<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2007SLB.0600518901.case.xml"><NO.CASE>C-284/04</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62004C0284</NO.CELEX><NO.SEQ>0012.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>5191</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>5224</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>34</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT — ZADEVA C-284/04</LEFT><RIGHT>T-MOBILE AUSTRIA IN DRUGI</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20060907">7. septembra 2006</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Novembra 2000 je avstrijski regulativni organ Telekom-Control-Kommission izvedel javno dražbo za več frekvenčnih blokov za ponudbo storitev mobilne telefonije po standardu UMTS/IMT-2000<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>IMT-2000: International Mobile Telecommunications-2000 (standard, ki ga je razvil International Telecommunication Union (ITU)); UMTS: univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem (standard, razvit v okviru Evropske konference uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT)) in European Telecommunications Standards Institute (ETSI), del t. i. družine IMT-2000).</P></NOTE> (imenovano tudi mobilna telefonija tretje generacije, 3G) in nato s sklepom dodelil uspešnim ponudnikom ustrezne pravice uporabe frekvenc. Pri tem je prejel plačilo v skupnem znesku <FT TYPE="DECIMAL">831.595.241,10</FT> eura. Pred tem so bile na enak način dodeljene frekvence za ponudbo storitev mobilne telefonije druge generacije (GSM-Standard<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Global System for Mobile Communications.</P></NOTE>) in za snopovni radijski sistem TETRA<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Terrestrial Trunked Radio. Podrobnejše podatke v zvezi s tem digitalnim mobilnim standardom so dostopne na spletni strani TETRA MoU Association Ltd (www.tetramou.com).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Mobilne naprave 3G imajo večjo kapaciteto za prenos podatkov kot mobilni telefoni prejšnjih generacij. Omogočajo predvsem razpoložljivost multimedijskih storitev, kot so videokonference, dostop do interneta in razvedrilo on-line. Uvedba mobilne telefonije UMTS velja za pomemben tehnični napredek, ki telekomunikacijskim podjetjem odpira številna nova področja dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari osem telekomunikacijskih podjetij, ki so pridobila pravice uporabe frekvenc (v nadaljevanju tudi: tožeče stranke), uveljavlja, da je dodelitev pravic pomenila transakcijo, podvrženo davku na dodano vrednost, in da so plačila za uporabo frekvenc vsebovala davek na dodano vrednost. Zato zahtevajo izstavitev računov, ki izkazujejo davek na dodano vrednost. Ta je predpostavka za odbitek domnevno plačanega davka na dodano vrednost kot vstopnega davka.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5192"?><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(1) in (2) Šeste direktive o DDV (v nadaljevanju: Šesta direktiva)<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Šesta direktiva sveta 77/388/EGS z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih -Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="145" DATE.PUB="1977" PAGE.FIRST="1">UL L 145, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> so obdavčljivi le dohodki, ki jih davčni zavezanec doseže v okviru svoje gospodarske dejavnosti. Država in njeni organi se v skladu s členom 4(5) Direktive načeloma ne štejejo za davčne zavezance, če opravljajo transakcije ali dejavnosti kot organi oblasti. Razlaga teh določb v zvezi z javno dražbo pravic uporabe frekvenc je bistvo predmetnega postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>V vzporedno postavljenem predlogu za sprejetje predhodne odločbe<NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Zadeva Hutchison 3G in drugi (C-369/04, ZOdl. str. I-5247).</P></NOTE>, za katerega prav tako danes predstavljam sklepne predloge, postavlja VAT and Duties Tribunal London podobna vprašanja za oceno javne dražbe dovoljenj UMTS v Združenem kraljestvu.</TXT></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Druge države članice so sledile britanskemu in avstrijskemu zgledu ter so prav tako prejele visoke licenčnine. Zadevni in vzporedni postopek iz Združenega kraljestva torej nista posebnega pomena le zaradi ogromnih zneskov, ki so tu v igri. Hkrati bosta namreč služila kot primer za podobne spore v drugih državah članicah.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Določbe o davku na dodano vrednost</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pravo Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) Šeste direktive je predmet davka na dodano vrednost:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo; [...]<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Kdo se šteje za davčnega zavezanca, je določeno v členu 4 Šeste direktive, kot sledi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5193"?><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.</TXT></NP><P>[...]</P><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.</TXT><P>Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.</P><P>V vsakem primeru se ti organi štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz priloge D, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.</P><P>[...]<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/></P></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>V prilogi D so pod točko 1 kot dejavnost v smislu člena 4(5), tretji pododstavek, Šeste Direktive navedene telekomunikacije.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nacionalno pravo</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>V skladu s prvo točko člena 1(1) zakona o prometnem davku iz leta 1994 (UStG) so predmet prometnega davka dobave in druge storitve, ki jih podjetnik v okviru svoje dejavnosti opravi na ozemlju države za plačilo. Obdavčljivost ni izključena, če je transakcija opravljena na podlagi zakonskega ali upravnega akta ali če se šteje za opravljeno na podlagi zakonske določbe.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5194"?><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) se za podjetnika šteje tisti, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost. Gospodarska ali poklicna dejavnost je vsaka trajna dejavnost zaradi doseganja dohodka.</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(3) UStG opravljajo osebe javnega prava v načelu gospodarsko ali poklicno dejavnost le v okviru svojih gospodarskih družb (člen 2 zakona o davku od dobička pravnih oseb — KStG). V členu 2(1) KStG je določeno, da je gospodarska družba osebe javnega prava vsaka ustanova, ki je gospodarsko samostojna in služi izključno ali pretežno trajni zasebnoekonomski dejavnosti gospodarskega pomena ter je namenjena doseganju dohodka ali ob izostanku udeležbe v splošnem gospodarskem prometu drugim gospodarskim ugodnostim, ne pa kmetijstvu in gozdarstvu.</TXT></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 2(5) KStG se v izvlečku glasi: <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>Zasebnoekonomska dejavnost v smislu odstavka 1 ni podana, če je dejavnost pretežno namenjena izvajanju javne oblasti (organ javne oblasti) [...]<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Prvi in drugi stavek člena 11(1) UStG določata naslednje: <QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Če podjetnik opravlja promet v smislu prve točke člena 1(1) UStG, je upravičen izstavljati račune. Če opravlja promet drugemu podjetniku za njegovo podjetje ali če opravlja promet pravni osebi, ki ni podjetje, je račune dolžen izstavljati.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tožena stranka se je v sporu o glavni stvari sklicevala na okoliščino, da je bilo besedilo določbe v relevantnem trenutku še drugačno, in sicer: Če podjetnik opravlja dejavnost, podvrženo davku, je upravičen in, če opravlja promet drugemu podjetniku za njegovo podjetje, na zahtevo slednjega dolžan, izstavljati račune, na katerih je davek posebej prikazan.</P></NOTE> Ti računi morajo v skladu s šesto točko člena 11(1) UStG vsebovati davčni znesek, ki odpade na plačilo.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Pravni okvir za dodelitev frekvenc UMTS</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Radijske frekvence so omejen vir. Tehnično uporabni frekvenčni spekter je večinoma že dodeljen različnim službam in oblikam uporabe. Zaradi izogibanja motnjam so za vsako obliko uporabe na razpolago določena omejena območja (frekvenčni pasovi). Mednarodna kategorizacija frekvenc temelji na delih v okviru Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), mednarodne organizacije pod okriljem Združenih narodov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5195"?><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Frekvenčni pasovi, odprti za mobilno telefonijo UMTS/IMT-2000, so bili v osnovi določeni leta 1992 na Svetovni radijski konferenci (WRC 92), organizirani v okviru ITU. V Sklepu 212 Svetovna upravna radijska konferenca iz leta 1997 izhaja iz tega, da se okoli leta 2000 pričakuje uvedba storitev mobilne telefonije IMT-2000.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Na europski ravni je Evropska konferenca uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT)<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>CEPT je mednarodna organizacija, katere člani so trenutno regulativni organi za pošto in telekomunikacije iz 46 europskih držav. (Podrobnejši podatki so na voljo na spletni strani organizacije: www.cept.org).</P></NOTE> opravila nadaljnja pripravljalna dela za uvedbo mobilne telefonije tretje generacije. Evropski svet za radiokomunikacije (ERC), ki spada k tej organizaciji, je v Odločbi ERC/DEC(97)/07 z dne <DATE ISO="19970630">30. junija 1997</DATE><NOTE NOTE.ID="E0009" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V njej se navajajo naslednji frekvenčni pasovi: 1900-1980 MHz, 2010-2025 MHz in 2110-2170 MHz za zemeljske aplikacije UMTS ter 1980-2010 MHz in 2170-2200 MHz za satelitsko podprte aplikacije UMTS.</P></NOTE> posebej opredelil frekvečni spekter, ki je na razpolago.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Območje frekvenčnega spektra, rezervirano za mobilno telefonijo tretje generacije, se deli na nadaljnje dele, v katerih lahko več ponudnikov drug poleg drugega vzpostavijo mobilna radijska omrežja. Oblika in število za to dodeljenih pravic uporabe frekvenc se v posameznih državah članicah razlikuje.<NOTE NOTE.ID="E0010" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej podatke na spletni strani European Radiocommunications Office (ERO): www.ero.dk/ecc.</P></NOTE></TXT><P>Medtem ko sta na primer Avstrija in Nemčija spekter razdelili na šest ponudnikov, so bili ti v Belgiji in Franciji le trije. Pri določitvi širine pasov, ki se dodeli za vzpostavitev omrežja, obstaja torej v okviru minimalnih tehničnih zahtev določen manevrski prostor.</P></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Tudi kategorizacija frekvenc za storitve mobilne telefonije druge generacije temelji na smernicah organizacije CEPT.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pravo Skupnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pravni okvir Skupnosti za izdajo splošnih in posamičnih dovoljenj za opravljanje telekomunikacijskih storitev je v zadevnem obdobju predstavljala Direktiva 97/13/ES<NOTE NOTE.ID="E0011" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/13/ES z dne <DATE ISO="19970410">10. aprila 1997</DATE> o skupnem okviru za splošne avtorizacije in posamična dovoljenja na področju telekomunikacijskih storitev (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="117" DATE.PUB="1997" PAGE.FIRST="15">UL L 117, str. 15</REF.DOC.OJ>), ki je veljala do <DATE ISO="20030724">24. julija 2003</DATE> in je bila razveljavljena z Direktivo Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="108" DATE.PUB="2002" PAGE.FIRST="33">UL L 108, str. 33</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5196"?><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(3) Direktive 97/13 <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>lahko [države članice] posamično dovoljenje v skladu z Oddelkom III izdajo le, če imetnik dovoljenja pridobi dostop do omejenih stvarnih in drugih virov ali je podvržen posebnim obveznostim ali uživa posebne pravice<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Oddelek III Direktive (členi od 7 do 11) podrobneje ureja posamično dovoljenje. V členu 10 je določeno, da lahko države članice omejijo število posamičnih dovoljenj, če je to potrebno za učinkovito uporabo radijskih frekvenc. Pri tem morajo na primeren način posebej upoštevati, da mora biti v največji meri dosežena korist uporabnikov in da se pospešuje razvoj konkurence. Države članice izdajo takšna posamična dovoljenja na podlagi meril izbora, ki morajo biti objektivna, nediskriminatorna, podrobna, transparentna in sorazmerna.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>V skladu s členom 11(1) Direktive 97/13 se lahko zaradi pokritja stroškov pri izdaji dovoljenja predpišejo takse. Drugi odstavek poleg tega dovoljuje določitev nadaljnjih stroškov:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Ne glede na prvi odstavek lahko države članice svojim nacionalnim regulativnim organom, v primeru, da je treba poseči po omejenih virih, dovolijo, da določijo stroške, ki odražajo potrebo po zagotovitvi optimalne uporabe teh virov. Ti stroški morajo biti nediskriminatorni in posebej upoštevati potrebo, da se spodbuja razvoj inovativnih storitev in konkurence.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Direktiva 97/13 je bila razveljavljena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne <DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE> o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)<NOTE NOTE.ID="E0012" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Navedena v opombi 11.</P></NOTE>. V nasprotju z Direktivo 97/13 je v členu 9(3) Direktive 2002/21 zdaj določeno, da lahko države članice podjetjem dovolijo prenos pravic uporabe frekvenc na druga podjetja.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Člen 9(4) Direktive 2002/21 za ta primer predvideva naslednje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>Države članice poskrbijo za uradno obvestitev nacionalnega regulativnega organa, odgovornega za dodelitev spektra, o tem, da namerava podjetje prenesti pravice do uporabe radijskih frekvenc ter da vsak prenos poteka v skladu s postopki, ki jih določi nacionalni regulatívni organ, in da je ta prenos objavljen. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se konkurenca zaradi take transakcije ne izkrivlja. Če je uporaba<?PAGE NO="I-5197"?> radijskih frekvenc usklajena zaradi uporabe Odločbe št 676/2002/ES (Odločba o radijskem spektru) ali drugih ukrepov Skupnosti, tak prenos ne sme povzročiti spremembe uporabe te radijske frekvence.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Dalje je v zadevi pomembna Odločba št. 128/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19981214">14. decembra 1998</DATE> o usklajenem uvajanju mobilnega in brezžičnega komunikacijskega sistema tretje generacije (UMTS) v Skupnost<NOTE NOTE.ID="E0013" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="017" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="1">UL L 17, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (Odločba o UMTS). S to odločbo sta Parlament in Svet v določeni meri dala začetni signal za vseevropsko uvajanje mobilne telefonije UMTS.</TXT></NP><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Uvodne navedbe k Odločbi o UMTS se navezujejo na mednarodni razvoj in smernice za mobilno telefonijo tretje generacije. Člen 3(1) Odločbe o UMTS države članice zavezuje, da do <DATE ISO="20000101">1. januarja 2000</DATE> vzpostavijo postopke avtorizacije za uvajanje storitev UMTS. Skladno s členom 3(3) morajo pri tem <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>v skladu s pravom Skupnosti poskrbeti za to, da se pri zagotavljanju UMTS [...] uporabijo frekvenčni pasovi, ki so bili [...] usklajeni v okviru CEPT<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nacionalna zakonodaja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>V skladu s členom 14 Telekommunikationsgesetz, v različici z dne <DATE ISO="20000601">1. junija 2000</DATE> (zakona o telekomunikacijah, v nadaljevanju: TKG), je bila za opravljanje storitev mobilne govorne telefonije in drugih javnih storitev mobilne telefonije prek avtonomno upravljanih mobilnih komunikacijskih omrežij potrebna koncesija. Koncesija se dodeli, če so bile pri koncesijah za opravljanje javnih storitev mobilne telefonije predlagatelju dodeljene frekvence ali pa se lahko te dodelijo sočasno s koncesijo (člen 15(2), tretja točka, TKG). Koncesije se lahko v skladu s členom 16(1) TKG prenesejo s soglasjem regulativnega organa. Za pokritje upravnih stroškov, ki nastanejo pri dodelitvi koncesije, se plača taksa (člen 17 TKG).</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>V skladu s členom 21(1) TKG morajo imetniki koncesije za mobilno telefonijo zaradi zagotovitve učinkovite uporabe frekvenčnega spektra poleg takse za uporabo frekvence plačati enkratno ali letno plačilo za uporabo frekvence. Člen 49(4) TKG določa, da <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>frekvence, ki so predvidene za opravljanje javnih storitev mobilne komunikacije in za druge javne telekomunikacijske storitve, [...] dodeli regulativni organ<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5198"?><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Postopek dodelitve je podrobno urejen v členu 49a TKG, katerega prvi odstavek se glasi: <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>Regulativni organ mora dodeliti frekvenco, s katero razpolaga, tistemu predlagatelju, ki izpolnjuje splošne pogoje, v skladu s prvo in z drugo točko člena 15(2), in zagotavlja najučinkovitejšo uporabo frekvenc. Ta se določi prek višine ponujenega plačila za uporabo frekvence.<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Nadaljnje podrobnosti je urejal poslovnik organa Telekom-Control-Kommission, sprejet na podlagi člena 49a(7) TKG, kot tudi razpisna dokumentacija z dne <DATE ISO="20000710">10. julija 2000</DATE>, v postopku, ki se je nanašal na dodelitve frekvenc za sisteme mobilne telefonije tretje generacije (UMTS/IMT-2000). Tu so med drugim predvidene minimalne ponudbe v znesku <FT TYPE="DECIMAL">700.000.000,00</FT> ATS (<FT TYPE="DECIMAL">50.870.983,92</FT> eura) za frekvenčni paket parnega spektra in <FT TYPE="NUMBER">350.000.000</FT> ATS (<FT TYPE="DECIMAL">25.435.491,96</FT> eura) za frekvenčni paket neparnega spektra.</TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pred <DATE ISO="20000701">1. junijem 2000</DATE> so se za dodelitev koncesij uporabljale določbe TKG v različici iz leta 1997.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>V letu 2003 je bil TKG spremenjen. Člen 56(1) TKG iz leta 2003 sedaj posebej ureja prenos pravic uporabe frekvenc, dodeljenih s strani regulativnega organa. Prenos je mogoč le pod določenimi pogoji in zanj je potrebno soglasje regulativnega organa.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>V členih od 110 do 112 TKG so urejene sestava in naloge Telekom-Control-Kommission. Ta je organ v okviru družbe Telekom-Control GmbH, katere edini družbenik je država in ki opravlja naloge regulativnega organa, kolikor te niso prenesene na Telekom-Control-Kommission (člena 108 in 109 TKG). Med regulativne naloge Telekom-Control-Kommission spada predvsem dodeljevanje frekvenc v skladu s členom 49(4), v povezavi s členom 49a TKG (člen 111, deveta točka, TKG).</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Dejansko stanje in vprašanja za predhodno odločanje</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Z odločbo Telekom-Control-Kommission z dne <DATE ISO="20001120">20. novembra 2000</DATE> so bile dodeljene frekvence in koncesije za sisteme mobilne telefonije tretje generacije (UMTS/IMT-2000). Pred dodelitvijo so bili frekvenčni paketi javno ponujeni in nato oddani na javni dražbi v okviru večstopenjskega simultanega avkcijskega postopka. Na javni dražbi <DATE ISO="20001102">2.</DATE> in <DATE ISO="20001103">3. novembra 2000</DATE> je bilo oddanih<?PAGE NO="I-5199"?> skupaj 12 frekvenčnih blokov, vsak parno po 5 MHz, na nadaljnji simultani javni dražbi pa je bilo oddanih še pet posameznih frekvenčnih blokov po 5 MHz. Na podlagi izidov javne dražbe so bili frekvenčni paketi z odločbo dodeljeni tožečim strankam. Plačila za uporabo frekvenc so bila določena, kot sledi:</TXT><P><DLIST TYPE="TBL" SEPARATOR=":"><DLIST.ITEM><TERM>T-Mobile Austria GmbH:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">170.417.796,10</FT> eura</DEFINITION></DLIST.ITEM><DLIST.ITEM><TERM>Mobilkom Austria AG &amp; Co KG:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">171.507.888,60</FT> eura</DEFINITION></DLIST.ITEM><DLIST.ITEM><TERM>TRA-3G Mobilfunk GmbH:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">113.151.602,70</FT> eura</DEFINITION></DLIST.ITEM><DLIST.ITEM><TERM>ONE GmbH:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">120.055.522,00</FT> eurov</DEFINITION></DLIST.ITEM><DLIST.ITEM><TERM>Hutchison 3G Austria GmbH:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">139.023.131,70</FT> eura</DEFINITION></DLIST.ITEM><DLIST.ITEM><TERM>3G Mobile Telecommunications GmbH:</TERM><DEFINITION><FT TYPE="DECIMAL">117.439.300,00</FT> eurov</DEFINITION></DLIST.ITEM></DLIST></P></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Izdražitelji so morali navedene zneske plačati v dveh obrokih, prvega v 7 dneh po prejemu odločbe Telekom-Control-Kommission, drugega pa v šestih tednih. Koncesija in dodelitev frekvence velja do <DATE ISO="20201231">31. decembra 2020</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Z odločbo Telekom-Control-Kommission z dne <DATE ISO="19990503">3. maja 1999</DATE> so bile družbi tele.ring Telekom Service GmbH &amp; Co KG dodeljene pravice uporabe frekvenc za GSM (kanali DCS-1800) v zameno za plačilo za uporabo frekvence v znesku <FT TYPE="DECIMAL">98.108.326,00</FT> eurov. Dalje je Telekom-Control-Kommission z odločbo z dne <DATE ISO="20000207">7. februarja 2000</DATE> družbi master-talk Austria Telekom Service GmbH und Co KG dodelila frekvence za snopovni radijski sistem TETRA, pri čemer je bilo določeno plačilo za uporabo za frekvence v znesku <FT TYPE="DECIMAL">4.832.743,47</FT> eura. Tudi te odločbe so temeljile na javni dražbi.</TXT></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>V sporu o glavni stvari tožeče stranke zahtevajo izstavitev računov za plačilo za uporabo frekvenc, na katerih je izkazan davek na dodano vrednost, ki je po njihovem stališču vsebovan v plačilu za uporabo frekvence. V okviru tega postopka je Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien s sklepom z dne <DATE ISO="20040607">7. junija 2004</DATE> v skladu s členom 234 ES predložilo naslednja vprašanja za predhodno odločanje:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je treba povezani določbi člena 4(5), tretji pododstavek, in Priloge D, točka 1,<?PAGE NO="I-5200"?> k Šesti direktivi [...] razlagati tako, da je dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije po standardih UMTS/IMT-2000, GSM-DCS-1800 in TETRA [...] s strani države članice v zameno za plačilo za uporabo frekvenc transakcija v sektorju telekomunikacij?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(5), tretji pododstavek, Šeste direktive razlagati tako, da je treba državo članico, katere nacionalno pravo kot predpostavke za pridobitev lastnosti davčne zavezanke ne določa v členu 4(5), tretji pododstavek, Šeste direktive omenjenega merila <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>ne tako majhnega obsega neke dejavnosti, da bi bil zanemarljiv<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/> (pravilo <HT TYPE="ITALIC">de minimis),</HT> v vsakem primeru obravnavati kot davčno zavezanko za vse dejavnosti s področja telekomunikacij, ne glede na to, ali je obseg teh dejavnosti tako majhen, da bi bil zanemarljiv?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(5), tretji pododstavek, Šeste direktive razlagati tako, da je dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije s strani države članice za dajatev [v skupni višini] <FT TYPE="DECIMAL">831.595.241,10</FT> eura (UMTS/IMT 2000) oziroma <FT TYPE="NUMBER">98.108.326</FT> eurov (kanali DCS-1800) oziroma <FT TYPE="DECIMAL">4.832.743,47</FT> eura (TETRA) treba šteti kot dejavnost nezanemarljivega obsega in je zato država članica zaradi te dejavnosti davčna zavezanka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(5), drugi pododstavek, Šeste direktive razlagati tako, da bi prišlo do precejšnjega izkrivljanja konkurence, če neka država članica ne bi bila zavezana prijaviti prometnega davka na podlagi plačil v skupni višini <FT TYPE="DECIMAL">831.595.241,10</FT> eura (UMTS/IMT 2000) oziroma <FT TYPE="NUMBER">98.108.326</FT> eurov (kanali DCS-1800) oziroma <FT TYPE="DECIMAL">4.832.743,47</FT> eura (TETRA), ki bi jih prejela v zameno za dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije, medtem ko morajo zasebni ponudniki takih frekvenc na podlagi te transakcije [ta] davek prijaviti?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive razlagati tako, da če država članica transakcijo, s katero pravice uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije dodeli operaterjem<?PAGE NO="I-5201"?> mobilne telefonije tako, da najprej ugotovi najvišjo ponudbo za uporabo frekvenc in nato te frekvence podeli najboljšemu ponudniku, ne opravi kot organ oblasti, potem država članica s tako transkacijo šteje za davčno zavezanko ne glede na pravno naravo predpisa, ki opredeljuje dodelitev po nacionalnem pravu države članice?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(2) Šeste direktive razlagati tako, da je treba v tretjem vprašanju opisano dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije s strani države članice opredeliti kot gospodarsko dejavnost in je zato država članica zaradi te dejavnosti davčna zavezanka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Ali je treba Šesto direktivo razlagati tako, da so dajatve za dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije bruto plačila (ki že vključujejo davek na dodano vrednost) ali neto plačila (ki jim je mogoče davek na dodano vrednost še prišteti)?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>V postopku pred Sodiščem so podali stališča podjetja, navedena v točkah 35 in 37, Finanzprokuratur za Republiko Avstrijo kot toženo stranko, danska, nemška, italijanska, nizozemska, avstrijska in poljska vlada, vlada Združenega kraljestva ter Komisija Evropskih skupnosti.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Pravna presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(1) Šeste direktive se za davčno zavezanko šteje vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti. Člen 4(2) Šeste Direktive podrobneje določa pojem gospodarske dejavnosti. Te določbe ne urejajo le, kdo je lahko davčni zavezanec, marveč tudi, pod katerimi pogoji je dejavnost določene osebe podvržena davku na dodano vrednost.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Člen 4(5) Šeste direktive vsebuje različne določbe o tem, kdaj se država šteje za davčno zavezanko.<NOTE NOTE.ID="E0014" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej opredelitev generalnega pravobranilca Mischa, ki nazorno navaja, da je člen 4(5) sestavljen v stopnjah ter razčlenjen na izjeme in protiizjeme (sklepni predlogi z dne <DATE ISO="19890315">15. marca 1989</DATE> v zadevi Comune di Carpaneto Piacentino in drugi, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="231/87+129/88" YEAR="1989" PAGE.ECR="3233">231/87 in 129/88, Recueil, str. 3233, točka 8</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Uporaba teh določb pa predpostavlja, da sploh obstaja gospodarska<?PAGE NO="I-5202"?> dejavnost v smislu člena 4(2). Zato je najprej treba obravnavati šesto predloženo vprašanje, ki se nanaša na razlago te določbe.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Šesto vprašanje za predhodno odločanje: obstoj gospodarske dejavnosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>S šestim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali predstavlja dodelitev pravic uporabe frekvenc za sisteme mobilne telefonije s strani države članice gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(2) Šeste direkitve.</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Člen 4(2) Šeste direktive zelo obsežno našteva, kaj se šteje za gospodarsko dejavnost v smislu prvega odstavka. V ta domet poleg vseh dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, spada predvsem dejavnost, ki obsega izkoriščanje premoženja v pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Iz te opredelitve je Sodišče zaključilo, <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>da se pojem gospodarske dejavnosti razteza na široko področje in da gre pri tem za objektivno določen pojem, ker se dejavnost obravnava sama po sebi, ne glede na njen namen in rezultate<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0015" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodbe z dne <DATE ISO="20000912">12. septembra 2000</DATE> v zadevi Komisija proti Grčiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-260/98" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-6537">C-260/98, Recueil, str. I-6537, točka 26</REF.DOC.ECR>); v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-359/97" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-6355">C-359/97, Recueil, str. I-6355, točka 41</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE> v zadevi University of Huddersfield (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-223/03" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-1751">C-223/03, ZOdl., str. I-1751, točka 47</REF.DOC.ECR>), glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="19870326">26. marca 1987</DATE> v zadevi Komisija proti Nizozemski (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="235/85" YEAR="1987" PAGE.ECR="1471">235/85, Recueil, str. 1471, točka 8</REF.DOC.ECR>) ter v istem smislu med drugim sodbi z dne <DATE ISO="19850214">14. februarja 1985</DATE> v zadevi Rompelman (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="268/83" YEAR="1985" PAGE.ECR="655">268/83, Recueil, str. 655, točka 19</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20031127">27. novembra 2003</DATE> v zadevi Zita Modes (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-497/01" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-14393">C-497/01, Recueil, str. I-14393, točka 38</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Subjektivni nameni, ki jih prizadeti zasleduje z dejavnostjo, torej niso pomembni. Davčni organ bi moral sicer z raziskovanjem ugotavljati te namene, kar ne bi bilo združljivo z nameni skupnega sistema davka na dodano vrednost. Ta sistem je namreč namenjen zagotavljanju pravne varnosti in lajšanju ukrepov, povezanih z uporabo davka na dodano vrednost, tako da se, razen pri izjemah, upošteva objektivna narava zadevnega prometa.<NOTE NOTE.ID="E0016" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodbi z dne <DATE ISO="19950406">6. aprila 1995</DATE> v zadevi BLP Group (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-4/94" YEAR="1995" PAGE.ECR="I-983">C-4/94, Recueil, str. I-983, točka 24</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20060112">12. januarja 2006</DATE> v zadevah Optigen in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-354/03+C-355/03+C-484/03" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-483">C-354/03, C-355/03 in C-484/03, ZOdl., str. I-483, točka 45</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Najprej bom obravnavala ugovor, da je gospodarska dejavnost izključena že zato, ker je bila javna dražba pravic uporabe frekvenc namenjena regulaciji trga. Nato je treba ugotoviti, ali je treba postopek opredeliti<?PAGE NO="I-5203"?> kot izkoriščanje premoženja v pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka, v smislu člena 4(2) Šeste direktive.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali namen regulacije trga izključuje gospodarsko dejavnost?</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Ozadje za javno dražbo pravic uporabe frekvenc predstavlja okoliščina, da so radijske frekvence omejen vir. Območje elektromagnetnega spektra, ki je na razpolago za storitve mobilne telefonije, je določeno z mednarodnimi sporazumi. Znotraj tega območja lahko hkrati deluje le omejeno število mobilnih radijskih omrežij. Zaradi zagotovitve urejene uporabe frekvenc brez motenj regulacijski poseg države ni izogibljiv.</TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Odločba o UMTS države članice zavezuje k izvedbi potrebnih upravnih postopkov za uvedbo storitev UMTS.</TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Direktiva 97/13 in ustrezna nacionalna zakonodaja za njen prenos predstavljata konkreten pravni okvir, na katerega so države članice vezane pri dodeljevanju frekvenčnih pasov. V skladu s členom 10 Direktive 97/13 morajo pri izdaji posamičnih dovoljenj določiti merila izbora, ki so objektivna, nediskriminatorna, podrobna, transparentna in sorazmerna. V skladu s členom 11(2) Direktive 97/13 lahko v zvezi s tem določijo stroške, ki izražajo potrebo po zagotovitvi optimalne uporabe teh virov.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Avstrija je odločila, da bo dala pravice uporabe frekvenc na javno dražbo. Z avkcijskim postopkom naj bi bile frekvence v skladu s členom 49a TKG dodeljene tistim ponudnikom, ki zagotovijo najbolj učinkovito uporabo frekvenc. Po navedbi avstrijske vlade pri tem ni šlo za pridobivanje visokih prihodkov države.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>V postopku udeležene države članice in Komisija iz tega zaključujejo, da dodelitev pravic uporabe frekvenc s strani Telekom-Control-Kommission ni pomenila gospodarske dejavnosti v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive, temveč ukrep regulacije trga.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Temu ni mogoče slediti.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5204"?><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Ali neka dejavnost predstavlja gospodarsko dejavnost v smislu zakonodaje o davku na dodano vrednost, je odvisno od njene objektivne narave, ki se določi glede na konkretne zunanje okoliščine. Namen, ki ga zasleduje dejavnost, regulirati dostop do trga mobilne telefonije v skladu z določbami prava Skupnosti in določiti najprimernejše ponudnike, pri tem nima pomena. V skladu z navedeno sodno prakso namreč tovrstni nameni za kvalifikacijo dejavnosti niso upoštevni.<NOTE NOTE.ID="E0017" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej sodbe, navedene v opombi 16.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Predmet javne dražbe je bila pravica uporabe določenih radijskih frekvenc za upravljanje mobilnega radijskega omrežja v obdobju 20 let. To pravico oz. upravičenje do njene dodelitve so na javni dražbi pridobila tista podjetja, ki so podala najvišje ponudbe.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Pravna opredelitev načina, kako država dodeli pravice uporabe frekvenc - kot upravnopravno dovoljenje ali kot civilnopravni posel -, je za določitev objektivne narave dejavnosti prav tako majhnega pomena kot oznaka ustrezne protidajatve podjetij. Pravice so bile namreč v vsakem primeru dodeljene le v zameno za plačilo na javni dražbi ugotovljenega denarnega zneska, tako da je denarna dajatev v neposredni zvezi z dodelitvijo pravic. Plačilo za uporabo frekvence pa sicer ne predstavlja takse, s katero bi se le pokrili upravni stroški dodelitve frekvence.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Prav tako ni odločilno vprašanje, ali je bilo doseganje prihodkov motiv za izvedbo postopka dodelitve pravic uporabe frekvenc. Objektivno gledano je namreč Telekom-Control-Kommission pravice dodelil v zameno za denarno dajatev, ki naj bi izražala gospodarsko vrednost pravic in je močno presegala stroške postopka dodelitve. Ker so bile v avkcijskih pravilih predvidene minimalne ponudbe do 50 milijonov eurov, je bilo doseganje prihodka v precejšnjem obsegu predvideno že od začetka. Za uvrstitev javne dražbe pod okvir davka na dodano vrednost ne more imeti pomena, ali je bilo doseganje tega prihodka motiv za postopanje države ali pa le stranski učinek, ki je samodejno sovpadal s to obliko postopka dodelitve.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Opredelitvi, da je šlo za gospodarsko dejavnost, tudi ne nasprotuje dejstvo, da se je dodelitev pravic uporabe frekvenc končno ujemala z regulativnim okvirom, zaznamovanim s pravom Skupnosti. Izpolnitev teh pravnih določb namreč predstavlja le (obvezno predpisan) namen, ki pri ocenjevanju,<?PAGE NO="I-5205"?> ali je šlo za gospodarsko dejavnost, ne sme biti upošteven.<NOTE NOTE.ID="E0018" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v opombi 15 navedene sodbe Komisija proti Nizozemski, točka 10; Komisija proti Grčiji, točka 28, in Komisija proti Združenemu kraljestvu, točka 43.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Da je regulativna dejavnost kot gospodarska dejavnost lahko podvržena davku na dodano vrednost, je razvidno iz priloge D, točka 7, k Šesti direktivi. Med dejavnostmi, ki se v skladu s členom 4(5), tretji pododstavek, Šeste Direktive vedno štejejo za državne dejavnosti, podvržene davku na dodano vrednost, so navedene transakcije kmetijskih intervencijskih agencij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki se opravljajo v skladu s predpisi o skupni ureditvi trga s temi proizvodi. Če intervencijska agencija prodaja proizvode iz svojih zalog, je treba plačati davek na dodano vrednost, tudi če te transakcije služijo v prvi vrsti regulaciji trga in ne doseganju prihodka.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Z osredotočenjem na objektivne zunanje značilnosti transakcije se pojem gospodarske dejavnosti razteza na široko področje, kar je v skladu s stališčem Sodišča<NOTE NOTE.ID="E0019" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v opombi 15 navedeno sodno prakso.</P></NOTE>. Če bi se že na tej stopnji ugotavljanja upoštevalo, da javni organ postopa v okviru izpolnjevanja svojih zakonskih regulativnih nalog, bi bilo področje uporabe Direktive že od začetka omejeno. Predvsem bi ostalo le malo prostora za uporabo člena 4(5) Šeste direktive, čeprav ta določba vsebuje posebno ureditev za organe oblasti.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Sodišče je sicer predvsem v tako imenovani sodbi Eurocontrol<NOTE NOTE.ID="E0020" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19940119">19. januarja 1994</DATE> v zadevi SAT Fluggesellschaft (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-364/92" YEAR="1994" PAGE.ECR="I-43">C-364/92, Recueil, str. I-43, točka 30</REF.DOC.ECR>); dalje glej sodbi z dne <DATE ISO="19970318">18. marca 1997</DATE> v zadevi Diego Cali &amp; Figli (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-343/95" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-1547">C-343/95, Recueil, str. I-1547, točki 22 in 23</REF.DOC.ECR>) ter z dne <DATE ISO="20020219">19. februarja 2002</DATE> v zadevi Wouters in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-309/99" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-1577">C-309/99, Recueil, str. I-1577, točka 57</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, na katero se sklicujejo nekatere stranke, ugotovilo, da gospodarska dejavnost v smislu pravil konkurence Pogodbe ES ni podana, če se izvajajo javna pooblastila.</TXT></NP><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar pa konkurenčno pravo in Šesta direktiva o DDV temeljita na različnih pojmih gospodarske dejavnosti. V konkurenčnem pravu se izvajanje javne oblasti šteje za merilo, ki izključuje konkurenčno relevantnost gospodarske dejavnosti. Izostane pa posebna ureditev za dejavnosti države pri izvajanju javne oblasti.</TXT></NP><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>Pojem gospodarske dejavnosti iz člena 4 (1) in (2) Šeste direktive je širši od ustreznega konkurenčnopravnega pojma. Izvajanje javne oblasti tu v osnovi ne igra nobene vloge. Nasprotno se ta okoliščina upošteva šele na nadaljnji stopnji obravnavanja, in sicer v okviru posebne ureditve člena 4(5). Ta določba bi bila v veliki meri odvečna, če se po analogiji s konkurenčnim pravom Šesta direktiva o DDV za dejanja javne oblasti sploh ne bi uporabljala.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-5206"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Izkoriščanje premoženja, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Za gospodarsko dejavnost se v skladu s členom 4(2) Šeste direktive šteje predvsem dejavnost, ki obsega izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Pravice uporabe frekvenc predstavljajo premoženje v pravicah.</TXT></NP><NP><NO.P>64.</NO.P><TXT>Pojem izkoriščanja se v skladu z ustaljeno sodno prakso, skladno z zahtevami načela nevtralnosti skupnega sistema davka na dodano vrednost, nanaša na vse transakcije, ne glede na njihovo pravno obliko.<NOTE NOTE.ID="E0021" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodbe z dne <DATE ISO="19901204">4. decembra 1990</DATE> v zadevi Van Tiem (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-186/89" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-4363">C-186/89, Recueil, str. I-4363, točka 18</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="20030626">26. junija 2003</DATE> v zadevi KapHag (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-442/01" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-6851">C-442/01, Recueil, str. I-6851, točka 37</REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> v zadevi EDM (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-77/01" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-4295">C-77/01, Recueil, str. I-4295, točka 48</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20041021">21. oktobra 2004</DATE> v zadevi BBL (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-8/03" YEAR="2004" PAGE.ECR="I-10157">C-8/03, ZOdl., str. I-10157, točka 36</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako je Sodišče na primer kot izkoriščanje obravnavalo oddajanje v najem premoženja, ki se šteje za gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(2) Šeste direktive.<NOTE NOTE.ID="E0022" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodbi z dne <DATE ISO="19960926">26. septembra 1996</DATE> v zadevi Enkler (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-230/94" YEAR="1996" PAGE.ECR="I-4517">C-230/94, Recueil, str. I-4517, točka 22</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20000127">27. januarja 2000</DATE> v zadevi Heerma (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-23/98" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-419">C-23/98, Recueil, str. I-419, točka 19</REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="19850214">14. februarja 1985</DATE> v zadevi Rompelman (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="268/83" YEAR="1985" PAGE.ECR="655">268/83, Recueil, str. 655</REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče pridobitev delne dedne stavbne pravice štelo za gospodarsko dejavnost.</P></NOTE> Telekom-Control-Kommission je na tožeče stranke v zameno za plačilo določene dajatve prenesel časovno omejeno pravico uporabe frekvenc. To transakcijo, ki je podobna oddaji v najem ali zakup, je treba obravnavati kot izkoriščanje premoženja v pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.</TXT></NP><NP><NO.P>65.</NO.P><TXT>Finanzprokuratur, danska, nizozemska in avstrijska vlada pa trdijo, da ni obstajal <HT TYPE="ITALIC">trajen</HT> namen doseganja dohodka, ker je bila dodelitev frekvenc enkratna transakcija.</TXT></NP><NP><NO.P>66.</NO.P><TXT>Medtem ko v nemški različici uporabljeni izraz <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>nachhaltig<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/> ni povsem jasen, se pri primerjavi z drugimi jezikovnimi različicami pokaže, da mora biti doseganje dohodka dolgoročno.<NOTE NOTE.ID="E0023" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej npr. angleško različico: for the purpose of obtaining income therefrom on a continuing basis; francosko različico: en vue d'en retirer des recettes ayant un caractère de permanence; italijansko različico: per ricavarne introiti aventi un certo carattere di stabilità; špansko različico: con el fin de obtener ingresos continuados en el tiempo.</P></NOTE> Le občasno komercialno izkoriščanje premoženja torej ne predstavlja gospodarske dejavnosti v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive, kot je Sodišče ugotovilo v sodbi Enkler.<NOTE NOTE.ID="E0024" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 22 navedena sodba Enkler, točka 20.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>67.</NO.P><TXT>Dodelitev pravic uporabe frekvenc, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru, pa ni občasno izkoriščanje v tem smislu. V pojasnilo naj na kratko prikličem v spomin kontekst sodbe Enkler. V njej je šlo za vprašanje, ali je treba občasno oddajanje v<?PAGE NO="I-5207"?> najem avtodoma, ki ga je njegov lastnik sicer pretežno uporabljal v zasebne namene, še obravnavati kot izkoriščanje premoženja zaradi trajnega doseganja dohodka.</TXT></NP><NP><NO.P>68.</NO.P><TXT>Izhodišče za presojo Sodišča je bila narava premoženja. Če se premoženje običajno uporablja izključno gospodarsko, je to v splošnem zadosten pokazatelj za to, da ga njegov lastnik uporablja za gospodarsko dejavnost in posledično za trajno doseganje dohodka. Če bi se premoženje, nasprotno, lahko po svoji naravi uporabljalo v gospodarske in zasebne namene, bi bilo za ugotovitev, ali se dejansko uporablja zaradi trajnega doseganja dohodka, treba presojati vse okoliščine njegovega izkoriščanja.<NOTE NOTE.ID="E0025" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 22 navedena sodba Enkler, točka 27.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>69.</NO.P><TXT>Pri pravici uporabe radijskih frekvenc za ponudbo mobilne telefonije UMTS in GSM pride v poštev samo gospodarsko izkoriščanje. Posledično se tu že v začetku ne postavlja vprašanje razmejitve gospodarskega izkoriščanja premoženja od zasebnega. Torej tudi ne moremo govoriti o le občasni gospodarski dejavnosti, ki bi bila subsidiarna zasebnemu izkoriščanju.</TXT></NP><NP><NO.P>70.</NO.P><TXT>Snopovni radijski sistem TETRA naj bi se sicer v splošnem uporabljal tudi za komunikacijo varnostnih in regulativnih organov ipd. Če ti upravljanje omrežja prenesejo na zasebnega ponudnika, bi bilo tudi v tem obsegu podano gospodarsko izkoriščanje ustreznih frekvenc. Vsekakor pri konkretno dodeljenih pravicah uporabe frekvenc za snopovni radijski sistem TETRA ni razvidno, da bi s tem prišlo do le delnega izkoriščanja za pridobitne namene.</TXT></NP><NP><NO.P>71.</NO.P><TXT>Tudi dejstvo, da so bile pravice uporabe frekvenc dodeljene le enkrat za daljše obdobje, ne pomeni občasnega izkoriščanja za gospodarske namene. V tej zvezi ni bistveno, kako pogosto davčni zavezanec opravlja primerljive transakcije, pač pa, ali konkretno premoženje prinaša trajne dohodke. O tem v predmetni zadevi ni dvoma. Pravica uporabe frekvenc se prenaša za 20 let in v tem celotnem obdobju državi prinaša dohodke.</TXT></NP><NP><NO.P>72.</NO.P><TXT>Okoliščina, da je bilo treba plačilo za uporabo frekvenc opraviti le v dveh obrokih neposredno po dodelitvi pravic in ne kot periodično ponavljajoče se plačilo, glede trajnosti doseganja dohodka ne spremeni ničesar. Teoretično bi lahko bilo plačilo za<?PAGE NO="I-5208"?> uporabo frekvenc zastavljeno tudi drugače. Uporaba Šeste direktive vendar ne more biti odvisna od načinov plačila, ki so prepuščeni izbiri strank.</TXT></NP><NP><NO.P>73.</NO.P><TXT>Kljub temu lahko pride do predčasnega vračila, prenosa ali odvzema pravic uporabe frekvenc, tako da ne ostane več pri enkratni dodelitvi pravice uporabe za 20 let.</TXT></NP><NP><NO.P>74.</NO.P><TXT>Časovno omejena dodelitev pravice uporabe nazadnje ni primerljiva z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, ki je Sodišče, če do nje ni prišlo v okviru komercialne investicijske institucije, ne šteje za gospodarsko dejavnost iz dveh razlogov.<NOTE NOTE.ID="E0026" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19960620">20. junija 1996</DATE> v zadevi Wellcome Trust (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-155/94" YEAR="1996" PAGE.ECR="I-3013">C-155/94, Recueil, str. I-3013, točka 32</REF.DOC.ECR> in naslednje) in v opombi 21 navedena sodba EDM, točka 57 in naslednje. Dalje v zvezi z imetništvom in pridobitvijo delnic glej v opombi 21 navedeno sodbo KapHag, točka 38, in sodbo z dne <DATE ISO="20050526">26. maja 2005</DATE> v zadevi Kretztechnik (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-465/03" YEAR="2005" PAGE.ECR="I-4357">C-465/03, Recueil, str. I-4357, točka 19</REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>75.</NO.P><TXT>Dohodki, ki nastanejo pri imetništvu in odsvojitvi vrednostnih papirjev, torej dividende in dobički iz naslova razlik v ceni, prvič niso posledica aktivnega izkoriščanja vrednostnih papirjev, pač pa so neposredna posledica njihovega lastništva. Nasprotno pa dohodki, doseženi pri dodelitvi frekvenc, niso donosi samo iz pravice razpolaganja s frekvencami, kot so dividende in dobički iz naslova razlik v ceni, pač pa dohodki od izkoriščanja te pravice.</TXT></NP><NP><NO.P>76.</NO.P><TXT>Poleg tega nastanejo dohodki iz naslova prodaje vrednostnih papirjev le enkrat. Po izločitvi gospodarske dobrine iz premoženja odsvojitelja je ta ne more več dalje uporabljati za doseganje dohodka. V nasprotju s tem pa se država pravici razpolaganja s frekvencami ne odpove dokončno. Najkasneje po preteku roka veljavnosti dodelitve frekvence namreč ta preide nazaj na državo in se lahko znova dodeli.</TXT></NP><NP><NO.P>77.</NO.P><TXT>Na šesto vprašanje je torej treba odgovoriti:</TXT><P>S strani državnega organa opravljeno javno dražbo pravice, da se v določenem časovnem obdobju uporabljajo določeni deli elektromagnetnega spektra za ponudbo storitev mobilne telefonije, je v okoliščinah postopka v glavni stvari treba obravnavati kot izkoriščanje premoženja v pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka, in s tem kot gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive.</P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-5209"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje za predhodno odločanje: pogoji, pod katerimi osebe javnega prava ravnajo kot davčne zavezanke</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uvodna ugotovitev k izgradnji člena 4(5) Šeste direktive</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>78.</NO.P><TXT>Po splošnem pravilu iz člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive se državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali s transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti. Določba organe javne oblasti od splošne davčne obveznosti izvzema, tudi če opravljajo gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive. Izvajanje javne oblasti se tako izenačuje z ravnanjem zasebnega potrošnika.</TXT></NP><NP><NO.P>79.</NO.P><TXT>V skladu z drugim pododstavkom pa se država kljub prvemu pododstavku vseeno šteje za davčno zavezanko, če bi obravnava, kot da ni davčna zavezanka, povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence. Ta določba temelji na ideji, da lahko nekateri državni organi, tudi če opravljajo svoje storitve v okviru javne oblasti, nastopajo kot konkurenti zasebnim ponudnikom. Služi torej zagotavljanju davčne nevtralnosti.<NOTE NOTE.ID="E0027" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19891017">17. oktobra 1989</DATE> v zadevah Comune di Carpaneto Piacentino in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="231/87+129/88" YEAR="1989" PAGE.ECR="3233">231/87 in 129/88, Recueil, str. 3233, točka 22</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>80.</NO.P><TXT>Končno se državni organi v skladu s tretjim pododstavkom, v zvezi z dejavnostmi iz priloge D, vedno štejejo za davčne zavezance, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv. Pri dejavnostih iz tega kataloga torej ni pomembno, ali jih država opravlja v okviru izvajanja javne oblasti.</TXT></NP><NP><NO.P>81.</NO.P><TXT>Področja, navedena v prilogi D, med njimi tudi telekomunikacije, se v bistvu nanašajo na gospodarske dejavnosti,<NOTE NOTE.ID="E0028" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Alberja z dne <DATE ISO="20000629">29. junija 2000</DATE> v zadevi Fazenda Publica (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-446/98" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-11435">C-446/98, Recueil, str. I-11435, točka 69</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki jih država pogosto opravlja oz. jih je opravljala v okviru izvajanja javne oblasti le zaradi njihovega pomena za javni interes, ki pa bi jih lahko ponudila tudi zasebna podjetja.<NOTE NOTE.ID="E0029" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V prilogi D je navedenih skupaj 13 vrst dejavnosti: poleg telekomunikacij npr. še dobava vode, plina, električne energije in pare, pristaniške in lfetališke storitve, prirejanje sejmov in razstav, dejavnosti komercialnih oglaševalcev in potovalnih agencij, vodenje industrijskih prehrambnih obratov ter drugo.</P></NOTE> Medtem so se nekatere od navedenih gospodarskih panog že liberalizirale. Zasebna podjetja so tu dejansko v konkurenci z delno<?PAGE NO="I-5210"?> že privatiziranimi, delno pa še državnimi, nekdanjimi monopolnimi ponudniki. Očitno je Šesta direktiva že v času svojega sprejetja leta 1977 predvidela takšen razvoj.</TXT></NP><NP><NO.P>82.</NO.P><TXT>Če bi bilo treba dodelitev frekvenc za mobilno telefonijo šteti za dejavnost na področju telekomunikacij, katere obseg ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv, bi bila v vsekam primeru podvržena davku na dodano vrednost, kljub izvajanju javne oblasti ali konkretnemu izkrivljanju konkurence.</TXT></NP><NP><NO.P>83.</NO.P><TXT>Zaradi sistematike določbe je treba v okviru presoje prvega, drugega in tretjega vprašanja najprej preučiti peto vprašanje, ki se nanaša na razlago člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive. Le tedaj, če je do dodelitve pravic uporabe frekvenc prišlo v okviru izvajanja javne oblasti, je namreč treba razjasniti, ali je državni organ kljub temu davčni zavezanec, v skladu s členom 4(5), drugi pododstavek, ker bi sicer grozilo precejšnje izkrivljanje konkurence.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje za predhodno odločanje: ali pojem telekomunikacij v prilogi D k Šesti direktivi obsega tudi javno dražbo pravic uporabe frekvenc?</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>84.</NO.P><TXT>Stranke si v bistvu niso enotne v tem, ali pojem <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>telekomunikacij<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/> v prilogi D, točka 1, obsega le ponudbo telekomunikacijskih storitev<NOTE NOTE.ID="E0030" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Vlada Združenega kraljestva se v tej zvezi sklicuje na definicijo telekomunikacijskih storitev, vsebovano v členu 2 št. 4 v vmesnem času razveljavljene Direktive Sveta 90/387/EGS z dne <DATE ISO="19900628">28. junija 1990</DATE> o vzpostavitvi notranjega trga za telekomunikacijske storitve z uvedbo zagotavljanja odprtosti omrežij (Open Network Provision - ONP) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="192" DATE.PUB="1990" PAGE.FIRST="1">UL L 192, str. 1</REF.DOC.OJ>), v skladu s katero so <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>telekomunikacijske storitve<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/> tiste storitve, ki v celoti ali deloma sestojijo iz prenosa in posredovanja signalov v telekomunikacijsko omrežje prek telekomunikacijskega postopka, z izjemo radiofuzije in televizije.</P></NOTE> — to stališče zastopajo tožene stranke, udeležene vlade in Komisija - ali pa tudi druge s tem povezane dejavnosti, torej tudi dodelitev pravic uporabe frekvenc, kot menijo tožeče stranke.</TXT></NP><NP><NO.P>85.</NO.P><TXT>Besedilo priloge D ne dopušča razjasnitve tega spornega vprašanja. Dejstvu, da se v nemški različici uporablja zastarel izraz <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>Fernmeldewesen<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/> in ne izraz <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>Telekommunikation<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/>, ne moremo pripisovati pomena. V drugih jezikovnih različicah se na tem mestu nahajajo izrazi, ki so v tem jeziku od nekdaj v uporabi (glej npr. <HT TYPE="ITALIC">telecommunications</HT><?PAGE NO="I-5211"?> oz. <HT TYPE="ITALIC">télécommunications).</HT> Sicer pa sta izraza <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>Fernmeldewesen<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>Telekommunikation<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/> v glavnem sinonima.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>—</NO.P><TXT>Zgodovinska razlaga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>86.</NO.P><TXT>Pri zgodovinski razlagi bi se lahko zastopalo stališče, da pojem telekomunikacij ne more obsegati dodelitve frekvenc mobilne telefonije zasebnim podjetjem, ker so v času sprejema Direktive leta 1977 državne uprave za pošto vse storitve telekomunikacij opravljale v svoji režiji. Zakonodajalec Skupnosti torej prvotno predvidoma ni želel sprejeti ureditve v zvezi z dodelitvijo radijskih frekvenc zasebnim ponudnikom.</TXT></NP><NP><NO.P>87.</NO.P><TXT>T-Mobile Austria sicer predlaga, da bi se v okviru zgodovinske razlage upoštevalo spremembo dejanskih razmerij (evolutivna razlaga) in bi se vprašalo, kaj bi zgodovinski zakonodajalec želel urediti zaradi sedanjega izhodiščnega položaja.<NOTE NOTE.ID="E0031" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>T-Mobile Austria se glede te metode razlage sklicuje na K. Larenz, <HT TYPE="ITALIC">Juristische Methodenlehre,</HT> 6. izdaja, München 1991, strani 329 in 344.</P></NOTE> Pri tem obravnavanju ne bi bilo vnaprej izključeno, da je zakonodajalec v pojem telekomunikacij želel vključiti tudi dodelitev frekvenc.</TXT></NP><NP><NO.P>88.</NO.P><TXT>Zgodovinska metoda razlage pa je le podrejenega pomena in ni odločilna.<NOTE NOTE.ID="E0032" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej o tem moje sklepne predloge z dne <DATE ISO="20060713">13. julija 2006</DATE> v zadevi Robins in Burnett (C-278/05, še nerešena zadeva pred Sodiščem, ZOdL, str. I-0000, točki 80 in 81).</P></NOTE> Določbe Šeste direktive o DD V je namreč treba razlagati tudi sistematično in s posebnim upoštevanjem njenega namena.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>—</NO.P><TXT>Sistematična razlaga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>89.</NO.P><TXT>V sistematičnem pogledu bi lahko bila najprej pomembna definicija telekomunikacijskih storitev, vsebovana v členu 9(2), točka e, alinea 10, Šeste direktive<NOTE NOTE.ID="E0033" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ta določba je bila vstavljena z Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne <DATE ISO="19990617">17. junija 1999</DATE> o spremembi Direktive 77/388/EGS glede ureditve davka na dodano vrednost od telekomunikacijskih storitev (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="162" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="63">UL L 162, str. 63</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>. Ta se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>Šteje se, da so telekomunikacijske storitve, storitve v zvezi s prenosom, oddajanjem ali sprejemanjem signalov, besed, slike in zvoka ali kakršne koli informacije po žičnih, radijskih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom ali dodeljevanjem<?PAGE NO="I-5212"?> povezane pravice do uporabe zmogljivosti za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje [...]<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>90.</NO.P><TXT>Člen 9 ureja, kateri kraj se šteje za kraj opravljanja storitev. Člen 2, točka e, pri tem med drugim tudi za v njem opisane telekomunikacijske storitve določa, da se pri čezmejnih storitvah za kraj, v katerem so storitve opravljene, šteje kraj, v katerem ima naročnik sedež svoje dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>91.</NO.P><TXT>Kolikor nekatere vlade in Komisija sploh štejejo sklepanje iz te opredelitve za primerno, menijo, da zajema le telekomunikacijske storitve v ožjem pomenu. V določbi navedene pravice do uporabe <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>zmogljivosti za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/> se po njihovem mnenju nanašajo na infrastrukturo, ne pa na pravice uporabe frekvenc.</TXT></NP><NP><NO.P>92.</NO.P><TXT>Nekatere tožeče stranke iz tega odlomka, ki se v angleški različici glasi <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>including the related transfer or assignment of the right to use capacity for such transmission, emission or reception<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/>, izvajajo nasprotno. Izraz <HT TYPE="ITALIC">capacity</HT> naj bi bil uporabljen prav v smislu <HT TYPE="ITALIC">frequency spectrum capacity.</HT></TXT></NP><NP><NO.P>93.</NO.P><TXT>Zdi se sicer, da angleška različica dopušča tako razlago, vendar pa druge jezikovne različice podpirajo razlago udeleženih vlad in Komisije.<NOTE NOTE.ID="E0034" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Poleg navedene nemške različice glej predvsem italijansko (ivi compresa la cessione e la concessione, ad esse connesse, di un diritto di utilizzazione a infrastrutture per la trasmissione, l'emissione o la ricezione), nizozemsko (met inbegrip van de daarmee samenhangende overdracht en verlening van rechten op het gebruik van infrastructuur voor de transmissie, uitzending of ontvangst) in francosko (y compris la cession et la concession y afférentes d'un droit d'utilisation de moyens pour une telle transmission, émission ou réception - poudarila generalna pravobranilka).</P></NOTE> Pri mogočih odstopanjih med jezikovnimi različicami sta smisel in namen določbe posebej pomembna,<NOTE NOTE.ID="E0035" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej sodbe z dne <DATE ISO="19900327">27. marca 1990</DATE> v zadevi Cricket St. Thomas (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-372/88" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-1345">C-372/88, Recueil, str. I-1345, točka 19</REF.DOC.ECR>), z dne <DATE ISO="19970605">5. junija 1997</DATE> v zadevi SDC (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-2/95" YEAR="1997" PAGE.ECR="I-3017">C-2/95, Recueil, str. I-3017, točka 22</REF.DOC.ECR>) in z dne <DATE ISO="20000914">14. septembra 2000</DATE> v zadevi D. (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-384/98" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-6795">C-384/98, Recueil, str. I-6795, točka 16</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v njej pa se v tem primeru govori proti vključitvi dodelitve frekvenc.</TXT></NP><NP><NO.P>94.</NO.P><TXT>Kot namreč nizozemska vlada pravilno poudarja, naj bi določba zagotovila, da so telekomunikacijske storitve iz tretjih držav, opravljene za prejemnike iz Skupnosti, obdavčene v Skupnosti.<NOTE NOTE.ID="E0036" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej četrto uvodno izjavo v opombi 33 navedene Direktive 1999/59, ki se glasi: <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>Treba je predvsem zagotoviti, da so telekomunikacijske storitve, ki jih uporabijo naročniki s sedežem v Skupnosti, obdavčene v Skupnosti.<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/></P></NOTE> Ta preudarek se nanaša le na telekomunikacijske storitve v ožjem smislu. Pravice uporabe frekvenc namreč v vsakem primeru dodeljuje nacionalni organ. Večinoma bi morali imeti pri tem pridobitelji, torej prejemniki storitve, v državi dodelitve podružnico, saj je komaj verjetno, da bi bilo mobilno radijsko omrežje<?PAGE NO="I-5213"?> UMTS vzpostavljeno in upravljano brez obratovalnice ali hčerinske družbe v zadevni državi.</TXT></NP><NP><NO.P>95.</NO.P><TXT>Nekatere vlade in Komisija se dalje sklicujejo na opredelitev telekomunikacijskih storitev v zadevnih direktivah skupnega trga. Vsekakor je povsem v skladu s prakso Sodišča, da se pri razlagi Šeste direktive o DD V upoštevajo tudi definicije v pravnih aktih, ki urejajo zadevno področje in ne zasledujejo namenov predpisov v zvezi z davkom na dodano vrednost.<NOTE NOTE.ID="E0037" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <DATE ISO="20060504">4. maja 2006</DATE> v zadevi Abbey National in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-169/04" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-4027">C-169/04, ZOdl., str. I-4027, točka 61 in naslednje</REF.DOC.ECR>) ter moje sklepne predloge k tej sodbi, predstavljene <DATE ISO="20050908">8. septembra 2005</DATE>, točka 73 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>96.</NO.P><TXT>Člen 2, točka 4, Direktive Sveta 90/387/EGS z dne <DATE ISO="19900628">28. junija 1990</DATE> o vzpostavitvi notranjega trga za telekomunikacijske storitve z uvedbo zagotavljanja odprtosti omrežij<NOTE NOTE.ID="E0038" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="192" DATE.PUB="1990" PAGE.FIRST="1">UL L 192, str. 1</REF.DOC.OJ>. Direktiva 1990/387 je bila v vmesnem času razveljavljena z Direktivo 2002/21, navedeno v opombi 11. Nova Okvirna direktiva v definiciji elektronskih komunikacijskih storitev, vsebovani v členu 2, točka c, vključuje telekomunikacije in torej prav tako kot njena predhodnica upošteva prenos signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih.</P></NOTE> opredeli telekomunikacijske storitve kot <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>storitve, ki v celoti ali deloma sestojijo iz prenosa in posredovanja signalov na telekomunikacijsko omrežje prek telekomunikacijskega postopka, z izjemo radiofuzije in televizije<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/>. Po tej definiciji dodelitev pravice uporabe frekvenc ne predstavlja telekomunikacijske storitve.</TXT></NP><NP><NO.P>97.</NO.P><TXT>Vendar pa obstajajo dvomi, ali se lahko navedene opredelitve neomejeno prenesejo na prilogo D, ker se nanašajo na telekomunikacijske <HT TYPE="ITALIC">storitve (telecommunication services),</HT> medtem ko priloga D navaja telekomunikacije <HT TYPE="ITALIC">(telecommunications).</HT> Ta izraz bi se lahko razumel kot širši opis tega področja dejavnosti, ki obsega tudi druge dejavnosti, ne le telekomunikacijske storitve v ožjem pomenu.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>—</NO.P><TXT>Teleološka razlaga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>98.</NO.P><TXT>Odločilna pa sta smisel in namen določbe člena 4(5), tretji pododstavek, v zvezi s prilogo D k Šesti direktivi. Kot se je izrazil generalni pravobranilec Alber, gre pri katalogu dejavnosti v prilogi D za dejavnosti, pri katerih je gospodarska zveza primarna in očitna.<NOTE NOTE.ID="E0039" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 28 navedeni sklepni predlogi Fazenda Pública, točka 69.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ker te storitve <HT TYPE="ITALIC">tipično</HT> ponujajo ali bi jih lahko ponujala zasebna podjetja, obstaja splošna domneva precejšnjega vpliva na<?PAGE NO="I-5214"?> konkurenco. Namen določbe je v tej okoliščini državo izenačiti z zasebno davčno zavezanko. Druge storitve države so v skladu z drugim pododstavkom podvržene davku na dodano vrednost samo v posameznih primerih, če grozi precejšnje izkrivljanje konkurence.</TXT></NP><NP><NO.P>100.</NO.P><TXT>Izenačitev položaja države z zasebnimi davčnimi zavezanci je podana le v zvezi s telekomunikacijskimi storitvami v ožjem pomenu, ker te storitve zdaj lahko prav tako ponudijo tudi zasebna podjetja. Prva dodelitev pravic uporabe frekvenc pa je, nasprotno, ob sedanjem stanju razvoja<NOTE NOTE.ID="E0040" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Komisija pa razmišlja o uvedbi bolj tržno usmerjenega pristopa k upravljanju frekvenc (glej sporočilo Komisije z dne <DATE ISO="20050914">14. septembra 2005</DATE>, Tržni pristop k upravljanju spektra v Evropski uniji, COM(2005) 400).</P></NOTE> naloga, ki je pridržana za državo<NOTE NOTE.ID="E0041" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>O tem glej spodaj navedeno točko 102 in naslednje.</P></NOTE>. Tudi če bi dodelitev frekvenc pod določenimi pogoji morda lahko konkurirala nadaljnjemu prenosu tovrstnih pravic s strani zasebnikov<NOTE NOTE.ID="E0042" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej navedbe k četrtemu vprašanju za predhodno odločanje (spodaj navedena točka 125 in naslednje).</P></NOTE>, pri tej dejavnosti ni potrebna splošna izenačitev države z zasebnimi davčnimi zavezanci. Vsekakor je namreč treba preveriti, ali je obdavčitev državne storitve v skladu s členom 4(5), drugi pododstavek, Šeste direktive potrebna zaradi varstva konkurence.</TXT></NP><NP><NO.P>101.</NO.P><TXT>Na prvo vprašanje za predhodno odločanje je torej treba odgovoriti, da pojem <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>telekomunikacije<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/> v prilogi D, točka 1, k Šesti direktivi ob sedanjem stanju razvoja ne obsega dodelitve pravic uporabe frekvenc za ponudbo storitev mobilne telefonije s strani države.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje: dejavnost, katere obseg ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv v smislu člena 4(5), tretji pododstavek, Šeste direktive</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>102.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(5), tretji pododstavek, Šeste direktive morata biti za to, da se osebe javnega prava vedno štejejo za davčne zavezance, kumulativno izpolnjeni dve predpostavki: opravljati morajo eno od dejavnosti iz kataloga v prilogi D in obseg teh dejavnosti ne sme biti tako majhen, da bi bil zanemarljiv.</TXT></NP><NP><NO.P>103.</NO.P><TXT>Kot je bilo ugotovljeno v odgovoru na prvo vprašanje, pri dodelitvi pravic uporabe frekvenc s strani organa Telekom-Control-Kommission ni šlo za storitev telekomunikacij v smislu priloge D, točka 1, k Šesti direktivi.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5215"?><NP><NO.P>104.</NO.P><TXT>Posledično ni treba presojati, ali ima dejavnost zanemarljiv obseg, čeprav država članica z njo dosega precejšnje dohodke, na kar se nanaša tretje predloženo vprašanje. Brez pomena so tudi morebitne posledice nacionalne ureditve, ki v tem delu odstopa od direktive. Drugo vprašanje torej prav tako kot tretje vprašanje ne potrebuje odgovora.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Peto vprašanje za predhodno odločanje: izvajanje javne oblasti v smislu člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>105.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive morata biti za izvzetje iz davčne obveznosti kumulativno izpolnjeni dve predpostavki, in sicer opravljanje dejavnosti s strani osebe javnega prava in opravljanje teh dejavnosti kot organ oblasti.<NOTE NOTE.ID="E0043" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19910725">25. julija 1991</DATE> v zadevi Ayuntamiento de Sevilla (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-202/90" YEAR="1991" PAGE.ECR="I-4247">C-202/90, Recueil, str. I-4247, točka 18</REF.DOC.ECR>) ter v opombi 15 navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, točka 34, ter Komisija proti Združenemu kraljestvu, točka 49.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>106.</NO.P><TXT>V zvezi s prvo predpostavko je Sodišče ugotovilo, da dejavnost zasebne osebe ni oproščena davka na dodano vrednost že samo zaradi tega, ker obstaja zaradi opravljanja dejanj, pridržanih javni oblasti.<NOTE NOTE.ID="E0044" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v opombi 15 navedeno sodbo Komisija proti Nizozemski, točka 21, v opombi 43 navedena sodba Ayuntamiento de Sevilla, točka 19, in v opombi 15 navedena sodba Komisija proti Grčiji, točka 40.</P></NOTE> Pri tem pa je imelo Sodišče v mislih predvsem osebe s samostojno gospodarsko dejavnostjo, ki niso delovale v okviru javne uprave.<NOTE NOTE.ID="E0045" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v opombi 15 navedeno sodbo Komisija proti Nizozemski, točka 22, in v opombi 43 navedeno sodbo Ayuntamiento de Sevilla, točka 20.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>107.</NO.P><TXT>Telekom-Control-Kommission deluje v okviru družbe Telekom-Control GmbH. Čeprav gre po obliki za družbo zasebnega prava, pa nobena od strank ne izraža dvoma, da je treba Telekom-Control-Kommission obravnavati kot del javne uprave. Naloga Sodišča je, da preveri, ali je taka kvalifikacija v skladu z nacionalno zakonodajo.</TXT></NP><NP><NO.P>108.</NO.P><TXT>Drugo predpostavko je Sodišče v sodbi Fazenda Pública proti Câmara Municipal do Porto<NOTE NOTE.ID="E0046" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20001214">14. decembra 2000</DATE> v zadevi Fazenda Pública (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-446/98" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-11435">C-446/98, Recueil, str. I-11435, točki 16 in 17</REF.DOC.ECR>)</P></NOTE> konkretiziralo, kot sledi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>V zvezi z zadnjo navedeno predpostavko se obseg davčne oprostitve oseb javnega prava določi glede na način opravljanja dejavnosti [...] [<NOTE NOTE.ID="E0047" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tu se Sodišče sklicuje na v opombi 27 navedeno sodbo Comune di Carpaneto Piacentino in drugi, točka 15, ter sodbo z dne <DATE ISO="19900515">15. maja 1990</DATE> v zadevi Comune di Carpaneto Piacentino in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-4/89" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-1869">C-4/89, Recueil, str. I-1869, točka 10</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>]</P><?PAGE NO="I-5216"?><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča gre pri dejavnostih v okviru javne oblasti v smislu člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive za dejavnosti, ki jih osebe javnega prava opravljajo v okviru posebne javnopravne ureditve. Mednje ne sodijo dejavnosti, ki jih opravljajo pod enakimi pravnimi pogoji kot zasebni gospodarski subjekti [...]<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/> [<NOTE NOTE.ID="E0048" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tu se Sodišče sklicuje na v opombi 15 navedeni sodbi Komisija proti Združenemu kraljestvu, točka 50, in Komisija proti Grčiji, točka 35, ter na druge sodbe v vzporednih postopkih.</P></NOTE>]</P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>109.</NO.P><TXT>Sodišče je dalje zaključilo, da v okviru te presoje ni pomemben predmet ali namen dejavnosti.<NOTE NOTE.ID="E0049" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 27 navedena sodba Comune di Carpaneto Piacentino in drugi, točka 13, in v opombi 46 navedena sodba Fazenda Publica, točka 19.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>110.</NO.P><TXT>Tožeče stranke menijo, da je država pri dodelitvi pravic uporabe frekvenc ravnala kot zasebni gospodarski subjekt. Poslužila se je zasebnopravnega načina postopanja in kot protidajatev za dodelitev frekvenc prejela visoka plačila.</TXT></NP><NP><NO.P>111.</NO.P><TXT>Udeležene države članice in Komisija v nasprotju s tem poudarjajo, da je dodelitev pravic uporabe frekvenc v skladu z zadevnimi določbami prava Skupnosti in nacionalne zakonodaje pridržana izključno državi, ki ima pri tem posebne obveznosti.</TXT></NP><NP><NO.P>112.</NO.P><TXT>Pri tem je treba ugotoviti, da sme v skladu s členom 2(1), točka a, Direktive 97/13 posamična dovoljenja za upravljanje telekomunikacijskega omrežja izdajati le en državni regulativni organ. Organ mora izpolnjevati zahteve iz členov 9 in 10 Direktive. Če država izda le omejeno število dovoljenj, mora izbiro opraviti na podlagi objektivnih, nediskriminatornih, podrobnih, transparentnih in sorazmernih meril (člen 10(3) Direktive 97/13). Za v tej zvezi nastale stroške veljajo določbe člena 11(2) Direktive 97/13.</TXT></NP><NP><NO.P>113.</NO.P><TXT>Tudi če je dokončna presoja nacionalnih predpisov pridržana predložitvenemu sodišču, ni nobenega dvoma, da lahko prvo dodelitev frekvenc v skladu z zakonom o telekomunikacijah opravi le Telekom-Control-Kommission. Obveznosti, ki ji jih pri tem nalaga nacionalna zakonodaja, temeljijo na določbah Direktive 97/13.</TXT></NP><NP><NO.P>114.</NO.P><TXT>Teh pravic ne more neposredno dodeliti noben zasebnik. Zasebniki lahko kvečjemu prenesejo s strani države dodeljene frekvence med seboj. Prenos pa ni primerljiv<?PAGE NO="I-5217"?> s prvo dodelitvijo, ker temelji na izvedeni pravici razpolaganja, medtem ko je prva dodelitev originarna državna naloga. Tudi zamenjave bankovcev med zasebniki se ne bi primerjalo z državnim pooblastilom za njihovo izdajo. Navedeno omogoča zaključek, da je bila javna dražba pravic uporabe frekvenc dejavnost, ki je državni organ zavezovala v okviru javne oblasti.</TXT></NP><NP><NO.P>115.</NO.P><TXT>Temu ne nasprotuje dejstvo, da je država ob dodelitvi frekvenc posegla po instrumentu javne dražbe, postopku, ki izvira iz civilnega prava in ga posledično lahko uporabijo tudi zasebniki.</TXT></NP><NP><NO.P>116.</NO.P><TXT>Pomen javne dražbe v okviru celotnega postopka dodelitve lahko ostane odprt. Nekatere tožeče stranke zagovarjajo stališče, da je z javno dražbo nastala civilnopravna pogodba o dodelitvi pravic uporabe frekvenc. Druge ob tem uveljavljajo, da je do dejanske dodelitve prišlo šele z naknadnim upravnim aktom. Javna dražba se je torej uporabila le za izbiro podjetja, ki so mu bile pravice nato dodeljene v upravnopravni obliki.</TXT></NP><NP><NO.P>117.</NO.P><TXT>Sodišče je sicer način opravljanja dejavnosti štelo za odločilen. Pri tem pa ne bi zadoščalo, če bi pod tem razumeli le obliko, kako se dejavnost opravlja. Najprej je namreč pomembno, ali lahko zasebniki na podlagi zadevnih določb sploh opravljajo primerljivo dejavnost. Če je tako, bi se morala država, da bi se zagotovila nevtralnost bremena davka na dodano vrednost, šteti za davčno zavezanko. Nasprotno pa dejstvo, da država pri izvajanju izključno njej pridržanih pooblastil uporablja postopke, znane v civilnem pravu, ne vpliva na davčno nevtralnost.</TXT></NP><NP><NO.P>118.</NO.P><TXT>Teza tožečih strank bi torej vodila do tega, da bi se javna oblast izvajala le, če država izdaja upravne akte, torej izvaja oblastvena dejanja v ožjem pomenu. Tako stališče pa je Sodišče v sodbah Autobahn -Maut izrecno zavrnilo.<NOTE NOTE.ID="E0050" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 15 navedeni sodbi Komisija proti Združenemu kraljestvu, točka 51, in Komisija proti Grčiji, točka 36.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>119.</NO.P><TXT>V sodbi Fazenda Pública proti Câmara Municipal do Porto<NOTE NOTE.ID="E0051" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 46 navedena sodba Fazenda Pública, točka 22.</P></NOTE> je Sodišče na podlagi dejstva, da je bilo z upravljanjem javnih parkirišč povezano izvajanje javnih pooblastil, zaključilo, da je dejavnost podvržena posebni javnopravni ureditvi. Izvajanje javnih pooblastil, pri katerem so si država in<?PAGE NO="I-5218"?> državljani v razmerju nad- oziroma podrejenosti, je torej po stališču Sodišča pokazatelj za izvajanje javne oblasti v smislu člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive, vendar pa za to ni nujna predpostavka.<NOTE NOTE.ID="E0052" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej v opombi 47 navedeno sodbo Comune di Carpaneto Piacentino, točka 11.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>120.</NO.P><TXT>Osredotočenje na pravni okvir oblike opravljanja dejavnosti bi lahko ogrozilo enotno obravnavanje Šeste direktive, ker obstaja možnost, da država v eni državi članici morda pogosteje uporablja zasebno-pravne oblike ravnanja kot v drugi. Tudi razmejitev upravnopravnih oblik ravnanja od zasebnopravnih se lahko v različnih nacionalnih pravnih ureditvah razlikuje.</TXT></NP><NP><NO.P>121.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba opozoriti, da člen 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive zahteva le, da organi dejavnost opravljajo <HT TYPE="ITALIC">kot organi oblasti.</HT> Torej se javna dražba pravic uporabe frekvenc ne sme obravnavati izolirano.<NOTE NOTE.ID="E0053" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tudi v opombi 46 navedeni sodbi Fazenda Pública, točka 22, Sodišče oddaje parkirnega mesta v najem ni obravnavalo izolirano, temveč v okviru upravljanja javnih parkirišč kot celote.</P></NOTE> Nasprotno, ta dejavnost se vključuje v celotni okvir upravljanja frekvenc in regulacije telekomunikacijskega sektorja. V tem kontekstu država v bistvu izvaja javna pooblastila, s tem ko v nacionalno zakonodajo prenaša zahteve odločbe o UMTS ali direktive notranjega trga.</TXT></NP><NP><NO.P>122.</NO.P><TXT>Ni protislovja, če se pri predmetni presoji upošteva širši pravni kontekst dejavnosti, medtem ko je pri opredelitvi, da je neka dejavnost gospodarska, odločilen le njen zunanji videz. Nasprotno, logiki člena 4 Šeste direktive celo ustreza, da se s široko razlago prvega in drugega odstavka v prvi fazi zagotovi enotna uporaba Direktive, pri uporabi petega odstavka pa se upoštevajo posebni okvirni pravni pogoji za ravnanje države.</TXT></NP><NP><NO.P>123.</NO.P><TXT>Končno se opredelitev javne dražbe frekvenc kot dejavnosti v okviru izvajanja javne oblasti ne izjalovi zato, ker je država z javno dražbo dosegla precejšnje dohodke. Kot navedeno, to sicer lahko vodi do posledice, da ima državno ravnanje naravo gospodarske dejavnosti v smislu člena 4(2) Šeste direktive. Zato pa ne gre pri tem nič manj za izvajanje javne oblasti, če država ravna na podlagi posebnega pravnega režima, ki velja samo zanjo.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5219"?><NP><NO.P>124.</NO.P><TXT>Na peto vprašanje za predhodno odločanje je torej treba odgovoriti:</TXT><P>Za dejavnosti, ki jih državni organi opravljajo kot organi oblasti v skladu s členom 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive, je treba šteti tiste dejavnosti, ki jih osebe javnega prava opravljajo v okviru posebne javnopravne ureditve. Izvajanje javne oblasti ni izključeno zaradi tega, ker država pri izpolnjevanju izključno zase pridržanih nalog uporablja postopek, znan v civilnem pravu, ali pri svoji dejavnosti doseže precejšnje dohodke.</P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Četrto vprašanje za predhodno odločanje: ali obravnavanje, kot da ne gre za davčnega zavezanca, vodi do precejšnjega izkrivljanja konkurence?</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>125.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(5), drugi pododstavek, Šeste direktive se državni organi štejejo za davčne zavezance tudi v zvezi z dejavnostmi, ki so jih dolžni opravljati kot organi oblasti, če bi obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence.</TXT></NP><NP><NO.P>126.</NO.P><TXT>Po ugotovitvah Sodišča v sodbi Comune di Carpaneto Piacentino so države članice dolžne zagotoviti, da</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>so osebe javnega prava glede dejavnosti, ki so jih dolžne opravljati v okviru javne oblasti, podvržene davčni obveznosti, če lahko te storitve, kot konkurenti, opravljajo tudi zasebniki, in bi obravnavanje države, kot da ne gre za davčno zavezanko, lahko vodilo do precejšnjega izkrivljanja konkurence [...]<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0054" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 27 navedena sodba Comune di Carpaneto Piacentino in drugi, točka 24. Glej tudi sodbo z dne <DATE ISO="20060608">8. junija 2006</DATE> v zadevi Feuerbestattungsverein Halle (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-430/04" YEAR="2006" PAGE.ECR="I-4999">C-430/04, ZOdl., str. I-4999, točka 25</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>127.</NO.P><TXT>Dodelitev pravic uporabe frekvenc je pridržana izključno državi, tako da je konkurenca med identičnimi storitvami države in drugih ponudnikov v trenutku javne dražbe frekvenc izključena. Tožeče stranke pa argumentirajo, da bi lahko bila dodelitev frekvenc s strani države oproščena davka na dodano vrednost, v konkurenci z nadaljnjo odsvojitvijo pravic uporabe frekvenc s strani zasebnih ponudnikov.</TXT></NP><NP><NO.P>128.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je najprej treba ugotoviti, da je treba lastnost davčnega zavezanca oz. izostanek te načeloma presojati v času izvršitve transakcije.<NOTE NOTE.ID="E0055" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20050602">2. junija 2005</DATE> v zadevi Waterschap Zeeuws Vlaanderen (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-378/02" YEAR="2005" PAGE.ECR="I-4685">C-378/02, ZOdl., str. I-4685, točka 32.</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato mora v tem času obstajati tudi vpliv na konkurenco.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5220"?><NP><NO.P>129.</NO.P><TXT>To predpostavlja, da je v času dodelitve frekvenc že obstajal trg ustreznih pravic uporabe, kar pomeni, prvič, da so morale že obstajati primerljive pravice uporabe, in drugič, da so bile te pravice prenosljive med zasebniki. Le pod tema predpostavkama je lahko dodelitev frekvenc s strani države v konkurenci s prenosom pravic uporabe frekvenc s strani zasebnikov.</TXT></NP><NP><NO.P>130.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Taksatorringen<NOTE NOTE.ID="E0056" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20031120">20. novembra 2003</DATE> v zadevi Taksatorringen (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-8/01" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-13711">C-8/01, Recueil, str. I-13711</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sicer smiselno ugotovilo, da se člen 13(A) (1), točka f, Šeste direktive nanaša tudi na izkrivljanje konkurence, ki bi ga oprostitev lahko povzročila v prihodnosti. Vendar pa mora biti nevarnost izkrivljanja konkurence realna.<NOTE NOTE.ID="E0057" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V opombi 56 navedena sodba Taksatorringen, točka 63.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>131.</NO.P><TXT>Tudi če trenutno noben konkurent ne ponuja konkurenčnih storitev, podvrženih davku na dodano vrednost, je lahko nevarnost izkrivljanja konkurence realna. Za odvrnitev potencialnih konkurentov od aktivnega udejstvovanja na trgu namreč zadošča že neugoden izhodiščni položaj. Nasprotno pa je takšna realna nevarnost izključena, če na podlagi okvirnih pravnih pogojev noben potencialni konkurent ne more podati konkurenčne ponudbe za državno dodeljene frekvence.</TXT></NP><NP><NO.P>132.</NO.P><TXT>V zvezi s frekvencami UMTS mobilne telefonije je treba ugotoviti, da v času javne dražbe v letu 2000 na trgu niso bile na razpolago primerljive pravice uporabe frekvenc. Ni jasno, ali to velja tudi za pravice uporabe frekvenc GSM-DCS-1800, ki so bile dodeljene družbi tele.ring v letu 1999, in za frekvence za snopovne radijske sisteme TETRA, ki jih je družba master-talk prejela februarja 2000.</TXT></NP><NP><NO.P>133.</NO.P><TXT>Če bi bile v zadevnih trenutkih po ugotovitvah predložitvenega sodišča že na razpolago primerljive pravice uporabe frekvenc, bi bilo treba presoditi, ali bi jih bilo mogoče ob upoštevanju takrat veljavne nacionalne zakonodaje že prenašati med zasebniki. Prenos med zasebniki mora biti poleg tega podvržen davku na dodano vrednost.</TXT></NP><NP><NO.P>134.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je šele novela zakona o telekomunikacijah v letu 2003 omogočila trgovanje s frekvencami v ožjem pomenu, o čemer govori tudi določba člena 9(4) Direktive 2002/21. Od takrat dalje mogoč prenos pravic uporabe frekvenc pa je za konkurenčen položaj v trenutku dodelitve frekvenc brez pomena. Če pa država sedaj znova<?PAGE NO="I-5221"?> dodeli frekvence, bi bilo treba to okoliščino upoštevati.<NOTE NOTE.ID="E0058" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Po sklepu CEPT-ECC- (02) 06 naj bi bil poleg že dovoljenih frekvenc za prve storitve 3G od <DATE ISO="20080101">1. januarja 2008</DATE> na razpolago še frekvenčni pas med 2500 MHz in 2690 MHz za mobilno telefonijo IMT-2000/UMTS.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>135.</NO.P><TXT>Stranke pa si niso enotne o tem, ali že predhodno obstoječa možnost prenosa koncesije skupaj s povezanimi pravicami uporabe frekvenc predstavlja storitev, ki konkurira državni dodelitvi frekvenc.<NOTE NOTE.ID="E0059" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>T-Mobile Austria sicer pojasnjuje, da se prenos koncesije opravi skupaj s prenosom celotnega podjetja. Od prenosa člena 5(8) Šeste direktive je odvisno, ali gre v tem primeru za transakcijo, podvrženo davku na dodano vrednost.</P></NOTE> Ali je tako, je odvisno od razlage nacionalnih predpisov, ki je pridržana predložitvenemu sodišču.</TXT></NP><NP><NO.P>136.</NO.P><TXT>Tudi če bi v zvezi s frekvencami TETRA in GSM že obstajala potencialna konkurenca med državno dodelitvijo in odsvojitvijo s strani zasebnika, bi morala biti državna storitev obdavčena le, če bi neob-davčitev po ugotovitvah predložitvenega sodišča vodila do precejšnjega izkrivljanja konkurence v smislu člena 4(5), drugi pod-odstavek, Šeste direktive.</TXT></NP><NP><NO.P>137.</NO.P><TXT>Tako bi bilo, če bi država <HT TYPE="ITALIC">končnim porabnikom</HT> opravila enako storitev kot zasebna podjetja, tako da bi morale stranke v enem primeru plačati ceno brez davka na dodano vrednost, v drugem pa z njim.<NOTE NOTE.ID="E0060" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Hipoteza tožečih strank, da oseba, ki ni davčni zavezanec (na primer državni organ) in ni upravičena do odbitka vstopnega davka, pridobi frekvenco, se zdi malo verjetna. Če državni organ izkorišča frekvenco, skladno z njenim namenom za opravljanje odplačnih telekomunikacijskih storitev, je v skladu s členom 4(5), tretji pododstavek, v zvezi s prilogo D Šeste direktive zavezan k plačilu davka. Le hipotetično je tudi razmišljanje, da bi bil odbitek vstopnega davka lahko izključen, če se dovoljenja ne bi uporabljalo za dejavnosti, podvržene davku.</P></NOTE> Ker končni porabnik nima pravice do odbitka vstopnega davka, bi bila storitev zasebnega ponudnika dražja za ves znesek davka na dodano vrednost.</TXT></NP><NP><NO.P>138.</NO.P><TXT>Če pa <HT TYPE="ITALIC">davčni zavezanec</HT> pridobi pravico uporabe frekvenc od zasebnika, bi bila taka pridobitev le v posebej utemeljenih posameznih primerih in tudi le v nebistveno manjši meri privlačna kot pridobitev od države, ker bi se davek na dodano vrednost lahko takoj odbil kot vstopni davek ali pa bi bil povrnjen v kratkem času. Stroški, povezani s financiranjem, lahko sicer v absolutnih številkah predstavljajo velike vsote. Vendar pa glede na skupne izdatke za pridobitev pravic uporabe frekvenc ti stroški ne nastopijo v takšnem obsegu, ki bi povzročil precejšnje izkrivljanje konkurence.</TXT></NP><?PAGE NO="I-5222"?><NP><NO.P>139.</NO.P><TXT>Čeprav je bilo trgovanje s frekvencami UMTS mogoče šele po tem, ko so bile te izdane in so bili določeni okvirni pogoji za njihov prenos, tožeče stranke menijo, da bi lahko tudi v tem primeru prišlo do izkrivljanja konkurence zaradi njihove dodelitve s strani države, ki je oproščena davka na dodano vrednost.</TXT></NP><NP><NO.P>140.</NO.P><TXT>Kot je bilo že ugotovljeno, pa mora, prvič, v trenutku zadevne transakcije obstajati potencialno razmerje konkurence. Možnost, da bodo za to potrebni okvirni pravni pogoji določeni kasneje, ne zadošča. Davčna obveznost namreč ne more biti odvisna od bolj ali manj nezanesljivih napovedi. Drugič, obstajala bi prikrajšanost tistih, ki bi kasneje pridobili pravico uporabe frekvenc UMTS s strani zasebnega ponudnika, le pri morebitnih stroških financiranja za vstopni davek, ki se ne odbije takoj, kar pa ne utemeljuje precejšnjega izkrivljanja konkurence.</TXT></NP><NP><NO.P>141.</NO.P><TXT>Dlje ko sta si državna dodelitev pravic uporabe frekvenc in uvedba trgovanja s frekvencami časovno oddaljeni, bolj se spreminja tudi celotno okolje na trgu. Pri tem dobijo drugi dejavniki, kot npr. novo ovrednotenje ekonomske vrednosti izkoriščanja frekvenc zaradi pojava konkurirajočih tehnik mobilne telefonije UMTS, povsem drug pomen kot morebitno likvidnostno prikrajšanje zaradi prehodnega stroška vstopnega davka. Tudi to razmišljanje kaže, da lahko o izkrivljanju konkurence v smislu člena 4(5), drugi pododstavek, Šeste direktive načeloma govorimo samo, če so storitve na razpolago ob istem času in ima potencialni pridobitelj dejansko izbiro med dvema primerljivima ponudbama.</TXT></NP><NP><NO.P>142.</NO.P><TXT>Na četrto vprašanje je zato treba odgovoriti:</TXT><P>Precejšnje izkrivljanje konkurence v smislu drugega pododstavka člena 4(5) Šeste direktive je podano samo, če obstaja realna nevarnost, da bo obravnavanje države, kot da ni davčna zavezanka, sedanje ali potencialne ponudnike konkurenčnih storitev zelo oviralo pri njihovi konkurenčnosti. Takšna nevarnost načeloma ne obstaja, če je na podlagi okvirnih pravnih pogojev v času, ko je bila opravljena storitev s strani države, izključeno, da bi zasebni ponudniki na trgu opravljali storitve, ki so v konkurenci z državnimi storitvami.</P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C —</NO.P><TXT>Sedmo vprašanje za predhodno odločanje: Ali je treba plačilo za uporabo frekvence razumeti kot bruto ali neto plačilo?</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>143.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tem vprašanjem izvedeti, ali je treba v skladu s Šesto direktivo plačilo za uporabe frekvence šteti<?PAGE NO="I-5223"?> za bruto ali za neto plačilo, torej ali dogovorjeno plačilo že vsebuje davek na dodano vrednost ali pa ga je treba k plačilu še prišteti.</TXT></NP><NP><NO.P>144.</NO.P><TXT>Ker je bilo pravkar ugotovljeno, da dodelitev frekvenc ne predstavlja dejavnosti, podvržene davku na dodano vrednost, na sedmo predloženo vprašanje ni treba odgovoriti.</TXT></NP><NP><NO.P>145.</NO.P><TXT>Kljub temu pa Šesta direktiva tudi ne vsebuje določbe v zvezi s tem vprašanjem. Od konkretnega dogovora med strankami je namreč odvisno, ali plačilo vsebuje davek na dodano vrednost ali ne. Če ta dogovor ni jasen, se mora njegova vsebina ugotavljati v skladu s pravili razlage zadevne nacionalne zakonodaje, kar pa je izključna naloga sodišč države članice.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>146.</NO.P><TXT>Ob zaključku predlagam, naj Sodišče na vprašanja Landesgericht für Zivilrechtssachen Wien odgovori, kot sledi:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>S strani državnega organa opravljena javna dražba pravice, da se v določenem obdobju izkoriščajo določeni deli elektromagnetnega spektra za ponudbo storitev mobilne telefonije, se v okoliščinah postopka v glavni stvari šteje za izkoriščanje premoženja v pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka, in s tem za gospodarsko dejavnost v smislu člena 4(1) in (2) Šeste direktive sveta 77/388/EGS z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-5224"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>telekomunikacije<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/> v prilogi D, točka 1, k Šesti direktivi ob sedanjem stanju razvoja ne obsega dodelitve pravic uporabe frekvenc za ponudbo storitev mobilne telefonije s strani države.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Za dejavnosti, ki jih državni organi opravljajo kot organi oblasti, v smislu člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive, se štejejo tiste dejavnosti, ki jih osebe javnega prava opravljajo v okviru posebne upravnopravne ureditve. Izvajanje javne oblasti ni izključeno zato, ker država pri izpolnjevanju nalog, ki so izključno pridržane zanjo, uporablja postopke, znane iz civilnega prava, ali pri svoji dejavnosti dosega precejšnje dohodke.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Precejšnje izkrivljanje konkurence v smislu člena 4(5), drugi pododstavek, Šeste direktive je podano le, če obstaja realna nevarnost, da bi obravnavanje države, kot da ni davčna zavezanka, sedanje ali potencialne ponudnike konkurenčnih storitev zelo oviralo pri njihovi konkurenčnosti. Takšna nevarnost načeloma ne obstaja, če je na podlagi okvirnih pravnih pogojev v času, ko je bila opravljena storitev s strani države, izključeno, da bi zasebni ponudniki na trgu opravljali storitve, ki so v konkurenci z državnimi storitvami.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>