpisnice ne sme neposredno izvršiti nobenega omejevalnega ali kazenskega ukrepa.

4. Vsem postopkovnim dokumentom je priloženo poročilo, iz katerega je razvidno, da lahko naslovnik od organa, navedenega v poročilu, pridobi podatke o svojih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dokumentov.

Člen 29 Začasni ukrepi

1. V okviru svoje nacionalne zakonodaje in njenih pristojnosti ter na zahtevo organa podpisnice prosilke pristojni organ zaprošene podpisnice naroči potrebne začasne ukrepe za ohranitev obstoječega stanja, za zaščito ogroženih pravnih interesov ali za ohranitev dokazov, razen če je zahteva za medsebojno pomoč nesprejemljiva.

2. Preventivna zamrznitev ali zaseg dokumentov, sredstev in prihodkov iz prekrškov se zahteva v primerih zahteve po medsebojni pomoči. Če prihodek iz prekrška delno ali v celoti ne obstaja več, se enaki ukrepi zahtevajo za sredstva na ozemlju zaprošene podpisnice, ki ustrezajo vrednosti zadevnega prihodka.

Člen 30 Prisotnost organov podpisnice prosilke

1. Zaprošena podpisnica na zahtevo podpisnice prosilke pooblasti predstavnike organa le-te za sodelovanje pri izvajanju zahteve za medsebojno pravno pomoč. Njihova prisotnost ne zahteva privolitev osebe, na katero se ukrep nanaša.

Zahteve za prisotnost teh predstavnikov se ne zavrnejo, kadar obstaja velika verjetnost, da zaradi njihove prisotnosti izvedba zahteve za pomoč lahko bolje zadosti potrebam podpisnice prosilke in da dodatne zahteve za pomoč ne bodo potrebne.

Pooblastilu so lahko priloženi pogoji.

2. Prisotne osebe imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot predstavniki organa zaprošene podpisnice, z njihovim posredovanjem in izključno za potrebe izvedbe zahteve za medsebojno pravno pomoč. Zlasti so lahko pooblaščeni za zastavljanje ali predlaganje vprašanj oziroma ukrepov preiskave.

3. Njihova prisotnost ne sme povzročiti razkritja dejstev osebam, ki niso pooblaščene v predhodnih odstavkih in ki kršijo sodno zaupnost ali pravice zadevne osebe. Podatki, posredovani v vednost organu podpisnice prosilke, se ne morejo uporabiti kot dokazno sredstvo, dokler odločitev glede posredovanja dokumentov, vezanih na izvedbo, ne postane pravnomočno razsojena zadeva.

Člen 31 Preiskave in zasegi

1. Podpisnice lahko pogojujejo dopustnost zahtev za preiskave ali zasege izključno z naslednjimi pogoji:

29. dejanje, na podlagi katerega je podana zahteva, se v skladu z zakonodajo obeh podpisnic kaznuje z odvzemom prostosti ali odreditvijo pripora za vsaj šest mesecev, ali se z v skladu z zakonodajo ene od podpisnic kaznuje z enakovredno kaznijo, v skladu z zakonodajo druge podpisnice pa se obravnava kot kršitev predpisov, kar preganjajo upravni organi in kjer odločitev lahko sproži postopek pred sodiščem, ki je pristojno predvsem za kazenske zadeve;

30. izvajanje zahtev za pravno pomoč je v skladu z zakonodajo zaprošene podpisnice.

2. Lihtenštajn prav tako izvaja zahteve za preiskavo ali zaseg v zvezi z zadevami iz člena 2(1)(a), kadar se dejanje, na podlagi katerega je bila podana zahteva, v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo obravnava in kaznuje kot utaja davka in podpisnica prosilka take zahteve izvaja za enaka dejanja.

3. Zahteve za preiskavo in zaseg zaradi dejanj pranja iz člena 2(3) so sprejemljive pod pogojem, da se dejavnosti, ki predstavljajo predhodno kršitev, kaznujejo v skladu z zakonodajo obeh podpisnic z odvzemom prostosti ali z odreditvijo pripora za več kot šest mesecev.

Člen 32 Zahteve za bančne in finančne podatke

1. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 31, zaprošena podpisnica izvede zahteve za medsebojno pomoč pri pridobitvi in posredovanju bančnih in finančnih podatkov, kamor sodijo tudi:

31. identifikacija podatkov in podatki v zvezi z bančnimi računi, odprtimi v bankah na njenem ozemlju, katerih imetniki, pooblaščenci in nadzorniki so osebe v preiskavi;

32. identifikacija podatkov in podatki v zvezi z bančnimi transakcijami in dejavnostmi, ki se izvajajo z, na ali prek enega ali več bančnih računov ali jih v navedenem obdobju izvajajo določene osebe.

2. V okviru tega, kar je dovoljeno na podlagi njene zakonodaje v kazenskem postopku v primerljivih notranjih primerih, zaprošena podpisnica lahko odredi nadzor bančnih dejavnosti, ki se izvajajo z, na ali prek enega ali več bančnih računov ali jih v navedenem obdobju izvajajo določene osebe, ter posredovanje rezultatov podpisnici prosilki. Odločitev o nadzorovanju transakcij in posredovanju rezultatov pristojni organi zaprošene podpisnice sprejmejo za vsak posamezen primer in je v skladu z nacionalno zakonodajo te podpisnice. Podrobnosti v zvezi z nadzorom se določi v dogovoru med pristojnimi organi podpisnice prosilke in zaprošene podpisnice.

3. Vsaka podpisnica izvaja potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da finančne institucije zadevni stranki ali tretjim osebam ne razkrijejo, da se ukrepi izvajajo na zahtevo podpisnice prosilke ali da je v teku preiskava, toliko časa, kot je potrebno, da se ne ogrozi rezultatov.

4. Organ podpisnice, ki je izdala zahtevo:

33. navede razloge, zaradi katerih meni, da so zahtevani podatki verjetno bistvenega pomena za preiskavo o prekršku;

34. določi razloge, zaradi katerih domneva, da banke zaprošene podpisnice vodijo zadevne račune, ter, kolikor je to mogoče, navede, katere banke bi to lahko bile;

35. sporoči vsak razpoložljiv podatek, ki bi lahko omogočil enostavnejšo izvedbo zahteve.

5. Podpisnica se ne sklicuje na bančno tajnost kot na razlog za zavračanje vsakršnega sodelovanja v zvezi z zahtevo za medsebojno pravno pomoč druge podpisnice.

Člen 33 Nadzorovane pošiljke

1. Kar zadeva pomoč v zvezi s členom 2(1)(a) in členom 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(a), se pristojni organ zaprošene podpisnice zavezuje, da bo na zahtevo organa podpisnice prosilke na svojem ozemlju dovolil nadzorovane pošiljke v okviru kazenskih preiskav v zvezi z dejanji, za katera se lahko zahteva izročitev.

2. Odločitev za uvedbo nadzorovanih pošiljk sprejmejo pristojni organi zaprošene podpisnice za vsak posamezen primer ob upoštevanju svoje nacionalne zakonodaje.

3. Nadzorovane pošiljke potekajo v skladu s postopki, ki jih predvideva zakonodaja zaprošene podpisnice. Pooblastilo za delovanje, vodenje in nadzor dejavnosti imajo pristojni organi te podpisnice.

Člen 34 Izročitev zaradi zaplembe ali vrnitve

1. Na zahtevo podpisnice prosilke in brez poseganja v pravice tretjih dobrovernih oseb lahko zaprošena podpisnica predmete, dokumente, sredstva ali druge vrednosti da na voljo podpisnici prosilki z namenom, da se vrnejo njihovemu zakonitemu lastniku. Zaprošena podpisnica ne sme zavrniti izročitve sredstev samo iz razloga, ker ustrezajo davčnemu ali carinskemu dolgu.

2. Zaprošena podpisnica lahko odstopi od vračila predmetov, dokumentov, sredstev ali drugih vrednosti bodisi pred ali po njihovi izročitvi podpisnici prosilki, če s tem omogoči lažjo vrnitev teh predmetov, dokumentov, sredstev ali drugih vrednosti zakonitemu lastniku. To ne vpliva na pravice tretjih dobrovernih oseb.

3. V primeru odstopa pred izročitvijo predmetov, dokumentov, sredstev ali drugih vrednosti podpisnici prosilki, zaprošena podpisnica ne uveljavlja zastavne pravice ali druge pravice do ugovora v skladu z davčno ali carinsko zakonodajo na podlagi teh členov. Odstop iz odstavka (2) ne vpliva na pravice zaprošene podpisnice, da pobere davke ali dajatve od zakonitega lastnika.

Člen 35 Pospešitev pomoči

1. Organ zaprošene podpisnice izvede zahtevo za medsebojno pravno pomoč takoj, ko je to mogoče, ob kar najbolj skrbnem upoštevanju postopkovnih rokov in drugih rokov, ki jih določi organ podpisnice prosilke. Ta podpisnica pojasni razloge teh rokov.

2. Če zahteva ne more biti izpolnjena ali ne more biti izpolnjena v celoti v skladu z zahtevami organa podpisnice prosilke, organ zaprošene podpisnice o tem nemudoma obvesti organ podpisnice prosilke, pri čemer navede pogoje, pod katerimi bi zahteva lahko bila izvedena. Organ podpisnice prosilke in organ zaprošene podpisnice se lahko naknadno dogovorita o nadaljnjem postopku v zvezi z zahtevo, po potrebi s pogojevanjem izvedbe z izpolnitvijo navedenih pogojev.

Če je možno predvideti, da se zahteva ne bo mogla izpolniti v roku, ki ga je določil organ podpisnice prosilke, in če razlogi, navedeni v drugem stavku odstavka (1) izrecno kažejo, da bo vsaka zamuda v precejšnji meri ovirala postopek, ki ga vodi ta organ, organ zaprošene podpisnice nemudoma sporoči oceno časa, ki je potreben za izvedbo zahteve. Organ podpisnice prosilke nemudoma sporoči, ali kljub temu vztraja pri svoji zahtevi. Organ podpisnice prosilke in organ zaprošene podpisnice se lahko nato dogovorita o nadaljnjem postopanju pri reševanju zahteve.

Člen 36 Uporaba podatkov in dokazov

Podatki in dokazi, posredovani v okviru postopka izvajanja pomoči, se lahko razen v postopku izvajanja pomoči, za katerega so bili posredovani, uporabijo še v druge namene:

36. v kazenskem postopku podpisnice prosilke proti ostalim osebam, ki so sodelovale pri storitvi prekrška, za katerega je bila odobrena pomoč, pod pogojem, da bi bila medsebojna pomoč možna tudi v zvezi s temi osebami. V tem primeru podpisnica prosilka obvesti zaprošeno podpisnico o taki uporabi;

37. kadar dejstva, na katerih temelji zahteva, predstavljajo drug prekršek, za katerega bi prav tako morala biti odobrena pomoč;

38. v postopkih za zaplembo dokumentov in prihodkov iz prekrškov, za katere bi morala biti odobrena pomoč, in v postopkih za odškodnino na podlagi dejstev, v zvezi s katerimi je bila odobrena pomoč.

Člen 37 Samodejno posredovanje

1. V okviru svoje nacionalne zakonodaje in svojih pristojnosti lahko pravosodni organi podpisnice podatke in dokaze v zvezi z nezakonitimi dejavnostmi iz tega sporazuma samodejno posredujejo pravosodnim organom druge podpisnice, če ocenijo, da bi takšni podatki ali dokazi organu podpisnice, ki so mu namenjeni, lahko koristili pri začetku ali vodenju preiskav ali postopkov, oziroma bi imenovani organ privedli do vložitve zahteve za medsebojno pravno pomoč.

2. Organ podpisnice, ki posreduje podatke, lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo podpisnici prejemnici postavi pogoje za uporabo teh podatkov.

3. Ti pogoji zavezujejo vse organe podpisnic.

NASLOV IV KONČNE DOLOČBE

Člen 38 Skupni odbor

1. Ustanovi se skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov podpisnic, ki je odgovoren za pravilno uporabo tega sporazuma. V ta namen daje priporočila in sprejema odločitve v primerih, ki jih določa ta sporazum. Odbor odloča soglasno.

2. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, ki vsebuje določbe, ki urejajo sklicevanje sestankov, imenovanje predsednika in določitev njegovih/njenih zadolžitev.

3. Skupni odbor se sestane po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Sklic sestanka lahko zahteva katera koli podpisnica.

4. Skupni odbor lahko odloči, da se ustanovijo delovne ali strokovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

5. Skupni odbor lahko sprejme odločbe glede tehničnih prilagoditev v zvezi s prihodnjim razvojem zadev o medsebojni upravni pomoči, če so se države članice Evropske skupnosti dogovorile, da se vključijo v zakonodajo Evropske skupnosti ali v pravni akt Evropske unije. Če je taka odločba lahko zavezujoča za določeno podpisnico šele po izpolnitvi njenih ustavnih zahtev, odločba začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu o izpolnitvi teh ustavnih zahtev, razen če skupni odbor odloči drugače.

6. Če določena podpisnica želi, da se sporazum pregleda, mora podati predlog skupnemu odboru, ki poda priporočila za začetek pogajanj.

Člen 39 Reševanje sporov

1. Vsaka podpisnica lahko skupnemu odboru predloži spor, ki se nanaša na razlago ali uporabo tega sporazuma, zlasti če meni, da druga podpisnica večkrat zaporedoma ne ugodi zahtevam za sodelovanje, ki so ji bile poslane.

2. Skupni odbor si prizadeva, da spor reši v najkrajšem možnem času. Skupni odbor mora prejeti vse ustrezne podatke, ki omogočajo poglobljen pregled stanja, in sicer z namenom, da se najde zadovoljiva rešitev. V ta namen skupni odbor preveri vse možnosti, ki omogočajo nadaljnje dobro delovanje tega sporazuma.

Člen 40 Ozemeljsko območje uporabe

Ta sporazum se uporablja v Kneževini Lihtenštajn in na ozemljih, kjer se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s pogoji, predvidenimi s to pogodbo.

Člen 41 Začetek veljavnosti

1. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

2. Podpisnice ratificirajo ali odobrijo sporazum v skladu s svojimi postopki. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnji uradni objavi listin o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Uradno obvestilo se pošlje Generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega sporazuma.

4. Do začetka veljavnosti tega sporazuma lahko vsaka podpisnica ob uradni objavi iz odstavka (2) ali kadarkoli kasneje izjavi, da je v odnosu do katere koli druge podpisnice, ki je podala enako izjavo, vezana na ta sporazum. Te izjave začnejo veljati devetdeset dni po datumu prejema uradne objave.

Člen 42 Odpoved

Evropska skupnost ali Kneževina Lihtenštajn lahko odpovesta ta sporazum, tako da drugo podpisnico uradno obvestita o svoji odločitvi. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu prejema uradnega obvestila o odpovedi.

Člen 43 Časovna veljavnost

Določbe tega sporazuma se uporabljajo pri zahtevah:

39. v zvezi z dejavnostmi iz člena 2(1)(a) in člena 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(a), ki se nanašajo na tiste nezakonite dejavnosti, ki so se izvajale vsaj šest mesecev po podpisu sporazuma; in

40. v zvezi z dejavnostmi iz člena 2(1)(b) in člena 2(1)(c) v povezavi s členom 2(1)(b), ki se nanašajo na tiste nezakonite dejavnosti, ki so se izvajale vsaj eno leto po podpisu sporazuma.

Člen 44 Razširitev sporazuma na nove države članice EU

1. Vsaka država, ki postane država članica Evropske unije, lahko postane podpisnica tega sporazuma s pisnim uradnim obvestilom podpisnicam.

2. Besedilo sporazuma v jeziku nove pridružene države članice, ki ga je sestavil Svet Evropske unije, se potrdi na osnovi izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kneževino Lihtenštajn. Velja za verodostojno besedilo v skladu s členom 45.

3. Ta sporazum začne veljati za vsako novo pridruženo državo članico Evropske unije devetdeset dni po prejemu njene listine o pristopu ali na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, če ta še ni začel veljati ob izteku roka devetdesetih dni.

4. Če ta sporazum še ne stopi v veljavo ob uradni objavi listine o pristopu nove pridružene članice, se uporablja člen 41(4).

Člen 45 Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

Podpisi:

Skupne izjave podpisnic:

Skupna izjava podpisnic v zvezi s členom 17(2)

Podpisnice se sporazumejo, da se v členu 17(2) sporazuma izraz „sredstvo preiskave“ navezuje na zaslišanje oseb, preiskavo prostorov in prevoznih sredstev, kopiranje dokumentov, zahtevo za podatke in zaseg predmetov, dokumentov in vrednosti.

Skupna izjava podpisnic v zvezi s členom 18(2)

Podpisnice se sporazumejo, da drugi pododstavek iz člena 18(2) sporazuma med drugim pomeni tudi, da so prisotne osebe lahko pooblaščene zlasti za postavljanje vprašanj in predlaganje preiskovalnih ukrepov.

Skupna izjava podpisnic v zvezi s členom 24

Podpisnice se sporazumejo, da bodo organi podpisnice prosilke potrdili, da se njihova prošnja nanaša na zahtevo, ki sodi na področje uporabe tega sporazuma. Pravila v zvezi s to potrditvijo in pomočjo pri izterjavi bo sprejel skupni odbor iz člena 38.

Skupna izjava podpisnic v zvezi s členom 31(2)

Podpisnice se zavedajo, da se „utaja davka“ v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo razume kot utaja davka po členu 75 Zakona Lihtenštajna o davku na dodano vrednost z dne 16. junija 2000.

Skupna izjava podpisnic v zvezi s členom 38(5)

Podpisnice se strinjajo, da lahko podpisnica skupnemu odboru predloži bistvene podatke o razvoju sodelovanja s tretjimi državami, ki so pomembni za nadaljnji boj proti goljufiji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo javnim finančnim interesom, katere skupni odbor nato obravnava z namenom izboljšanja dobrega sodelovanja med podpisnicami.

Druge deklaracije:

Izjava Lihtenštajna v zvezi s členom 11(2)

Izven področja uporabe tega sporazuma Kneževina Lihtenštajn izjavlja, da je pripravljena s pogajanji z drugimi državami članicami Evropske skupnosti, ki izrazijo svojo pripravljenost, uskladiti obsežne dvostranske sporazume za odpravo dvojnega obdavčenja, kar vključuje standard OECD o izmenjavi podatkov iz člena 26 vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital, kakor jo je potrdil Odbor OECD za fiskalne zadeve dne 1. junija 2004.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo njihovim finančnim interesom

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevna področja politik in sorodne dejavnosti:

Naslov 24 — Boj proti goljufijam ter

Naslov 14 — Obdavčitev in carinska unija.

3. PRORAČUNSKE POSTAVKE

3.1 Proračunske postavke (delovne postavke in sorodne postavke za tehnično in upravno pomoč (postavke ex-B..A)), ki vsebujejo naslove:

3.2 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Od trenutka, ko sporazum ratificirajo Evropska skupnost, vse države članice in Kneževina Lihtenštajn.

3.3 Proračunske značilnosti:

Se ne uporablja.

4. POVZETEK VIROV

4.1 Finančni viri

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

Se ne uporablja.

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

( Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo privedel do ponovnega programiranja ustreznega naslova v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb medinstitucionalnega sporazuma (tj. instrumenta prilagodljivosti ali pregled finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na dohodke

( Predlog nima finančnega vpliva na dohodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na dohodke je naslednji:

4.2 Človeški viri – zaposleni s polnim delovnim časom (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne zahteve | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 1 in pozneje |

Skupaj število človeških virov | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki ji je treba kratkoročno ali dolgoročno zadostiti.

Ni potrebe, ki bi ji bilo treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možno dopolnjevanje

Dodana vrednost Skupnosti je v zagotavlj anju učinkovitejše pravne podlage za upravno in pravosodno sodelovanje z Lihtenštajnom v boju proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, kamor sodijo tudi goljufije v zvezi z DDV in trošarinami ter pranje denarja iz ustreznih prihodkov.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Pričakovani rezultati se v glavnem navezujejo na zmanjševanje morebitnega tveganja za vire in izdatke iz proračuna Evropskih skupnosti prek okrepljenega sodelovanja z Lihtenštajnom.

Sodelovanje Komisije v skupnem odboru, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 38 sporazuma, omogoča nemoteno uporabo sporazuma v praksi.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navesti)

Ključne pripombe: glavni vpliv na proračun ES predstavljajo upravni stroški sodelovanja Komisije v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 38 sporazuma.

6. SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

6.1 Sistem spremljanja

Spremljanje je zadovoljivo zagotovljeno na podlagi mehanizmov, ki se nanašajo na upravne izdatke za osebje in naloge, ki enkrat letno nastanejo zaradi sodelovanja v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 38 sporazuma.

6.2 Ocenjevanje

6.2.1 Predhodno ocenjevanje

Izdatki vključujejo stroške naloge.

6.2.2 Ukrepi, ki sledijo vmesnemu/naknadnemu ocenjevanju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Zaradi omejitve izdatkov na stroške naloge vmesno/naknadno ocenjevanje ni predvideno.

6.2.3 Pogoji in pogostnost prihodnjega ocenjevanja

Glej točko 6.2.2.

7. Ukrepi proti goljufijam

Ta sporazum je ukrep proti goljufijam.

8. PODROBNOSTI VIROV

8.1 Cilji predloga z vidika finančnih stroškov

Se ne uporablja.

8.2 Upravni izdatki

8.2.1 Število in vrsta človeških virov

Vrsta delovnega mesta | Osebje, odgovorno za upravljanje ukrepa ob uporabi obstoječih in/ali dodatnih virov (število delovnih mest / zaposleni s polnim delovnim časom) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | A*/AD | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 |

B*, C*/AST |

Osebje, financirano na podlagi člena XX 01 02 |

Drugo osebje, financirano na podlagi člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Mešani odbor, ki ga določa člen 38 sporazuma, se sestane enkrat letno oziroma po potrebi.

8.2.3 Viri delovnih mest (obvezno)

( Delovna mesta, ki so trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša.

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n.

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP.

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev).

( Delovna mesta, zahtevana za leto n, čeprav niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto.

8.2.4 Drugi upravni izdatki, vključeni v referenčno vsoto (XX 01 04/05 – Izdatki za upravno vodenje)

v mi o EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Proračunska postavka (številka in naslov) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja |

Skupaj tehnična in upravna pomoč |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčno vsoto.

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,1 |

Osebje, financirano na podlagi člena XX 01 02 (pomožno osebje, END, pogodbeno osebje, itd.) (opredeliti proračunsko postavko) |

Skupaj stroški za človeške vire in s tem povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčno vsoto) | 0,011 | 0,011 | 0,011 | 0,011 | 0,011 | 0,011 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Se ne uporablja. 117 000 x 0,1 osebje |

Izračun – Osebje, financirano na podlagi člena XX 01 02 |

Se ne uporablja. |

8.2.6 Drugi upravni izdatki, ki niso vključeni v referenčno vsoto. v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – naloge 24,.010600.010211 – naloge. | 0,010 0,010 | 0,010 0,010 | 0,010 0,010 | 0,010 0,010 | 0,010 0,010 | 0,010 0,010 | 0,120 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori 24.010600.010211 – Odbori | 0,005 | 0,005 | 0,005 | 0,005 | 0,005 | 0,005 | 0,030 |

XX 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Skupaj drugi upravni izdatki (24.010600.0201) ekipe za skupne dejavnosti in skupne preiskave | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,020 | 0,120 |

3 Drugi upravni izdatki (opredeliti, vključno s sklicevanjem na proračunsko postavko) |

Skupaj upravni izdatki, z izjemo stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčno vsoto) | 0,045 | 0,045 | 0,045 | 0,045 | 0,045 | 0,045 | 0,270 |

Izračun – Drugi upravni izdatki, ki niso vključeni v referenčno vsoto. Letno srečanje odbora s tremi predstavniki OLAF in 3 predstavniki iz drugih GD. Dve skupni dejavnosti letno. |

[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] Sklepi Sveta 2008/261/ES in 2008/262/ES z dne 28. februarja 2008, UL L 83, 26. 3. 2008, str. 3.

[2] Dok. Sveta 12977/06.

[3] UL L 379, 24.12.2004, str. 84.

[4] UL C 24, 23.1.1998, str. 2.

[5] UL L 336, 27.12.1977, str. 15.

[6] UL L 73, 19.3.1976, str. 18.

[7] UL L 239, 22.9.2000.

[8] UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

[9] UL C 326, 21.11.2001, str. 2.

[10] Dokument Sveta 12352/04.

[11] UL L 1, 3.1.1994, str. 171.

[12] UL L 134, 30.4.2004, str. 114, integrirano v EGP s Sklepom skupnega odbora EGP št. 68/2006 z dne 2. junija 2006, ki spreminja Prilogo XVI (Javno naročanje) k Sporazumu EGP, UL L 245, 7.9.2006, str. 22.

[13] UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

[14] UL L 1, 3.1.1994, str. 171.

[15] UL L 177, 30.6.2006, str. 1. Direktiva 2006/48/ES je prenova Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), ki je bila vključena v EGP s Sklepom skupnega odbora EGP št. 15/2001 z dne 28. februarja 2001, ki spreminja Prilogo IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP, UL L 117, 26.4.2001, str. 13.

[16] UL C 326, 21.11.2001, str. 1.

[17] UL C, , str..

[18] UL C, , str..

[19] UL C, , str..

[20] Datum začetka veljavnosti sporazuma bo v Uradnem listu Evropske unije objavil Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

[21] UL L 379, 24.12.2004, str. 84.