[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.9.2010

COM(2010) 523 konč.

2010/0277 (NLE)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Svetovna gospodarska in finančna kriza je razkrila in povečala potrebo po večjem sodelovanju in okrepljenem nadzoru gospodarskih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU). Obstoječi instrumenti in metode usklajevanja in nadzora so omogočili EU, da prebrodi težave, ki se jim nobena država članica ne bi mogla zoperstaviti sama. Evropske institucije in države članice so se hitro odzvale in še naprej sodelujejo, da bi premagale krizo, kakršne naša generacija še ni doživela.

Te zadnje izkušnje pa so tudi razkrile preostale vrzeli in šibke točke sedanjega sistema usklajevanja ter obstoječih postopkov nadzora. Obstaja široko soglasje, da je treba okvir EMU nujno okrepiti, da bi se utrdila makroekonomska stabilnost in vzdržnost javnih financ, ki sta predpogoj za trajnostno proizvodnjo in rast zaposlovanja.

Kriza je močno poslabšala ugodne gospodarske in finančne razmere, ki so prevladovale do leta 2007, in še enkrat jasno pokazala, da izredni prihodki, ki so se nabrali v času gospodarskega vzpona, niso bili uporabljeni v zadostni meri, da bi ustvarili manevrski prostor za obdobje recesije. V večini držav članic bo potrebna obsežna konsolidacija, da bi se javni dolg začel spet zmanjševati. To je še toliko nujnejše, ker se evropske družbe in gospodarstva soočajo z učinki starajočega se prebivalstva, kar bo povzročilo še večji pritisk na ponudbo delovne sile in javne proračune. Zmanjšanje ravni dolga je izredno pomembno za večino držav, saj s čedalje višjimi davki in premijami za tveganje negativno vplivajo na gospodarske spodbude in rast.

Glavni instrument usklajevanja in nadzora fiskalne politike je Pakt za stabilnost in rast (PSR), ki izvaja tiste določbe iz Pogodbe, ki se nanašajo na proračunsko disciplino. Okrepitev Pakta je pomembna tako za povečanje verodostojnosti sprejete fiskalne izhodne strategije, kot za izogibanje ponavljanju preteklih napak. Cilj niza predlogov, ki so zdaj predstavljeni, je okrepiti Pakt z: (i) izboljšanjem njegovih določb na podlagi izkušenj in nenazadnje tudi krize; (ii) vključevanjem učinkovitejših izvršilnih instrumentov v Pakt; in (iii) z dopolnitvijo Pakta z določbami o nacionalnih fiskalnih okvirih. Ta niz predlogov je del širše reforme gospodarskega upravljanja, ki se izvaja pod okriljem strategije Evropa 2020 in ki vključuje predloge za reševanje makroekonomskih neravnovesij z okrepljenim nadzorom, vključno z mehanizmi opozarjanja in sankcioniranja. Različne oblike usklajevanja gospodarske politike, vključno z nadzorom strukturnih reform, je treba vključiti v nov ciklus nadzora, tj. evropski semester, ki bo združil obstoječe procese, ki potekajo v okviru PSR in širših smernic gospodarske politike, vključno s sočasno predložitvijo programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Komisija je kratek pregled sedanjih predlogov objavila v dveh sporočilih: Sporočilu o okrepitvi usklajevanja ekonomskih politik z dne 12. maja 2010 in Sporočilu o usklajevanju gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU z dne 30. junija 2010. Z uradnim sporočilom je Komisija želela pokazati svojo zavezo spodbujanju dialoga z državami članicami, Evropskim parlamentom in vsemi zainteresiranimi stranmi ter obenem predstaviti dejanske predloge za ukrepanje.

Evropski svet se je junija 2010 dogovoril, da je treba nujno okrepiti usklajevanje naših gospodarskih politik. Dogovor je vključeval prve usmeritve, kar zadeva PSR in proračunski nadzor. Evropski svet je zlasti sklenil, da je treba: (i) okrepiti preventivni in korektivni del PSR, vključno s sankcijami, ob upoštevanju posebnih razmer v državah članicah euroobmočja; (ii) pri proračunskem nadzoru bolj upoštevati ravni in razvoj dolga ter splošno vzdržnost; (iii) zagotoviti, da vse države članice določijo nacionalna proračunska pravila in srednjeročne proračunske okvire v skladu s PSR; (iv) zagotoviti kakovost statističnih podatkov.

Evropski svet je pozval projektno skupino za gospodarsko upravljanje, ki ji predseduje predsednik Evropskega sveta in je bila ustanovljena marca 2010, ter Komisijo, naj te usmeritve hitro nadalje razvijeta in jih naredita operativne. Med Komisijo in projektno skupino za gospodarsko upravljanje se je razvil konstruktiven odnos. Komisija je prispevala k delu projektne skupine z zgoraj navedenima sporočiloma in drugimi občasnimi prispevki.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga PSR je določena v členih 121 in 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije. PSR vsebuje: Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (t.i. preventivni del), Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (t.i. korektivni del) ter Resolucijo Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast. Te uredbe so bile leta 2005 spremenjene z uredbama (ES) št. 1055/2005 in (ES) št. 1056/2005 ter dopolnjene s Poročilom Sveta z dne 20. marca 2005 z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta stabilnosti in rasti“. Cilj sedanjih predlogov so nadaljnje spremembe uredb št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97. Dodatni izvedbeni instrumenti so predlagani v novi uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju, in sicer na podlagi člena 136 Pogodbe v povezavi s členom 121(6) Pogodbe. Zahteve za proračunske okvire držav članic so predmet nove direktive Sveta na podlagi člena 126(14): namen direktive je predvsem opredeliti obveznosti nacionalnih organov glede izpolnjevanja določb iz člena 3 Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbama.

Namen preventivnega dela PSR je zagotoviti, da bodo države članice sprejemale preudarne fiskalne politike, da ne bi bilo treba sprejemati strožjih oblik usklajevanja, s čimer bi se izognile tveganjem za vzdržnost javnih financ, kar bi imelo potencialne negativne posledice za EMU kot celoto. Zato se od držav članic zahteva, da predstavijo programe za stabilnost in konvergenčne programe, v katerih bodo opisani načrti za doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev (SPC), ki so v strukturnem smislu opredeljeni kot odstotek BDP (tj. prilagoditev cikličnemu učinku brez enkratnih in začasnih ukrepov) in ki se po državah razlikujejo glede na stanje skoraj uravnoteženega proračuna, da bi lahko prikazali raven javnega dolga in obveznosti, povezane s staranjem prebivalstva. Od držav članic, ki svojega SPC niso izpolnile, se pričakuje, da se bodo v strukturnem smislu temu cilju približale z 0,5 % BDP na leto.

Vendar pa je bil napredek pri izpolnjevanju SPC na splošno premajhen, zaradi česar so bile javne finance močno izpostavljene gospodarskemu nazadovanju. Poleg tega se je v praksi pokazalo, da je strukturno ravnovesje nezadosten pokazatelj osnovnega fiskalnega stanja države, in sicer zaradi težav pri ocenjevanju cikličnega stanja gospodarstva v realnem času ter nezadostnega upoštevanja izrednih prihodkov in njihovih upadov, ki niso neposredno povezani z gospodarskim ciklusom (predvsem razvoj stanovanjskega in finančnega trga). Zaradi tega je v številnih državah tudi na videz zdravo proračunsko stanje v času pred krizo prikrilo močno odvisnost od izrednih prihodkov za financiranje porabe, preobrat tega stanja pa je nato prispeval k hitro rastočim proračunskim primanjkljajem.

Da bi se odzvala na te pomanjkljivosti, predlagana reforma preventivnega dela ob ohranitvi sedanjih SPC in zahteve po letni konvergenci v višini 0,5 BDP prispeva k temu, da bodo ti cilji delovali na podlagi novega načela oblikovanja preudarne fiskalne politike. To načelo pomeni, da rast letne porabe ne sme preseči razumne srednjeročne stopnje rasti BDP – in če se SPC ne izpolni, potem mora seveda ostati pod njo -, razen če je bil SPC v veliki meri presežen ali če je presežek rasti porabe nad razumno srednjeročno stopnjo izravnan z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Glavni cilj je zagotoviti, da se izredni prihodki ne bodo porabili, temveč se bodo namenili za zmanjševanje dolga. Novo načelo bo zagotovilo merilo, na podlagi katerega bodo pregledani fiskalni načrti države v programu za stabilnost in konvergenčnem programu. Če ne bo mogoče doseči dogovorjene stopnje rasti porabe in bo to povezano z določenimi ukrepi na področju prihodkov, potem bodo poleg tega za zadevne države članice veljala opozorila Komisije in, če bo stanje trajno in/ali posebej resno, priporočilo Sveta za sprejetje korektivnih ukrepov na podlagi člena 121 Pogodbe. Takšno priporočilo, ki se izda v okviru preventivnega dela, bi prvič in samo za države euroobmočja slonelo na izvedbenem mehanizmu iz člena 136 Pogodbe, in sicer v obliki obrestnega depozita v višini največ 0,2 % BDP. Za uvedbo obrestnega depozita se sprejme postopek mehanizma „obratnega glasovanja“: na podlagi priporočila bi bilo treba depozit položiti v skladu s predlogom Komisije, razen če bi Svet s kvalificirano večino v desetih dneh sprejel nasprotno odločitev. Svet bi lahko zmanjšal znesek depozita samo soglasno ali na podlagi predloga Komisije in utemeljene prošnje zadevne države članice. Depozit se povrne z obračunanimi obrestmi, ko Svet ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih je bil depozit potreben, odpravljene.

Korektivni del PSR je namenjen izogibanju velikih napak v proračunskih politikah, ki bi lahko povzročile tveganje za vzdržnost javnih financ in potencialno ogrozile EMU. To pomeni, da so se države članice obvezne izogniti čezmernim državnim primanjkljajem, ki so opredeljeni glede na številčni prag primanjkljaja (3 % BDP) in dolga (60 % BDP ali delež, ki se v zadostni meri zmanjšuje proti temu pragu). V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, s katerim se izvaja prepoved čezmernih primanjkljajev, je opredeljeno zaporedje korakov, ki za države euroobmočja pomenijo morebitno uvedbo finančnih sankcij.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem se redno uporablja v skladu z ustreznimi določbami, tudi v izjemnih okoliščinah finančne krize, s tem pa prispeva k utrditvi pričakovanj glede njenega pravilnega reševanja. Vendar pa so se pojavile tudi nekatere pomanjkljivosti. Medtem ko sta merilo primanjkljaja in merilo dolga načeloma enakovredna, vztrajno visoke ravni dolga pa dokazljivo predstavljajo resnejše tveganje za vzdržnost javnih financ kot samo občasno visoki primanjkljaji, je bil v praksi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem skoraj izključno osredotočen na „3 % BDP“, dolg pa je do zdaj igral zgolj stransko vlogo. To je posledica manj neposredne narave praga dolga v primerjavi s primanjkljajem, vključno z dvoumnostjo pojma dovolj hitrega zmanjševanja in večjega vpliva spremenljivk izven nadzora držav, predvsem inflacije, na delež dolga. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem načeloma sloni na trdnem izvedbenem mehanizmu, saj se finančne sankcije lahko in morajo uvesti v primeru nenehnega neuspeha pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja. Vendar se takšne sankcije dokazljivo uporabijo prepozno v procesu, da bi lahko učinkovito odvračale od velikih napak v fiskalni politiki, nenazadnje tudi zato, ker so se finančne razmere v zadevni državi lahko poslabšale do te mere, da bi lahko tveganje globe postalo manj verodostojno prav v času, ko bi moralo biti realno. Najnovejša kriza je tudi jasno pokazala, da če bo obveznost zmanjšanja čezmernega primanjkljaja prispevala k utrditvi pričakovanja, da bo solventnost države ohranjena, bo moral časovni okvir zmanjšanja in profila prilagoditve upoštevati razmisleke na ravni celotne EMU.

Da bi se te pomanjkljivosti popravile, so bili predstavljeni naslednji ključni predlogi reforme korektivnega dela.

Merilo dolga v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem mora postati operativno, in sicer s sprejetjem numeričnega merila, ki bi izmeril, ali se delež dolga v zadostni meri zmanjšuje proti pragu 60 % BDP. Delež dolga v BDP, ki presega 60 %, se dovolj hitro približuje pragu, če se je njegova oddaljenost od 60-odstotne referenčne vrednosti v predhodnih treh letih zmanjševala za eno dvajsetino na leto. Vendar ni nujno, da bo zaradi neupoštevanja tega numeričnega merila zadevna država končala s čezmernim primanjkljajem, saj bi bilo treba pri tej odločitvi upoštevati vse dejavnike, ki so pomembni predvsem za ocenjevanje razvoja dolga, kot na primer, ali zelo nizka nominalna rast ovira zmanjševanje dolga, skupaj z dejavniki tveganja, povezanimi s strukturo dolga, zadolženostjo zasebnega sektorja in posrednimi obveznostmi, povezanimi s starajočim se prebivalstvom. V skladu z večjim poudarkom na dolgu bi bilo treba v primeru neupoštevanja merila primanjkljaja, če je dolg nižji od praga 60 % BDP, večjo pozornost nameniti zadevnim dejavnikom.

Bolj prilagodljiv pristop, ki je bil predstavljen ob upoštevanju ustreznih dejavnikov v postopku ugotavljanja obstoja čezmernega primanjkljaja, bi lahko koristil tudi državam, ki izvajajo sistemske pokojninske reforme, in sicer tudi v času, ki bo sledil trenutno predvidenemu petletnemu prehodnemu obdobju. Posebne določbe PSR za sistemske pokojninske reforme v zvezi z merilom primanjkljaja sedaj veljajo tudi za merilo dolga, določi se namreč isto petletno prehodno obdobje za upoštevanje neto stroškov takšnih reform pri ocenjevanju upoštevanja merila dolga. Enako se obravnavata tudi delen ali celoten preobrat predhodno izvršenih sistemskih pokojninskih reform, in sicer tako v času začetka kot v času ukinitve postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Izvrševanje podpira uvedba novega sklopa finančnih sankcij za države članice euroobmočja, ki bi se v skladu s postopnim pristopom lahko v procesu uporabile veliko prej. Predvsem bi se brezobrestni depozit v višini 0,2 % BDP uporabil po odločitvi, da se v državi ustvari čezmeren primanjkljaj, kar bi se pretvorilo v globo v primeru neupoštevanja prvotnega priporočila o zmanjšanju primanjkljaja. Znesek je enak nespremenljivemu delu sankcij, ki so že opredeljene v zadnjem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Prav tako je povezan s proračunom EU, kar bi moralo olajšati predviden premik k sistemu izvrševanja, ki temelji na proračunu EU, kot je opisano v zgoraj navedenem Sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010. Nadaljnje neupoštevanje bo pripeljalo do pospešitve sankcij, kar je v skladu z že obstoječimi določbami PSR. Da bi se zmanjšala diskrecija pri izvrševanju, je predviden mehanizem „obratnega glasovanja“ za predpisovanje novih sankcij v zvezi z zaporednimi koraki postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija bo posebej na vsakem koraku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem podala predlog za ustrezne sankcije, ki bo veljal za sprejetega, v kolikor Svet s kvalificirano večino v desetih dneh ne bo sprejel nasprotne odločitve. Znesek brezobrestnega depozita ali globe lahko zmanjša ali prekliče samo Svet, in sicer soglasno ali po posebnem predlogu Komisije v izjemnih gospodarskih okoliščinah ali na podlagi utemeljene prošnje zadevne države članice.

Poleg tega se merila za oceno skladnosti s priporočili na vsakem koraku, vključno z možnostjo podaljšanja rokov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, pojasnijo tako, da se očiten poudarek po analogiji s pristopom, predlaganim za preventivni del, nameni fiskalnim spremenljivkam, za katere je mogoče predpostaviti, da so pod neposrednim nadzorom vlade, tj. predvsem poraba. Poleg teh okoliščin, značilnih za posamezne države, je sprejeta tudi možnost podaljšanja rokov, in sicer tudi v primeru splošne gospodarske krize.

Učinkovito izvrševanje okvira EMU za proračunsko usklajevanje ne more izhajati samo iz določb, določenih na ravni EU. Posebna decentralizirana narava sprejemanja fiskalne politike na ravni EU ter splošna potreba po nacionalnem lastništvu pravil EU pomeni, da je temeljnega pomena, da se cilji okvira proračunskega usklajevanja EMU odražajo v okvirih nacionalnih proračunov. Nacionalni proračunski okvir je sklop elementov, ki tvorijo podlago nacionalnega fiskalnega upravljanja, tj. državni institucionalni okvir politike, ki določa oblikovanje fiskalne politike na nacionalni ravni. To vključuje javne računovodske sisteme, statistiko, prakse napovedovanja, numerična fiskalna pravila, proračunske postopke, ki urejajo vse ravni proračunskega procesa in predvsem srednjeročne proračunske okvire, kakor tudi fiskalne odnose med državnimi podsektorji. Medtem ko je treba spoštovati posebne potrebe in prednosti držav članic, se kaže potreba po upoštevanju nekaterih meril, ki so potrebna za zagotavljanje minimalne kakovosti in skladnosti s proračunskim okvirom EU: to so teme Direktive o nacionalnih proračunskih okvirih, za katero je bilo predlagano, da naj dopolni reformo PSR. Takšne lastnosti najprej zahtevajo, da morajo najosnovnejši elementi nacionalnih proračunskih okvirov, in sicer računovodska in statistična vprašanja ter prakse napovedovanja, biti skladni z minimalnimi evropskimi standardi, da bi se omogočila preglednost in spremljanje fiskalnega razvoja. Domači proračunski okviri morajo tudi sprejeti večletno perspektivo fiskalnega načrtovanja, da bi zagotovili, da izpolnjevanje srednjeročnih ciljev poteka na ravni EU. Poleg tega morajo države članice izvajati numerična fiskalna pravila, ki spodbujajo skladnost s pragi primanjkljaja in dolga. Države članice morajo zagotoviti, da se bodo te lastnosti uporabljale v vseh splošnih državnih podsektorjih. Nacionalni organi morajo tudi zagotoviti preglednost proračunskega procesa z zagotovitvijo podrobnih informacij o obstoječih izvenproračunskih sredstvih, davčnih izdatkih in pogojnih obveznostih.

2010/0277 (NLE)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega pododstavka člena 126(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Na izkušnjah, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, je treba graditi. Zadnji dogodki na področju gospodarstva pomenijo nove izzive za vodenje fiskalne politike po vsej Uniji in so zlasti poudarili potrebo po enotnih zahtevah v zvezi s pravili in postopki, ki tvorijo proračunske okvire držav članic. Zlasti je treba opredeliti, kaj morajo narediti nacionalni organi za izpolnitev določb iz Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega k Pogodbama, in zlasti za izpolnitev člena 3 Protokola.

(2) Vlade držav članic in njihovi podsektorji razpolagajo z javnimi sistemi vodenja računov, ki vključujejo elemente, kot so knjigovodstvo, notranji nadzor, poročanje o finančnem položaju in revizija. Te je treba razlikovati od statističnih podatkov, ki se nanašajo na rezultate vladnih financ, ki temeljijo na statističnih metodologijah, in od napovedi ali proračunskih ukrepov, ki se nanašajo na vladne finance v prihodnosti.

(3) Popolne in zanesljive javne računovodske metode za vse državne sektorje so predpogoj za visokokakovostno statistiko, ki omogoča primerjavo med državami članicami.

(4) Za dobro delovanje okvira proračunskega nadzora Unije je razpoložljivost fiskalnih podatkov ključnega pomena. Redna razpoložljivost pravočasnih in zanesljivih fiskalnih podatkov je ključnega pomena za ustrezno in pravočasno spremljanje, ki hkrati omogoča tudi naglo ukrepanje v primeru neželenih premikov v proračunu. Eden izmed bistvenih elementov za zagotavljanje kakovosti fiskalnih podatkov je transparentnost, ki mora biti omogočena med drugim s pomočjo redne javne razpoložljivosti takih podatkov.

(5) Kar se tiče statistike, je Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki[2] določila pravni okvir za pripravo evropske statistike z namenom oblikovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik Unije. Navedena uredba določa tudi načela, ki se uporabljajo za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike: strokovna samostojnost, nepristranskost, objektivnost, zanesljivost, zaupnost statističnih podatkov in stroškovna učinkovitost, pri čemer tudi navaja natančne opredelitve teh načel. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[3], kot je bila spremenjena, je okrepila pristojnosti Komisije za preverjanje statističnih podatkov, uporabljenih v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(6) Pojmi „vlada“, „primanjkljaj“ in „investicija“ so opredeljeni v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer s sklicevanjem na opredelitve iz Evropskega sistema integriranih gospodarskih računov, ki ga je kasneje nadomestil Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (sprejet z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov Skupnosti[4] in v nadaljnjem besedilu imenovan „ESA 95“).

(7) Pristranske in nerealne makroekonomske ter proračunske napovedi lahko znatno ovirajo učinkovitost fiskalnega načrtovanja in posledično onemogočijo zavezo k proračunski disciplini, medtem ko bi transparentnost in potrditev metodologij napovedovanja lahko občutno izboljšala kakovost makroekonomskih in proračunskih napovedi za fiskalno načrtovanje.

(8) Eden izmed bistvenih elementov zagotavljanja uporabe realnih napovedi za vodenje proračunske politike je transparentnost, ki mora vključevati javno razpoložljivost metodologij, domnev in parametrov, na katerih so osnovane uradne makroekonomske in proračunske napovedi.

(9) Alternativne možnosti za napovedovanje in z njimi povezane proračunske napovedi, ki bi dopolnjevale osrednji makroekonomski scenarij, omogočajo analizo tega, kako bi se fiskalne spremenljivke razvijale pod drugačnimi ekonomskimi domnevami, in s tem v veliki meri zmanjšujejo tveganje, da bi napake v napovedih ogrožale proračunsko disciplino.

(10) Napovedi Komisije državam članicam dajejo uporabne mejne vrednosti v zvezi z njihovim osrednjim scenarijem, s čimer se izboljša veljavnost napovedi, uporabljenih za proračunsko načrtovanje, čeprav bo mera, v kateri se bo od držav članic lahko pričakovalo upoštevanje napovedi Komisije, odvisna od časovne ustreznosti samih napovedi in primerljivosti metodologij ter domnev, na katerih so napovedi osnovane.

(11) Revizija uradnih makroekonomskih in proračunskih napovedi v fazi načrtovanja občutno izboljša njihovo kakovost. Temeljita revizija pomeni med drugim tudi podroben nadzor ekonomskih domnev, primerjavo z napovedmi, ki so jih pripravile druge institucije, in oceno natančnosti prejšnjih napovedi.

(12) Sodeč po učinkovitosti, ki so jo pri spodbujanju proračunske discipline zabeležili na pravilih osnovani proračunski okviri držav članic, je treba okvir okrepljenega proračunskega nadzora osnovati na strogih nacionalnih fiskalnih pravilih, skladnih s cilji na ravni Unije. Stroga fiskalna pravila morajo biti opremljena z natančno izdelanimi ciljnimi opredelitvami, skupaj z mehanizmi za učinkovito in pravočasno spremljanje. Poleg tega pa je praksa te politike pokazala, da je za učinkovito delovanje numeričnih pravil treba predvideti tudi posledice za neupoštevanje teh pravil, pri čemer je lahko sankcija za neupoštevanje na primer zgolj okrnitev ugleda.

(13) Države članice bi se morale izogibati procikličnim fiskalnim politikam, v ugodnih obdobjih pa vlagati več truda v fiskalno konsolidacijo. Do teh ciljev privedejo natančno opredeljena numerična pravila.

(14) Nacionalno fiskalno načrtovanje je lahko s preventivnim in korektivnim delom Pakta za stabilnost in rast skladno le v primeru, da uporablja večletne perspektive in si prizadeva za dosego zlasti srednjeročnih proračunskih ciljev. Srednjeročni proračunski okviri so ključnega pomena za zagotavljanje skladnosti proračunskih okvirov držav članic z zakonodajo Unije. V duhu Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[5] in Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[6] se preventivni in korektivni del Pakta za stabilnost in rast ne smeta obravnavati ločeno.

(15) Kljub temu, da je sprejetje zakonodaje o letnem proračunu ključni korak v proračunskem postopku, v katerem države članice sprejemajo pomembne proračunske odločitve, ima večina fiskalnih ukrepov posledice, ki pošteno presegajo razsežnost letnega proračunskega cikla. Zaradi tega je perspektiva za eno samo leto le šibka osnova za oblikovanje zdravih proračunskih politik. Da bi se lahko vključila večletna proračunska perspektiva okvira Unije za proračunski nadzor, mora biti načrtovanje zakonodaje o letnem proračunu osnovano na večletnem fiskalnem načrtovanju, ki bo izviralo iz srednjeročnega proračunskega okvira.

(16) Določbe okvira za proračunski nadzor, ki sta ga določila Pogodba in zlasti Pakt za stabilnost in rast, se uporabljajo za državo kot celoto, ki jo sestavljajo podsektorji, kot so centralna država, federalna država in lokalna država ter skladi socialne varnosti, kot jih opredeljuje Uredba (ES) št. 2223/96.

(17) Občutno število držav članic je izkusilo precejšnjo fiskalno decentralizacijo s prenosom proračunskih pristojnosti na podnacionalne vlade. Vloga takih podnacionalnih vlad pri zagotavljanju upoštevanja Pakta za stabilnost in rast se je s tem občutno povečala in treba je zlasti zagotoviti, da so vsi podsektorji države ustrezno kriti po obsegu obveznosti in postopkov, določenih v nacionalnih proračunskih okvirih v vseh državah članicah, še zlasti pa v tistih, ki so bolj decentralizirane.

(18) Da bi proračunski okviri učinkovito spodbujali proračunsko disciplino in trajnost javnih financ, morajo javne finance pokrivati v celoti. Iz tega razloga je treba nameniti posebno pozornost transakcijam izvenproračunskih sredstev in organom, ki imajo neposredne ali srednjeročne posledice za proračunsko stanje držav članic.

(19) Ker cilja ukrepa, ki ga je treba sprejeti, tj. enotno upoštevanje proračunske discipline, kot to zahteva Pogodba, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I Vsebina in opredelitve pojmov

Člen 1Vsebina

Ta direktiva določa podrobna pravila v zvezi z značilnostmi proračunskih okvirov držav članic, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovitosti postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Člen 2Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo opredelitve pojmov „vlada“, „primanjkljaj“ in „investicija“, kot jih določa člen 2 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, priloženega k Pogodbama.

Poleg tega se uporablja še naslednja opredelitev:

„proračunski okvir“ pomeni niz dogovorov, postopkov in institucij, ki so osnova za vodenje proračunskih politik države, zlasti:

(a) sistemov proračunskega računovodstva in statističnega poročanja;

(b) pravil in postopkov, ki urejajo pripravo napovedi za proračunsko načrtovanje;

(c) numeričnih fiskalnih pravil, ki vodenju fiskalne politike določajo stalno omejitev, izraženo v obliki zbirnega kazalnika proračunske uspešnosti, kot so npr. javnofinančni primanjkljaj, zadolževanje, dolgovi, ali njihovi pomembnejši sestavni deli;

(d) proračunskih postopkov, sestavljenih iz postopkovnih pravil, ki urejajo proračunski postopek v vseh fazah;

(e) srednjeročnih proračunskih okvirov kot posebnega niza nacionalnih proračunskih postopkov, ki širijo obseg oblikovanja fiskalnih politik onkraj letnega proračunskega koledarja, vključno z določanjem prednostnih nalog politik in srednjeročnih proračunskih ciljev;

(f) dogovorov v zvezi z analizo za izboljšavo transparentnosti elementov proračunskega postopka, med drugim tudi mandata neodvisnih nacionalnih proračunskih organov ali institucij, ki delujejo na področju proračunske politike;

(g) mehanizmov in predpisov, ki urejajo fiskalne odnose med javnimi organi v različnih podsektorjih države.

POGLAVJE IIRačunovodstvo in statistika

Člen 3

1. Države članice imajo uveljavljene sisteme javnega računovodstva, ki v celoti in dosledno pokrivajo vse podsektorje države, kot jih opredeljuje Uredba (ES) št. 2223/96 (ESA 95), in razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami za sestavo podatkov, osnovanih na ESA 95. Za te sisteme javnega računovodstva se izvajata notranji nadzor in revizija.

2. Države članice zagotavljajo pravočasno in redno javno razpoložljivost fiskalnih podatkov za vse podsektorje države. Države članice zlasti:

(a) do konca vsakega meseca objavijo fiskalne podatke po plačilih za predhodni mesec, ti podatki pa pokrivajo vse podsektorje države, ki so obravnavani ločeno,

(b) objavijo podrobno prehodno tabelo z elementi preračunavanja podatkov, osnovanih na plačilih, v podatke, osnovane na ESA-95.

POGLAVJE IIINapovedi

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da je fiskalno načrtovanje osnovano na realnih makroekonomskih in proračunskih napovedih, pri čemer se uporabljajo najaktualnejše informacije. Proračunsko načrtovanje temelji na najverjetnejšem makrofiskalnem scenariju ali na preudarnejšem scenariju, ki podrobno poudarja odstopanja od najverjetnejšega makrofiskalnega scenarija. Makroekonomske in proračunske napovedi se pripravijo ob ustreznem upoštevanju napovedi Komisije. Razlike med izbranim makrofiskalnim scenarijem in napovedjo Komisije je treba razložiti.

2. Makroekonomske in proračunske napovedi za fiskalno načrtovanje vsebujejo tudi alternativne makroekonomske scenarije za proučitev gibanja fiskalnih spremenljivk v različnih gospodarskih pogojih. Obseg alternativnih scenarijev, uporabljenih v makroekonomskih in proračunskih napovedih, se ravna po natančnosti preteklih napovedi.

3. Države članice poskrbijo, da so uradne makroekonomske in proračunske napovedi, pripravljene za fiskalno načrtovanje, javno dostopne, vključno z uporabljenimi metodologijami, domnevami in parametri.

4. Makroekonomske in proračunske napovedi za fiskalno načrtovanje držav članic so redno revidirane in tudi naknadno ocenjene. Rezultati te revizije so dostopni javnosti.

POGLAVJE IVNumerična fiskalna pravila

Člen 5

Države članice imajo začrtana numerična fiskalna pravila, ki učinkovito skrbijo za to, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti iz Pogodbe na področju proračunske politike. Ta pravila obsegajo zlasti:

(a) skladnost z referenčnimi vrednostmi iz Pogodbe glede primanjkljaja in dolga;

(b) fiskalno načrtovanje z razponom več let vnaprej, vključno s spoštovanjem srednjeročnih proračunskih ciljev.

Člen 6

Brez poseganja v določbe okvira proračunskega nadzora Unije iz Pogodbe, numerična fiskalna pravila vsebujejo podrobno razlago naslednjih elementov:

(a) opredelitev cilja in obseg pravil;

(b) učinkovito in pravočasno spremljanje skladnosti s pravili pri na primer neodvisnih nacionalnih proračunskih organih ali institucijah, ki delujejo na področju proračunske politike;

(d) odstopne klavzule, ki določajo omejeno število posebnih okoliščin, v katerih se dopušča začasno neupoštevanje pravil.

Člen 7

Zakonodaja o letnem proračunu držav članic odraža omejitve, katerim botrujejo njihova veljavna numerična fiskalna pravila.

POGLAVJE VSrednjeročni proračunski okviri

Člen 8

1. Države članice vzpostavijo učinkovit srednjeročni proračunski okvir, s katerim poskrbijo za upoštevanje najmanj triletnega razpona za fiskalno načrtovanje in tako poskrbijo, da je nacionalno fiskalno načrtovanje osnovano na večletni perspektivi.

2. Srednjeročni proračunski okviri vključujejo postopke za vzpostavitev:

(a) celovitih in transparentnih večletnih proračunskih ciljev v smislu državnega primanjkljaja, dolga in kakršnega koli drugega skupnega fiskalnega kazalnika, pri čemer se zagotovi njihova skladnost z vsemi fiskalnimi pravili, kot jih navaja veljavno poglavje IV,

(b) podrobnih predvidevanj vseh večjih odhodkov in prihodkov za različne državne podsektorje, in sicer za trenutno proračunsko leto in po njem, osnovanih na nespremenjenih politikah;

(c) izjave o vladnih srednjeročnih prednostnih nalogah, razčlenjenih po večjih prihodkih in odhodkih ter po državnih podsektorjih, ki prikazuje, kako se doseže prilagajanje v smeri srednjeročnega proračunskega cilja v primerjavi s predvidevanji ob nespremenjenih politikah.

3. Napovedi, sprejete znotraj srednjeročnih proračunskih okvirov, temeljijo na realnih makroekonomskih in proračunskih napovedih v skladu s poglavjem III.

Člen 9

Zakonodaja o letnem proračunu je skladna z določbami, ki izvirajo iz srednjeročnega proračunskega okvira. Temelj za pripravo letnega proračuna so zlasti napovedi v zvezi s prihodki in odhodki ter prednostnimi nalogami, ki izvirajo iz srednjeročnega proračunskega okvira, kot ga določa člen 8(2). Vsako odstopanje od teh določb mora biti ustrezno utemeljeno.

POGLAVJE VITransparentnost državnih financ inpodroben obseg proračunskih okvirov

Člen 10

Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, sprejeti zaradi izpolnjevanja obveznosti iz poglavij II, III in IV, dosledni v vseh državnih podsektorjih in da te tudi v celoti pokrivajo. To zlasti zahteva doslednost pri računovodskih pravilih in postopkih ter časovnih načrtih za objavljanje podatkov in celovitost zbiranja podatkov, na katerih ta pravila in postopki temeljijo, ter sistemov za njihovo obdelavo.

Člen 11

Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme usklajevanja med državnimi podsektorji, da se zagotovi dosledno kritje vseh državnih podsektorjev pri fiskalnem načrtovanju in pripravi proračunskih napovedi ter zlasti pri sestavljanju večletnega načrtovanja, kot je določeno v večletnem proračunskem okviru.

Člen 12

1. Numerična fiskalna pravila pokrivajo vse podsektorje države.

2. Da bi se spodbudila fiskalna odgovornost, je treba jasno opredeliti proračunske odgovornosti javnih organov v različnih državnih podsektorjih.

Člen 13

1. Vse transakcije izvenproračunskih sredstev in organov je treba vključiti v redni proračunski postopek. To zajema vključitev podrobnih informacij o teh sredstvih in transakcijah v standardno proračunsko dokumentacijo, ki se posreduje za namene fiskalnega načrtovanja, zlasti za razpravo o srednjeročnem proračunskem okviru in zakonodaji o letnem proračunu.

2. Države članice objavijo podrobne podatke o vplivu davčnih odhodkov na prihodke.

3. Države članice za vse državne podsektorje objavijo podatke v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko imele velik vpliv na javne proračune, vključno z državnimi poroštvi, slabimi posojili in obveznostmi, ki izvirajo iz operacij javnih družb, med drugim tudi razsežnosti teh pogojnih obveznosti in njihovo verjetnost ter pričakovani datum odhodkov.

POGLAVJE VIIKončne določbe

Člen 14

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2013. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …

Za Svet

Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1. Naslov predloga/pobude

Direktiva Sveta o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

1.2. Zadevna področja v strukturi ABM/ABB [7]

Gospodarske in finančne zadeve

1.3. Vrsta predloga/pobude

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

( Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[8]

( Predlog/pobuda je namenjen/a podaljšanju obstoječega ukrepa

( Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo

1.4. Cilji

1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki jih obravnava predlog/pobuda

Spodbujanje rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostni razvoj v EU.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Posebni cilji : Št. 1 in 3.

- zagotavljanje učinkovitega usklajevanja politik in splošne doslednosti politik pri razvijanju odgovora EU na gospodarsko krizo v okviru doseganja ciljev agende EU 2020 in trajnostnega razvoja, ter izboljšanje potenciala držav članic za rast in konkurenčnosti EU;

- spodbujanje držav članic k zdravemu proračunskemu stanju in javnim financam, ki so trajnostni in visokokakovostni v smislu njihovega prispevka k rasti.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

Ekonomska in monetarna unija

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Sporočilo Komisije COM(2010)367 poudarja potrebo po dobro opredeljenem pristopu politike EU za (i) okrepitev oživitve gospodarstva, (ii) ponovno vzpostavitev zdravih javnih financ in (iii) aktivno spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Predlagana direktiva predstavlja del uradnih zakonodajnih predlogov, napovedanih v zgoraj omenjenem sporočilu. Njen namen je vgraditev proračunskega okvira EU v režime nacionalnega fiskalnega upravljanja držav članic in tako spodbujati skladnost s Paktom za stabilnost in rast.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Doseganje splošnega cilja Komisije, namreč spodbujanja rasti v EU, ustvarjanja novih delovnih mest in trajnostnega razvoja, se meri s pomočjo naslednjih kazalnikov učinkov:– mera, do katere države članice zabeležijo proračunske izide v skladu s Paktom za stabilnost in rast;– potencialna rast/proizvodnja.

1.5. Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1. Zahteve, ki jih je treba izpolniti, kratkoročno ali dolgoročno

Zakonodajni predlog je sestavni del ukrepov, ki jih je Komisija naznanila v svojem Sporočilu (2010)367 z dne 30. junija 2010, ki podrobneje razvija ideje politik, opredeljene v sporočilu Komisije COM(2010)250 z dne 12. maja 2010, in se ravna po usmeritvah, dogovorjenih na Evropskem svetu dne 17. junija 2010.

1.5.2. Dodana vrednost posredovanja EU

Usklajevanje gospodarskih politik držav članic je sestavni del pristojnosti EU, kot to določa naslov VIII (o ekonomski in monetarni politiki) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.5.3. Izkušnje, pridobljene iz podobnih projektov v preteklosti

Pretekle izkušnje kažejo, da je nezadostnemu upoštevanju Pakta za stabilnost in rast med drugim botrovalo tudi prešibko poistovetenje s Paktom, ki pa se bi naj s tem zakonodajnim predlogom izboljšalo.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Ta zakonodajni predlog je eden izmed elementov celovitega svežnja gospodarskih reform, ki je bil predstavljen v Sporočilu (2010)367 z dne 30. junija 2010.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic

( Časovno omejen predlog/pobuda

- ( Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL

- ( Finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

( Časovno neomejen predlog/pobuda

- Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

- ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja [9]

( Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija

( Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

- ( izvajalske agencije

- ( organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[10]

- ( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

- ( osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe

( Deljeno upravljanje z državami članicami

( Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite)

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

n.r.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1. Ugotovljena tveganja

n.r.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

n.r.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali predvidene preprečevalne in zaščitne ukrepe.

n.r.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1. Razdelki večletnega finančnega okvira in zadevne odhodkovne proračunske vrstice

Zakonodajni predlog ne zahteva nobenih dodatnih človeških ali finančnih virov.

- Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

- Zahtevane nove proračunske vrstice: jih ni

Po vrsti v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira | Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek |

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: | številka | [Razdelek…………………………………..………………………………] |

v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

- ( Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov

- ( Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

( Delovna mesta v kadrovskem načrtu (za uradnike in začasne uslužbence) |

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) |

XX 01 01 02 (delegacije) |

XX 01 05 01 (posredne raziskave) |

10 01 05 01 (neposredne raziskave) |

( Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa EPDČ)[21] |

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) |

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) |

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) |

Druge proračunske vrstice (navedite) |

SKUPAJ |

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci |

Zunanji sodelavci |

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

- ( Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

- ( Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

- ( Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembo večletnega finančnega okvira[24].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

- X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

- V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

Člen …. | | | | | | | | | |Za razne namenske prejemke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1] UL C , , str. .

[2] Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti, UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

[3] UL L 145, 10.6.2009, str. 1.

[4] UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

[5] UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

[6] UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[7] ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[8] Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[9] Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanjih na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[10] Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[11] dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva

[12] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[13] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[14] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[15] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (nekdanje vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[16] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[17] Realizacije se nananašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest, itd.).

[18] Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“

[19] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (nekdanje vrstice „BA“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[21] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[22] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice „BA“).

[23] V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[24] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[25] Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

52010PC0523