1.

Več operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljevanju: OPS) ( 2 ) s tema pritožbama predlaga razveljavitev dveh sodb Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2023, Austrian Power Grid in drugi/ACER ( 3 ) ter Austrian Power Grid in drugi/ACER ( 4 ) (v nadaljevanju: izpodbijani sodbi).

2.

Splošno sodišče je s tema sodbama zavrnilo ničnostni tožbi, ki so ju nekateri OPS vložili zoper odločbi odbora za pritožbe pri Agenciji Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 16. julija 2020, s katerima je bila potrjena veljavnost naslednjih odločitev te agencije:

3.

V pritožbah se v bistvu postavljata dve vprašanji, eno splošnejše in drugo izjemno tehnično. Gre za to, ali je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo:

4.

Člen 20, naslovljen „Evropska platforma za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo“, določa:

„1.   V enem letu po začetku veljavnosti te uredbe vsi OPS pripravijo predlog izvedbenega okvira za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo.

2.   Evropska platforma za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo, ki jo upravljajo OPS ali subjekt, ki ga OPS ustanovijo, temelji na skupnih načelih upravljanja in poslovnih procesih ter vsebuje vsaj funkcijo optimizacije aktivacije in funkcijo obračuna med OPS. Ta evropska platforma uporablja večstranski model OPS-OPS s skupnimi urejenimi seznami ponudb za izmenjavo vseh ponudb za izravnalno energijo iz vseh standardnih produktov za rezerve za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo, razen nerazpoložljivih ponudb v skladu s členom 29(14).

3.   Predlog iz odstavka 1 vključuje vsaj:

[…]

4.   V šestih mesecih po odobritvi predloga izvedbenega okvira za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo vsi OPS imenujejo predlagani subjekt ali subjekte, ki so pooblaščeni za upravljanje evropske platforme v skladu z odstavkom 3(e).

5.   V 18 mesecih po odobritvi predloga izvedbenega okvira za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo lahko vsi OPS pripravijo predlog za spremembo evropske platforme za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo v skladu z odstavkom 1. Predlaganim spremembam je priložena analiza stroškov in koristi, ki jo vsi OPS izvedejo v skladu s členom 61. O predlogu se obvesti Komisijo.

[…]“

5.

Člen 21, naslovljen „Evropska platforma za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z avtomatsko aktivacijo“, je podoben členu 20.

6.

Člen 37, naslovljen „Izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji“, določa:

„1.   Po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva OPS stalno posodabljajo razpoložljivost prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije ali upravljanje postopka netiranja odstopanj. Prenosna zmogljivost med trgovalnimi območji se posodobi po vsaki uporabi dela prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji ali vsakem ponovnem izračunu prenosne zmogljivosti med temi območji.

2.   OPS pred uporabo metodologije za izračun zmogljivosti v skladu z odstavkom 3 uporabijo prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, ki je ostala po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

3.   V petih letih po začetku veljavnosti te uredbe vsi OPS v območju izračuna zmogljivosti pripravijo metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji znotraj časovnega okvira izravnave za izmenjavo izravnalne energije ali upravljanje postopka netiranja odstopanj. Taka metodologija preprečuje izkrivljanje trga in je skladna z metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki se uporabi v časovnem okviru trgovanja znotraj dneva, določenem v Uredbi (EU) 2015/1222.“

7.

Člen 6, naslovljen „Naloge ACER v zvezi z regulativnimi organi“, v odstavku 10 določa:

„ACER je pristojen za sprejemanje posameznih odločitev o regulativnih vprašanjih, ki vplivajo na čezmejno trgovino ali čezmejno varnost sistema, pri katerih je potrebna skupna odločitev vsaj dveh regulativnih organov, takšne pristojnosti pa so bile podeljene regulativnim organom z enim od naslednjih pravnih aktov:

ACER je pristojen za sprejemanje posameznih odločitev, navedenih v prvem pododstavku, v naslednjih situacijah:

Pristojni regulativni organi lahko skupaj zaprosijo, da se obdobje iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka podaljša za največ šest mesecev, razen v primerih iz člena 4(7) te uredbe ali na podlagi točke (c) člena 59(1) ali točke (f) člena 62(1) Direktive (EU) 2019/944.

Kadar se pristojnosti za odločanje o čezmejnih vprašanjih iz prvega pododstavka podelijo regulativnim organom v novih omrežnih kodeksih ali smernicah, sprejetih kot delegirani akti po 4. juliju 2019, je ACER pristojen samo na prostovoljni podlagi v skladu s točko (b) prvega pododstavka tega odstavka, na zahtevo najmanj 60 % pristojnih regulativnih organov. Kadar sta vpletena samo dva regulativna organa, lahko katerikoli od njiju zadevo posreduje ACER.

Komisija do 31. oktobra 2023 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o morebitni potrebi po nadaljnji okrepitvi sodelovanja ACER pri reševanju sporov in nesporazumov med regulativnimi organi glede skupnih odločitev o zadevah, za katere so bile na regulativne organe pristojnosti prenesene z delegiranim aktom po 4. juliju 2019. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo teh pooblastil ali da se potrebna pooblastila prenesejo na ACER.“

8.

V točkah od 2 do 18 izpodbijanih sodb je dejansko stanje obeh sporov opisano tako.

9.

Potem ko je 18. decembra 2017 začela veljati Uredba 2017/2195, so vsi OPS pripravili predlog metodologije mFRR v skladu s členom 20(1) te uredbe in predlog metodologije aFRR v skladu s členom 21(1) navedene uredbe.

10.

OPS so 18. decembra 2018 v skladu s členom 5(1) in (2)(a) Uredbe 2017/2195 predloge metodologij aFRR in mFRR poslali v odobritev vsem nacionalnim reuglativnim organom (v nadaljevanju: NRO).

11.

ACER je izrazila nestrinjanje s temi prvimi predlogi, OPS pa so ji predložili drugi in tretji predlog, vključno z nekaterimi različicami.

12.

OPS so 18. decembra 2019 v odgovor na elektronski dopis ACER z dne 17. decembra 2019 tej agenciji poslali spremenjeni različici tretjega predloga aFRR in tretjega predloga mFRR. Potrdili so, da bi bil en sam subjekt (en OPS ali družba v lasti OPS) odgovoren za izvajanje funkcij, ki so posebej potrebne za upravljanje platform aFRR in mFRR, in sicer optimizacijo aktivacije in obračun med OPS, in da bi se izvajanje upravljanja zmogljivosti, ki je večplatformna funkcija, lahko preneslo na drug subjekt (en OPS ali družbo v lasti OPS).

13.

ACER je 20. decembra 2019 pripravila končno različico osnutkov odločitev o metodologijah aFRR in mFRR, ki jo je poslala OPS.

14.

ACER je 24. januarja 2020 sprejela odločitev 02/2020 o metodologiji aFRR in odločitev 03/2020 o metodologiji mFRR.

15.

Družbe Austrian Power Grid, ČEPS, a.s., Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A., Red Eléctrica de España, S.A., RTE Réseau de transport d’électricité in Svenska Kraftnät so na podlagi člena 28 Uredbe 2019/942 23. marca 2020 pri odboru za pritožbe pri ACER zoper odločitev 02/2020 vložile pritožbo, ki je bila prvotno vpisana pod številko A-001-2020. Družbi TenneT TSO BV in TenneT TSO GmbH sta pri odboru za pritožbe pri ACER vložili pritožbo zlasti zoper odločitev 02/2020, ki je bila prvotno vpisana pod številko A-004-2020. Ker sta imeli ti pritožbi isti predmet, ju je odbor za pritožbe združil pod številko A-001-2020 (konsolidirana).

16.

Odbor za pritožbe je 16. julija 2020 potrdil odločitev 02/2020 in tako zavrnil pritožbi v zadevi A-001-2020 (konsolidirana).

17.

Isti OPS so pri odboru za pritožbe pri ACER vložili dve pritožbi zoper odločitev 03/2020 v zvezi z metodologijo mFRR, ki sta bili konsolidirani in evidentirani pod številko A-002-2020 (konsolidirana).

18.

Odbor za pritožbe je 16. julija 2020 potrdil odločitev 03/2020 in tako zavrnil pritožbi v zadevi A-002-2020 (konsolidirana).

19.

Več OPS je 30. septembra 2020 vložilo tožbi za razglasitev ničnosti odločb A-001-2020 in A-002-2020 odbora za pritožbe pri ACER z dne 16. julija 2020, s katerima sta bili potrjeni odločitvi ACER 02/2020 in 03/2020.

20.

Splošno sodišče je 15. februarja 2023 ti tožbi za razglasitev ničnosti zavrnilo z izpodbijanima sodbama.

21.

Pritožnice (Polskie sieci elektroenergetyczne, RTE Réseau de transport d’électricité, Svenska Kraftnät in TenneT TSO) Sodišču predlagajo, naj:

22.

ACER Sodišču predlaga, naj:

23.

Pritožnice v pritožbah navajajo dva pritožbena razloga za razveljavitev izpodbijanih sodb:

24.

Preden analiziram vsakega od teh dveh pritožbenih razlogov, se bom opredelil do ugovorov zoper dopustnost pritožbe.

25.

ACER trdi, da pritožbi nista dopustni, ker:

26.

Dvojni ugovor nedopustnosti je treba zavrniti.

27.

Kadar pritožnik izpodbija način, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije, je dopustno, da se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, ponovno obravnavajo v pritožbi. Če pritožbe ne bi bilo mogoče utemeljiti z razlogi in trditvami, ki so bili že navedeni pred Splošnim sodiščem, bi izgubila velik del svojega smisla. ( 11 ) Sodišče je že večkrat razsodilo, da je pritožbo mogoče vložiti na podlagi razlogov, ki izhajajo iz same izpodbijane sodbe in s katerimi se izpodbija njena utemeljenost s pravnega vidika. ( 12 )

28.

Tako je tudi v obravnavani zadevi: pritožnice so v okviru preučitve svojih razlogov za razglasitev ničnosti ugotovile (domnevne) napake pri uporabi prava, ki naj bi jih storilo Splošno sodišče. Sklicevanje na napačno uporabo prava v zvezi s pravnimi vprašanji, ki so bila že obravnavana na prvi stopnji, se, kot sem že navedel, ujema z logiko, na kateri temeljita pritožbi.

29.

Kar zadeva prvi pritožbeni razlog, bi ugoditev temu razlogu pomenila razglasitev ničnosti tako sodb kot tudi, odvisno od primera, odločb odbora za pritožbe in odločitev ACER, kar bi vplivalo na pravni položaj pritožnic. Te torej imajo interes za ugoditev prvemu pritožbenemu razlogu, ki ni hipotetičen. Odločitev o tem, ali mu je treba ugoditi ali ne, je mogoče sprejeti le na podlagi vsebinske obravnave.

30.

Pritožnice menijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da je odbor za pritožbe ACER opravil celovit nadzor nad izpodbijanima odločbama.

31.

Splošno sodišče naj bi v zvezi s tem storilo napako, ker ni upoštevalo presoje samega odbora za pritožbe o intenzivnosti nadzora, ki jo je uporabil, in ker je preučilo, ali je bil nadzor celovit ali ne. Splošno sodišče naj tako ne bi ravnalo v skladu s sodno prakso Sodišča, ki izhaja iz sodbe ACER/Aquind. ( 13 )

32.

ACER izpodbija te trditve.

33.

Sodišče je v sodbi ACER/Aquind razsodilo, da mora odbor za pritožbe ACER opraviti celovit nadzor ne le nad pravnimi presojami, ampak tudi nad zapletenimi tehničnimi, znanstvenimi ali ekonomskimi presojami, ki jih je v okviru svojih odločitev opravila ACER. Odbor za pritožbe se ne more omejiti na izvajanje omejenega nadzora, ki se osredotoča le na obstoj očitnih napak pri presoji. ( 14 )

34.

V tej fazi ni treba podrobneje predstaviti razlogovanja, na podlagi katerega je Sodišče ta način nadzora naložilo odboru za pritožbe ACER ( 15 ), po tem ko je razložilo člena 18 in 19 Uredbe (ES) št. 713/2009 ( 16 ). Sodna praksa iz sodbe ACER/Aquind v teh pritožbah ni sporna.

35.

Ko je odbor za pritožbe ACER sprejel sporni odločbi (16. julija 2020), sodba ACER/Aquind še ni bila izdana. V tistem obdobju je odbor za pritožbe ravnal v skladu s svojo običajno prakso, torej z omejenim nadzorom nad zapletenimi tehničnimi, znanstvenimi ali ekonomskimi presojami. Njegov nadzor je bil omejen na preverjanje, ali odločitve ACER vsebujejo očitne napake pri presoji.

36.

Po mnenju Splošnega sodišča je iz odločb, ki so jih izpodbijali OPS, ( 17 ) razvidno, da „je odbor za pritožbe v skladu s svojo takratno prakso odločanja izvedel celovit nadzor le nad pravnimi presojami ACER iz [odločitev], nad zapletenimi tehničnimi presojami dejstev pa je opravil le omejen nadzor, omejen na iskanje očitnih napak, pri čemer je v zvezi s tem ACER priznal določeno polje proste presoje“. ( 18 )

37.

Vendar je Splošno sodišče menilo, da je:

38.

Pristop Splošnega sodišča v teh dveh ničnostnih tožbah je v nasprotju s tistim, ki ga je samo sprejelo v zadevi T‑735/18, ( 19 ) ki je predmet sodbe ACER/Aquind.

39.

Splošno sodišče je v zadevi T‑735/18 sprejelo podobno navedbo odbora za pritožbe ACER, kot sem jo povzel v tej zadevi, in ni preverilo, ali je ta odbor dejansko opravil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi presojami.

40.

Čeprav je agencija v zadevi ACER/Aquind trdila, da je odbor za pritožbe dejansko opravil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji, je Sodišče potrdilo, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, saj je bilo iz točke 52 odločbe odbora za pritožbe izrecno razvidno, da je ta odbor nameraval svoj nadzor (nad odločbo št. 05/2018) omejiti na očitno napako pri presoji. ( 20 )

41.

Nasprotno je Splošno sodišče zdaj zavzelo drugačno stališče. Namesto da bi domnevalo, da je bil nadzor, ki ga je odbor za pritožbe uporabil za zapletena tehnična vprašanja, omejen, kot je zatrjeval sam, se je poglobilo v izpodbijanih odločbah, da bi ugotovilo, ali je odbor za pritožbe storil, kar je trdil, da ni storil.

42.

Splošno sodišče je po tem preverjanju ugotovilo, da je odbor za pritožbe de facto brez omejitev in celovito preveril zapletene tehnične presoje ACER. Natančneje, ugotovilo je, da je ta odbor preveril, da je postopek stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji v centralizirani ali decentralizirani obliki funkcija, ki je s tehničnega vidika potrebna za upravljanje platform aFRR in mFRR. ( 21 )

43.

Menim, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo izjave odbora za pritožbe. Če ta priznava, da izvaja omejen in obroben nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji iz izpodbijanih odločitev ACER, ne razumem, kako je mogoče to izjavo prezreti in jo nadomestiti z nasprotno izjavo.

44.

Kot sem nakazal v sklepnih predlogih v zadevi ACER/Aquind ( 22 ) in kot je Sodišče potrdilo v sodbi ( 23 ), kadar odbor za pritožbe trdi, da je opravil omejen nadzor, ki zajema le presojo očitnih napak v odločitvah ACER v zvezi z zapletenimi tehničnimi vprašanji, Splošnemu sodišču ni treba preveriti, ali je navedeni odbor „dejansko“ izvedel celovit nadzor nad temi vprašanji.

45.

Na podlagi te predpostavke bi moralo Splošno sodišče v obravnavani zadevi sprejeti izjavo odbora za pritožbe, ki je najbolj usposobljen za ugotovitev, katero vrsto nadzora je uporabil v svojih odločbah.

46.

Če odbor za pritožbe zatrjuje, da je, kot v obravnavani zadevi, uporabil omejen in obroben nadzor, mora Splošno sodišče brez nadaljnjega razveljaviti odločbe tega odbora na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe ACER/Aquind. Na podlagi te razveljavitve mora odbor za pritožbe izdati nove odločbe, v katerih bo uporabil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji. ( 24 )

47.

Če pa odbor za pritožbe v odločbi zatrjuje, da je opravil celovit nadzor nad pravnimi presojami in zapletenimi tehničnimi presojami iz odločitve ACER, mora Splošno sodišče preveriti obseg tega nadzora, če tožeče stranke menijo, da ni bil opravljen v ustreznem obsegu ali da je nezadosten. Če Splošno sodišče ne bi ravnalo tako in bi potrdilo presojo odbora za pritožbe, bi kršilo pravico tožečih strank do učinkovitega sodnega varstva.

48.

Na podlagi zgornjih preudarkov predlagam, naj se prvi pritožbeni razlog sprejme.

49.

S tem pritožbenim razlogom se Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da je v skladu z Uredbo 2017/2195 „funkcija upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije“ funkcija, potrebna za upravljanje platform aFRR in mFRR.

50.

V obeh spornih tezah se z nasprotnih stališč zagovarja:

51.

S tehničnega vidika bi bilo verjetno priporočljivo, da bi bila ta vloga dodeljena evropskim platformam za dodeljevanje izravnalne energije. Vendar iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, menim, da to ni bila izbira zakonodajalca Unije, izražena v členih 20, 21 in 37 Uredbe 2017/2195.

52.

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče pri presoji pravnih podlag za funkcije, potrebne za upravljanje platform mFRR in aFRR, napačno uporabilo člene 20, 21 in 37 Uredbe 2017/2195. Menijo, da:

53.

Pritožnice so ta pritožbeni razlog razdelile na dva tesno povezana dela:

54.

ACER te trditve zavrača.

55.

Pred analizo dveh delov, na katera so pritožnice razdelile ta drugi pritožbeni razlog, menim, da je glede na njegovo skrajno tehničnost koristno pojasniti delovanje izravnalnega trga električne energije in evropskih platform, vzpostavljenih za spodbujanje čezmejnih povezav med nacionalnimi izravnalnimi trgi električne energije.

56.

Glede na njihove fizikalne značilnosti obstajajo štiri vrste veleprodajnih trgov električne energije iz členov od 6 do 9 Uredbe (EU) 2019/943: ( 26 )

57.

V zvezi z zadnjenavedenimi trgi Uredba 2017/2195 vzpostavlja „zbirko tehničnih, operativnih in tržnih pravil, ki veljajo za vso EU in urejajo delovanje izravnalnih trgov električne energije“. ( 28 )

58.

Natančneje, namen Uredbe 2017/2195 je, da se dodeljevanje energije z izravnalnih trgov, ki je bilo prej omejeno na nacionalno raven, postopno začne izvajati na evropski ravni v skladu s časovnim razporedom, določenim v njej, s čimer naj bi prispevala k razvoju notranjega trga z električno energijo v Uniji,.

59.

Uredba 2017/2195 v ta namen določa štiri evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije, ( 29 ) in sicer eno za vsakega od opredeljenih standardnih izravnalnih proizvodov: ( 30 )

60.

OPS so kot subjekta za razvoj, vzdrževanje in upravljanje platform mFRR in aFRR/IN določili družbi Amprion GmbH in TransnetBW GmbH. ( 35 ) Kot je na obravnavi navedla ACER, bi se morali OPS tem platformam postopno pridružiti v prehodnem obdobju, ki je trajalo do 24. junija 2024, vendar v praksi v tem procesu prihaja do zamud. ( 36 )

61.

Razlika med platformama mFRR in aFRR je, kot je razvidno iz njunih poimenovanj, v tem, „ali operater izravnalno energijo sproži ročno ali pa se ta sproži avtomatsko na način zaprte zanke“. ( 37 )

62.

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da je treba izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji obravnavati kot funkcijo, potrebno za upravljanje platform mFRR in aFRR. Splošno sodišče naj bi tako ureditev iz členov 20 in 21 Uredbe 2017/2195 razširilo na funkcijo iz člena 37, ki določa drugačno pravno ureditev.

63.

Po mnenju Splošnega sodišča je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je funkcija upravljanja zmogljivosti ena od funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR. Razlogovanje Splošnega sodišča v zvezi s tem je mogoče povzeti tako: ( 38 )

64.

Na podlagi teh premis je Sodišče ugotovilo: „[…] funkcijo, ki omogoča izračun in stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji z uporabo usklajene metodologije za vse OPS, ob upoštevanju, da je cilj, ki ga zasleduje Uredba 2017/2195, zagotoviti učinkovito in zanesljivo upravljanje platforme […], [je treba] tako s tehničnega kot pravnega vidika šteti za funkcijo, potrebno za upravljanje platforme, katere zasnova, kot je določeno v členu 21(3)(a) [členu 20(3)(a)] Uredbe 2017/2195, mora biti na višji ravni ter ustrezati skupnim načelom upravljanja in poslovnim procesom.“ ( 40 )

65.

Ta trditev je s podobnim besedilom ponovljena v drugih delih izpodbijanih sodb. Natančneje, v točki 122 je navedeno, da je „[…] treba funkcijo stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, na kateri temelji funkcija upravljanja zmogljivosti, in posledično samo funkcijo upravljanja zmogljivosti na splošno opredeliti kot funkciji, potrebni za upravljanje platforme […]“.

66.

Moja razlaga razmerja med členom 37 ter členoma 20 in 21 Uredbe 2017/2195 se razlikuje od razlage Splošnega sodišča. Ločeno bom obravnaval člen 37 na eni strani ter člena 20 in 21 na drugi strani, nato pa povzel svoje trditve o skupni razlagi teh določb.

67.

Člen 37 Uredbe 2017/2195 določa pravno ureditev za stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji. V skladu s to ureditvijo člen 37 Uredbe 2017/2195:

68.

Pristojnosti iz člena 37 Uredbe 2017/2195 so torej naslovljene na OPS in ne vsebujejo nobene omembe evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije (členi od 19 do 22 iste uredbe).

69.

Po mojem mnenju, ki je enako mnenju pritožnic, je treba razlikovati med obveznostmi, naloženimi OPS, in funkcijami, dodeljenimi platformam. Uredba 2017/2195 jih s sistematičnega vidika obravnava v različnih razdelkih:

70.

To razlikovanje ni le v smislu sistematične umestitve v Uredbo 2017/2195. Iz besedila člena 37 je razvidno, da ne vsebuje nobenega napotila ali navzkrižnega sklicevanja na člena 20 in 21. Zlasti iz člena 37 ni mogoče sklepati, da je za delovanje platform mFRR in aFRR potrebno upravljanje prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji. Platformi potrebujeta podatke o zmogljivosti izravnalne energije, ki je na voljo za izmenjavo med območji oziroma OPS, da bi lahko opravljali funkcijo optimizacije aktivacije.

71.

Pojem „funkcije, potrebne za upravljanje platforme“, ni vključen med 45 pojmov, opredeljenih v členu 2 Uredbe 2017/2195. Ta pojem se pojavlja le v členih 20 in 21 iste uredbe, v skladu s katerima bo treba ugotoviti njegov pomen.

72.

Prvi odstavek teh členov določa, da morajo OPS predložiti predlog o izvedbenih okvirih za platformi mFRR in aFRR. V drugem odstavku so določene te značilnosti obeh platform: (i) upravljati ju mora OPS ali subjekt, ki ga ustanovijo OPS; (ii) temeljiti morata na skupnih načelih upravljanja in poslovnih procesih; (iii) vsebovati morata vsaj funkcijo optimizacije aktivacije in funkcijo obračuna med OPS; (iv) uporabljati morata večstranski model OPS-OPS s skupnimi urejenimi seznami ponudb za izmenjavo vseh ponudb za izravnalno energijo iz vseh standardnih produktov za rezerve za povrnitev frekvence z (ročno ali samodejno) aktivacijo.

73.

Predlog OPS mora upoštevati te značilnosti platform in vključevati vsaj elemente, določene v členih 20(3) in 21(3) Uredbe 2017/2195. Ti elementi vključujejo „(a) zasnovo evropske platforme na višji ravni“ in „(c) opredelitev funkcij, potrebnih za upravljanje evropske platforme“.

74.

Med funkcijami platform mFRR in aFRR sta nujno funkcija optimizacije aktivacije in funkcija obračuna med OPS. Obe sta torej funkciji, potrebni za delovanje platform mFRR in aFRR. V skladu s tem morata biti kot taki vključeni v predloge, ki jih predložijo OPS.

75.

Razprava se je osredotočila na razlago izraza „vsaj“ iz členov 20(2) in 21(2) Uredbe 2017/2195. Po mnenju Splošnega sodišča sklicevanje teh dveh določb na (minimalno) funkcijo optimizacije aktivacije in funkcijo obračuna med OPS ACER ne preprečuje, da platformam naloži, da pod istim naslovom potrebnih funkcij poleg teh dveh vključijo tudi druge funkcije.

76.

Vendar po mojem mnenju ta razlaga ni pravilna. Zakonodajalec je želel platformam predpisati minimalno število funkcij, pri čemer je menil, da sta za njihovo delovanje nujni („potrebni“) le dve. Seveda nič ne preprečuje dodajanja drugih funkcij, kot je funkcija upravljanja prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji, vendar se morajo OPS sami odločiti, ali jih bodo dodali, in ACER nima pristojnosti, da bi jim to naložila.

77.

OPS pritožniki ne zanikajo, da so podatki, ki se nanašajo na prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, potrebni za učinkovito delovanje izravnalnih platform. ( 41 ) Vendar iz te predpostavke ni mogoče sklepati, da mora izračun teh podatkov – kot potrebno funkcijo – opravljati subjekt, določen za upravljanje platforme, ali platforma sama.

78.

Pravzaprav je s členom 37 Uredbe 2017/2195 izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji naložen OPS (in ne platformam). Postopek izračuna in posodabljanja podatkov o razpoložljivosti te zmogljivosti je v pristojnosti OPS.

79.

Dejstvo, da so ti podatki nujni za pravilno delovanje platform mFRR in aFRR (kar med strankami ni sporno), še ne pomeni, kot sem že navedel, da je treba izračune prenosne zmogljivosti in njihovo stalno posodabljanje z odločitvijo ACER kot obveznost naložiti tema platformama. Vztrajam, da ni nujno, da se izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji izvaja kot potrebna funkcija, ki jo morajo zagotoviti platforme in subjekti, odgovorni za njihovo upravljanje.

80.

Iz vprašanj, ki jih je Sodišče postavilo na obravnavi, je razvidno, da je s členom 37 Uredbe 2017/2195 naloga priprave podatkov o prenosni zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji in stalnega posodabljanja teh podatkov naložena OPS pod nadzorom NRO. Samo OPS imajo na voljo tehnična sredstva in lahko te podatke pridobijo, zato funkcije pridobivanja teh podatkov ni mogoče prenesti na algoritem platforme. V nasprotnem primeru bi lahko bila ogrožena zanesljivost oskrbe z električno energijo, za katero so odgovorni OPS na svojih ozemljih.

81.

Zato menim, da je napačno šteti, da je treba funkcijo priprave in posodabljanja podatkov o izravnalni energiji za prenos med trgovalnimi območji šteti za eno od funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR. Ti platformi ne moreta upravljati prenosne zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji niti posodabljati podatkov o njej, čeprav te podatke potrebujeta za svoje delovanje. OPS morajo te podatke posredovati platformam posamično ali, če menijo, da je to primerneje, centralizirano prek skupnega informacijskega modula.

82.

Na prvem mestu, kot je priznalo Splošno sodišče, ( 42 ) sta platformi mFRR in aFRR sprva delovali brez funkcije upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji.

83.

Ta okoliščina je nastala, ker so morali OPS v skladu s členom 37(3) Uredbe 2017/2195 najprej pripraviti metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji znotraj časovnega okvira izravnave. OPS so se odločili, da se bo ta funkcija izvajala usklajeno in centralizirano z informacijskim modulom na večplatformni ravni, zato je bilo treba ta modul prej vzpostaviti in organizirati njegovo upravljanje. ( 43 )

84.

Na drugem mestu, kot sem že navedel, člen 37 Uredbe 2017/2195 določa pravno ureditev za stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji in za določitev metodologije za izračun te zmogljivosti. Ta pravna ureditev se razlikuje od ureditve, ki se uporablja za štiri evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije (členi od 19 do 22 iste uredbe). Gre za različni ureditvi, ki odražata odločitev zakonodajalca, da jima da neodvisno vsebino.

85.

Na tretjem mestu, postopek odločanja, ki se uporablja za vzpostavitev platform mFRR in aFRR, se razlikuje od postopka iz člena 37 Uredbe 2017/2195. V skladu s členom 5(2) te uredbe morajo regulativni organi odobriti predloge OPS za: „(a) okvire za vzpostavitev evropskih platform v skladu s členi 20(1), 21(1) […]“; ter „(b) spremembe okvirov za vzpostavitev evropskih platform v skladu s členoma 20(5) in 21(5)“. ACER torej na predlog OPS odloča o izvedbenih okvirih in njihovih spremembah v primeru platform mFRR in aFRR/IN.

86.

Nasprotno morajo OPS predlagati, NRO zadevne regije pa v skladu s členom 5(3)(f) Uredbe 2017/2195 odobriti metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za vsako območje izračuna v skladu s členom 37(3). ( 44 ) V takih primerih je posredovanje ACER mogoče, kadar NRO ne morejo doseči dogovora ali zahtevajo, da se ta agencija odloči v skladu s členom 5(7) Uredbe 2017/2195 in členom 6(10)(b), drugi pododstavek, Uredbe 2019/942.

87.

Koristnost in večja učinkovitost vključitve upravljanja prenosne zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji v evropske platforme po mojem mnenju ne upravičujeta priznanja implicitne pristojnosti ACER, da bi jo opredelila kot funkcijo, potrebno za delovanje platform aFRR in mFRR. OPS so tisti, ki imajo tehnična sredstva za izračun in posodabljanje prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, in ni očitno, da bi lahko platformi aFRR in mFRR to dejavnost izvajali učinkoviteje. Poleg tega bi bila takšna implicitna pristojnost v nasprotju s členom 37 Uredbe 2017/2195. ( 45 )

88.

Na četrtem mestu, člen 37(1) Uredbe 2017/2195 OPS nalaga, naj stalno posodabljajo razpoložljivost prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Zato je vsakemu OPS naložena obveznost upravljanja prenosne zmogljivosti, ki je nujna za omogočanje izmenjave energije med trgovalnimi območji. V členu 37 ni nobene navedbe, da bi bila ta funkcija dodeljena evropskim platformam za dodeljevanje izravnalne energije.

89.

Iz člena 37(1) Uredbe 2017/2195 je torej mogoče sklepati, da informacije o izravnalni energiji, ki jo je mogoče izmenjati med območji, zagotovi vsak OPS. Kot sem že navedel, so OPS tisti, ki imajo tehnična sredstva za zagotavljanje podatkov o razpoložljivi prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Člen 37(2) podpira to trditev z navedbo, da OPS uporabljajo prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, ki je ostala po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva, dokler se ne razvije in uporabi metodologija za izračun zmogljivosti v skladu z odstavkom 3.

90.

Na petem mestu, člen 37(3) Uredbe 2017/2195 določa postopno uvedbo harmoniziranega upravljanja funkcije upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Natančneje, določa, da v petih letih vsi OPS v območju izračuna zmogljivosti pripravijo metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energij. Torej so OPS tisti, ki pripravijo to metodologijo, NRO pa jo odobrijo. Prav tako morajo OPS zagotoviti skladnost z metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki se uporabi v časovnem okviru trgovanja znotraj dneva, določenem v Uredbi (EU) 2015/1222. ( 46 )

91.

V nasprotju s stališčem Splošnega sodišča se mi ne zdi logično, da se funkcija upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji dodeli evropskim platformam, medtem ko je, nasprotno, priprava metodologije za to prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji v pristojnosti OPS, njena odobritev pa v pristojnosti NRO. Obstajati mora skladnost med odstavkoma 1 in 3 člena 37 Uredbe 2017/2195, kar po mojem mnenju v izpodbijanih sodbah ni izpolnjeno.

92.

Splošno sodišče ni ustrezno upoštevalo razmerja med členom 37(3) Uredbe 2017/2195 in Uredbo 2015/1222. Kot sem že navedel, prva določba zahteva skladnost med metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki jo pripravijo OPS, za izravnalno energijo in metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki se uporablja pri trgovanju za dan vnaprej in trgovanju znotraj dneva. Uredba 2015/1222 v členu 15(1) določa, da vsi OPS skupaj pripravijo skupni predlog določitve območij določanja zmogljivosti, v členu 20(2) pa, da vsi OPS na vsakem območju določanja zmogljivosti predložijo predlog za skupno usklajeno metodologijo izračuna zmogljivosti na ustreznem območju.

93.

V skladu s tem Uredba 2015/1222 ne določa metodologije, ki bi bila skupna vsem OPS ( 47 ), za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji pri trgovanju za dan vnaprej in trgovanju znotraj dneva, temveč več različnih regionalnih metodologij. Ni nujno, da se izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije opravi z enotno harmonizirano metodologijo, ki je obvezna za vse OPS.

94.

Na šestem mestu, sistematična in teleološka razlaga Uredbe 2017/2195, ki jo je uporabilo Splošno sodišče, ni odločilna za opredelitev upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije kot funkcije, potrebne za upravljanje platform mFRR in aFRR.

95.

Za dosego ciljev iz uvodnih izjav 1, 6, 7 in 10 ter člena 3 Uredbe 2017/2195 zadostuje, da OPS evropskim platformam ustrezno zagotovijo podatke o prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije.

96.

Prvi del drugega pritožbenega razloga je treba zato sprejeti.

97.

V drugem delu drugega pritožbenega razloga pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je napačno uporabilo pravo, ker ni razlikovalo med obveznostmi, ki jih imajo kot OPS glede funkcij, „potrebnih“ za upravljanje platform mFRR in aFRR, na eni strani, ter njihovo pravico, da predlagajo vključitev dodatnih funkcij v te platforme, na drugi strani. Trdijo, da jim ACER v nasprotju s tem, kar sta ugotovila odbor za pritožbe in Splošno sodišče, ne more naložiti vključitve dodatnih funkcij.

98.

ACER to trditev zavrača in meni, da je razlaga iz izpodbijanih sodb pravno ustrezna.

99.

Obrazložitev Splošnega sodišča temelji med drugim na naslednjih izhodiščih:

100.

Splošno sodišče je nazadnje potrdilo odločbo odbora za pritožbe, ki potrjuje odločitvi ACER, ki sta v nasprotju s stališčem OPS. Trdi, da je treba upravljanje prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji, kot je določeno v členu 37 Uredbe 2017/2195, „na splošno opredeliti“ ( 50 ) kot funkcijo, potrebno za upravljanje platform mFRR in aFRR.

101.

Po mojem mnenju je po tem, ko je bilo ugotovljeno, da se vsebina tega dela drugega pritožbenega razloga v veliki meri prekriva z vsebino prvega dela, napačna uporaba prava v izpodbijanih sodbah, če ponovim, v tem, da ni bilo upoštevano, da sta funkciji, ki sta v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe 2017/2195 nujno potrebni za vzpostavitev platform mFRR in aFRR, kot je razvidno iz istih določb, funkcija optimizacije aktivacije in funkcija obračuna med OPS.

102.

Funkcija upravljanja in stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ponavljam, ni funkcija, potrebna za delovanje izravnalnih platform, temveč zanjo velja drugačna pravna ureditev iz člena 37 Uredbe 2017/2195.

103.

S tem ko je ACER v nasprotju s stališčem OPS platformama mFRR in aFRR dodelila funkcijo upravljanja in stalnega posodabljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, so OPS in NRO dejansko izgubili pravico, ki jim je podeljena s členom 37 Uredbe 2017/2195. Tako jim je odvzeta pristojnost, da skupaj odločajo o najboljšem načinu upravljanja te funkcije, ki je bila v skladu z njihovim predlogom imenovanje enega samega subjekta za upravljanje zmogljivosti kot večplatformne funkcije.

104.

V predlogih, predloženih ACER za platformi mFRR in aFRR, so OPS sporazumno menili, da je funkcija upravljanja zmogljivosti dejansko večplatformna funkcija, ki jo bo treba za vse te platforme izvajati usklajeno in centralizirano. Izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji naj bi se za vse zadevne OPS izvajal z „računalniškim modulom za upravljanje zmogljivosti“, ki bi dobljene rezultate pošiljal neposredno v funkcijo optimizacije aktivacije teh platform.

105.

OPS so v svojih predlogih navedli, da želijo ohraniti vso svobodo, da lahko upravljanje zmogljivosti v usklajeni in centralizirani obliki dodelijo subjektu, ki ni enotni subjekt, odgovoren za izvajanje optimizacije aktivacije in obračuna med OPS. OPS so ocenili, da bi, dokler se funkcija upravljanja zmogljivosti ne vzpostavi v tej usklajeni in centralizirani obliki, enotni subjekt, odgovoren za izvajanje optimizacije aktivacije in obračuna med OPS, teoretično lahko izvajal tudi upravljanje zmogljivosti, tako da bi v funkcijo optimizacije aktivacije pošiljal podatke, ki bi jih zagotovil vsak od zadevnih OPS. ( 51 )

106.

Kot sem že navedel, ni sporno, da platformi mFRR in aFRR potrebujeta podatke o prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Vendar lahko te podatke platformama posredujejo OPS in jih ni treba nujno upravljati neposredno na teh platformah.

107.

Operaterjem prenosnih sistemov nič ne preprečuje, da se sporazumno odločijo, da predlagajo vključitev upravljanja zmogljivosti v platforme mFRR in aFRR kot dodatno funkcijo, če bi se s tem povečala učinkovitost. Vendar je to odločitev, ki je v skladu s členom 37 Uredbe 2017/2195 v njihovi pristojnosti in v pristojnosti NRO ter ki jim je ACER ne more naložiti na podlagi členov 20 in 21 iste uredbe.

108.

Tako menim, da je treba tudi drugi del drugega pritožbenega razloga sprejeti.

109.

Sodišče v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta odločitev Splošnega sodišča razveljavi, če je pritožba utemeljena. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi.

110.

Sodišču predlagam, naj pritožbama OPS ugodi in posledično razveljavi izpodbijani sodbi. Menim, da delna razveljavitev izpodbijanih sodb ni mogoča, ker so točke, v katerih je bilo napačno uporabljeno pravo, ključne. Zato ju je treba v celoti razveljaviti.

111.

Poleg tega menim, da Sodišče razpolaga s potrebnimi elementi, da dokončno odloči o ničnostnih tožbah zoper odločbi, izpodbijani pred Splošnim sodiščem.

112.

Iz zgoraj navedenih razlogov je treba sprejeti tretji tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, naveden pred Splošnim sodiščem, v delu, ki se nanaša na neizpolnitev obveznosti odbora za pritožbe glede celovitega nadzora nad odločitvama ACER, ter četrti, peti, šesti, sedmi in osmi del drugega tožbenega razloga za razglasitev ničnosti. Zato je treba izpodbijani odločbi odbora za pritožbe pri ACER v celoti razglasiti za nični.

113.

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.

114.

V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

115.

Pritožnice so predlagale, naj se ACER naloži plačilo stroškov. Če se, kot predlagam, njihovima pritožbama ugodi, je treba ACER naložiti plačilo stroškov pritožb in postopkov pred Splošnim sodiščem.

116.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj: