1.

Več operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljevanju: OPS) ( 2 ) s tema pritožbama predlaga razveljavitev dveh sodb Splošnega sodišča z dne 15. februarja 2023, Austrian Power Grid in drugi/ACER ( 3 ) ter Austrian Power Grid in drugi/ACER ( 4 ) (v nadaljevanju: izpodbijani sodbi).

2.

Splošno sodišče je s tema sodbama zavrnilo ničnostni tožbi, ki so ju nekateri OPS vložili zoper odločbi odbora za pritožbe pri Agenciji Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 16. julija 2020, s katerima je bila potrjena veljavnost naslednjih odločitev te agencije:

–

odločitve 02/2020 z dne 24. januarja 2020 o izvedbenem okviru za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z avtomatsko aktivacijo (v nadaljevanju: platforma aFRR); ( 5 )

–

odločitve 03/2020 z dne 24. januarja 2020 o izvedbenem okviru za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo (v nadaljevanju: platforma mFRR); ( 6 )

3.

V pritožbah se v bistvu postavljata dve vprašanji, eno splošnejše in drugo izjemno tehnično. Gre za to, ali je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo:

–

pri presoji intenzivnosti nadzora (celovit ali omejen), ki ga je opravil odbor za pritožbe v zvezi z odločitvama ACER 02/2020 in 03/2020;

–

pri razlagi, na eni strani, členov 20 in 21 ter, na drugi strani, člena 37 Uredbe (EU) 2017/2195, ( 7 ) ki urejajo platformi mFRR in aFRR oziroma „izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji“.

I.

Pravni okvir

A.

Uredba 2017/2195

4.

Člen 20, naslovljen „Evropska platforma za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo“, določa:

5.

Člen 21, naslovljen „Evropska platforma za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z avtomatsko aktivacijo“, je podoben členu 20.

6.

Člen 37, naslovljen „Izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji“, določa:

B.

Uredba (EU) 2019/942 ( 8 )

7.

Člen 6, naslovljen „Naloge ACER v zvezi z regulativnimi organi“, v odstavku 10 določa:

II.

Dejansko stanje

8.

V točkah od 2 do 18 izpodbijanih sodb je dejansko stanje obeh sporov opisano tako.

9.

Potem ko je 18. decembra 2017 začela veljati Uredba 2017/2195, so vsi OPS pripravili predlog metodologije mFRR v skladu s členom 20(1) te uredbe in predlog metodologije aFRR v skladu s členom 21(1) navedene uredbe.

10.

OPS so 18. decembra 2018 v skladu s členom 5(1) in (2)(a) Uredbe 2017/2195 predloge metodologij aFRR in mFRR poslali v odobritev vsem nacionalnim reuglativnim organom (v nadaljevanju: NRO).

11.

ACER je izrazila nestrinjanje s temi prvimi predlogi, OPS pa so ji predložili drugi in tretji predlog, vključno z nekaterimi različicami.

12.

OPS so 18. decembra 2019 v odgovor na elektronski dopis ACER z dne 17. decembra 2019 tej agenciji poslali spremenjeni različici tretjega predloga aFRR in tretjega predloga mFRR. Potrdili so, da bi bil en sam subjekt (en OPS ali družba v lasti OPS) odgovoren za izvajanje funkcij, ki so posebej potrebne za upravljanje platform aFRR in mFRR, in sicer optimizacijo aktivacije in obračun med OPS, in da bi se izvajanje upravljanja zmogljivosti, ki je večplatformna funkcija, lahko preneslo na drug subjekt (en OPS ali družbo v lasti OPS).

13.

ACER je 20. decembra 2019 pripravila končno različico osnutkov odločitev o metodologijah aFRR in mFRR, ki jo je poslala OPS.

14.

ACER je 24. januarja 2020 sprejela odločitev 02/2020 o metodologiji aFRR in odločitev 03/2020 o metodologiji mFRR.

15.

Družbe Austrian Power Grid, ČEPS, a.s., Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A., Red Eléctrica de España, S.A., RTE Réseau de transport d’électricité in Svenska Kraftnät so na podlagi člena 28 Uredbe 2019/942 23. marca 2020 pri odboru za pritožbe pri ACER zoper odločitev 02/2020 vložile pritožbo, ki je bila prvotno vpisana pod številko A-001-2020. Družbi TenneT TSO BV in TenneT TSO GmbH sta pri odboru za pritožbe pri ACER vložili pritožbo zlasti zoper odločitev 02/2020, ki je bila prvotno vpisana pod številko A-004-2020. Ker sta imeli ti pritožbi isti predmet, ju je odbor za pritožbe združil pod številko A-001-2020 (konsolidirana).

16.

Odbor za pritožbe je 16. julija 2020 potrdil odločitev 02/2020 in tako zavrnil pritožbi v zadevi A-001-2020 (konsolidirana).

17.

Isti OPS so pri odboru za pritožbe pri ACER vložili dve pritožbi zoper odločitev 03/2020 v zvezi z metodologijo mFRR, ki sta bili konsolidirani in evidentirani pod številko A-002-2020 (konsolidirana).

18.

Odbor za pritožbe je 16. julija 2020 potrdil odločitev 03/2020 in tako zavrnil pritožbi v zadevi A-002-2020 (konsolidirana).

III.

Postopek pred Splošnim sodiščem

19.

Več OPS je 30. septembra 2020 vložilo tožbi za razglasitev ničnosti odločb A-001-2020 in A-002-2020 odbora za pritožbe pri ACER z dne 16. julija 2020, s katerima sta bili potrjeni odločitvi ACER 02/2020 in 03/2020.

20.

Splošno sodišče je 15. februarja 2023 ti tožbi za razglasitev ničnosti zavrnilo z izpodbijanima sodbama.

IV.

Pritožba pred Sodiščem

21.

Pritožnice (Polskie sieci elektroenergetyczne, RTE Réseau de transport d’électricité, Svenska Kraftnät in TenneT TSO) Sodišču predlagajo, naj:

–

izpodbijani sodbi razveljavi v celoti ali deloma;

–

v celoti ali deloma razglasi za nični odločbi odbora za pritožbe pri ACER z dne 16. julija 2020, A-001-2020 y A-002-2020;

–

ACER naloži plačilo stroškov, ki so pritožnicam nastali v pritožbenem postopku in v postopku na prvi stopnji pred Splošnim sodiščem.

22.

ACER Sodišču predlaga, naj:

–

pritožbi razglasi za v celoti ali deloma nedopustni in vsekakor očitno neutemeljeni ter ju tako v celoti zavrne;

–

pritožnicam naloži, da nosijo svoje stroške in stroške, ki so nastali ACER v okviru tega postopka.

23.

Pritožnice v pritožbah navajajo dva pritožbena razloga za razveljavitev izpodbijanih sodb:

–

Splošno sodišče naj bi napačno ugotovilo, da je odbor za pritožbe pri ACER izpolnil svojo obveznost, da opravi celovit nadzor, ki ni omejen na očitne napake v spornih odločitvah ACER;

–

Splošno sodišče naj bi pri presoji pravnih podlag, ki se uporabljajo za upravljanje platform aFRR in mFRR, napačno uporabilo člena 20 in 21 ter člen 37 Uredbe št. 2017/2195. Razpravo naj bi odločilo v korist trditev ACER in njenega odbora za pritožbe z razlago, ki naj bi neupravičeno dajala prednost pristojnostim ACER v škodo OPS in NRO.

24.

Preden analiziram vsakega od teh dveh pritožbenih razlogov, se bom opredelil do ugovorov zoper dopustnost pritožbe.

V.

Dopustnost

25.

ACER trdi, da pritožbi nista dopustni, ker:

–

so v pritožbenih razlogih povzete trditve, ki so jih OPS navedli že pred Splošnim sodiščem. S tem naj bi se predlagala ponovna preučitev vprašanj, o katerih je Splošno sodišče že odločilo, kar v fazi pritožbe ni mogoče; ( 9 )

–

kar zadeva prvi pritožbeni razlog, ta nima praktičnega učinka, saj se pravno razhajanje nanaša na opombo v odločbi odbora za pritožbe, v kateri odbor navaja, da izvaja nadzor, omejen na očitno napako v zvezi s tehničnimi elementi te odločbe. OPS naj bi priznavali, da je odbor za pritožbe kljub temu dejansko opravil celovit nadzor. Če je tako, naj bi bil pritožbeni razlog hipotetičen, ne bi imel praktičnega učinka in jim naj ne bi prinesel nobene prednosti. ( 10 )

26.

Dvojni ugovor nedopustnosti je treba zavrniti.

27.

Kadar pritožnik izpodbija način, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije, je dopustno, da se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, ponovno obravnavajo v pritožbi. Če pritožbe ne bi bilo mogoče utemeljiti z razlogi in trditvami, ki so bili že navedeni pred Splošnim sodiščem, bi izgubila velik del svojega smisla. ( 11 ) Sodišče je že večkrat razsodilo, da je pritožbo mogoče vložiti na podlagi razlogov, ki izhajajo iz same izpodbijane sodbe in s katerimi se izpodbija njena utemeljenost s pravnega vidika. ( 12 )

28.

Tako je tudi v obravnavani zadevi: pritožnice so v okviru preučitve svojih razlogov za razglasitev ničnosti ugotovile (domnevne) napake pri uporabi prava, ki naj bi jih storilo Splošno sodišče. Sklicevanje na napačno uporabo prava v zvezi s pravnimi vprašanji, ki so bila že obravnavana na prvi stopnji, se, kot sem že navedel, ujema z logiko, na kateri temeljita pritožbi.

29.

Kar zadeva prvi pritožbeni razlog, bi ugoditev temu razlogu pomenila razglasitev ničnosti tako sodb kot tudi, odvisno od primera, odločb odbora za pritožbe in odločitev ACER, kar bi vplivalo na pravni položaj pritožnic. Te torej imajo interes za ugoditev prvemu pritožbenemu razlogu, ki ni hipotetičen. Odločitev o tem, ali mu je treba ugoditi ali ne, je mogoče sprejeti le na podlagi vsebinske obravnave.

VI.

Prvi pritožbeni razlog: intenzivnost nadzora, ki ga odbor za pritožbe opravlja nad odločitvami ACER

A.

Trditve strank

30.

Pritožnice menijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da je odbor za pritožbe ACER opravil celovit nadzor nad izpodbijanima odločbama.

31.

Splošno sodišče naj bi v zvezi s tem storilo napako, ker ni upoštevalo presoje samega odbora za pritožbe o intenzivnosti nadzora, ki jo je uporabil, in ker je preučilo, ali je bil nadzor celovit ali ne. Splošno sodišče naj tako ne bi ravnalo v skladu s sodno prakso Sodišča, ki izhaja iz sodbe ACER/Aquind. ( 13 )

32.

ACER izpodbija te trditve.

B.

Presoja

33.

Sodišče je v sodbi ACER/Aquind razsodilo, da mora odbor za pritožbe ACER opraviti celovit nadzor ne le nad pravnimi presojami, ampak tudi nad zapletenimi tehničnimi, znanstvenimi ali ekonomskimi presojami, ki jih je v okviru svojih odločitev opravila ACER. Odbor za pritožbe se ne more omejiti na izvajanje omejenega nadzora, ki se osredotoča le na obstoj očitnih napak pri presoji. ( 14 )

34.

V tej fazi ni treba podrobneje predstaviti razlogovanja, na podlagi katerega je Sodišče ta način nadzora naložilo odboru za pritožbe ACER ( 15 ), po tem ko je razložilo člena 18 in 19 Uredbe (ES) št. 713/2009 ( 16 ). Sodna praksa iz sodbe ACER/Aquind v teh pritožbah ni sporna.

35.

Ko je odbor za pritožbe ACER sprejel sporni odločbi (16. julija 2020), sodba ACER/Aquind še ni bila izdana. V tistem obdobju je odbor za pritožbe ravnal v skladu s svojo običajno prakso, torej z omejenim nadzorom nad zapletenimi tehničnimi, znanstvenimi ali ekonomskimi presojami. Njegov nadzor je bil omejen na preverjanje, ali odločitve ACER vsebujejo očitne napake pri presoji.

36.

Po mnenju Splošnega sodišča je iz odločb, ki so jih izpodbijali OPS, ( 17 ) razvidno, da „je odbor za pritožbe v skladu s svojo takratno prakso odločanja izvedel celovit nadzor le nad pravnimi presojami ACER iz [odločitev], nad zapletenimi tehničnimi presojami dejstev pa je opravil le omejen nadzor, omejen na iskanje očitnih napak, pri čemer je v zvezi s tem ACER priznal določeno polje proste presoje“. ( 18 )

37.

Vendar je Splošno sodišče menilo, da je:

–

„odbor za pritožbe […] opravil predvsem nadzor nad pravnimi presojami ACER iz [spornih odločitev], v zvezi s katerimi je opravil celovit nadzor“ (točka 203 izpodbijanih sodb).

–

„[…] odbor za pritožbe v redkih primerih, v katerih je moral […] preveriti zapletene tehnične presoje, v praksi opravil nadzor, ki je presegal zgolj omejen nadzor, tako da je de facto izpolnil svoje obveznosti v zvezi z intenzivnostjo nadzora, ki ga je moral opraviti nad [odločitvama ACER]“ (točka 204 izpodbijanih sodb).

38.

Pristop Splošnega sodišča v teh dveh ničnostnih tožbah je v nasprotju s tistim, ki ga je samo sprejelo v zadevi T‑735/18, ( 19 ) ki je predmet sodbe ACER/Aquind.

39.

Splošno sodišče je v zadevi T‑735/18 sprejelo podobno navedbo odbora za pritožbe ACER, kot sem jo povzel v tej zadevi, in ni preverilo, ali je ta odbor dejansko opravil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi presojami.

40.

Čeprav je agencija v zadevi ACER/Aquind trdila, da je odbor za pritožbe dejansko opravil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji, je Sodišče potrdilo, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, saj je bilo iz točke 52 odločbe odbora za pritožbe izrecno razvidno, da je ta odbor nameraval svoj nadzor (nad odločbo št. 05/2018) omejiti na očitno napako pri presoji. ( 20 )

41.

Nasprotno je Splošno sodišče zdaj zavzelo drugačno stališče. Namesto da bi domnevalo, da je bil nadzor, ki ga je odbor za pritožbe uporabil za zapletena tehnična vprašanja, omejen, kot je zatrjeval sam, se je poglobilo v izpodbijanih odločbah, da bi ugotovilo, ali je odbor za pritožbe storil, kar je trdil, da ni storil.

42.

Splošno sodišče je po tem preverjanju ugotovilo, da je odbor za pritožbe de facto brez omejitev in celovito preveril zapletene tehnične presoje ACER. Natančneje, ugotovilo je, da je ta odbor preveril, da je postopek stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji v centralizirani ali decentralizirani obliki funkcija, ki je s tehničnega vidika potrebna za upravljanje platform aFRR in mFRR. ( 21 )

43.

Menim, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo izjave odbora za pritožbe. Če ta priznava, da izvaja omejen in obroben nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji iz izpodbijanih odločitev ACER, ne razumem, kako je mogoče to izjavo prezreti in jo nadomestiti z nasprotno izjavo.

44.

Kot sem nakazal v sklepnih predlogih v zadevi ACER/Aquind ( 22 ) in kot je Sodišče potrdilo v sodbi ( 23 ), kadar odbor za pritožbe trdi, da je opravil omejen nadzor, ki zajema le presojo očitnih napak v odločitvah ACER v zvezi z zapletenimi tehničnimi vprašanji, Splošnemu sodišču ni treba preveriti, ali je navedeni odbor „dejansko“ izvedel celovit nadzor nad temi vprašanji.

45.

Na podlagi te predpostavke bi moralo Splošno sodišče v obravnavani zadevi sprejeti izjavo odbora za pritožbe, ki je najbolj usposobljen za ugotovitev, katero vrsto nadzora je uporabil v svojih odločbah.

46.

Če odbor za pritožbe zatrjuje, da je, kot v obravnavani zadevi, uporabil omejen in obroben nadzor, mora Splošno sodišče brez nadaljnjega razveljaviti odločbe tega odbora na podlagi sodne prakse, ki izhaja iz sodbe ACER/Aquind. Na podlagi te razveljavitve mora odbor za pritožbe izdati nove odločbe, v katerih bo uporabil celovit nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji. ( 24 )

47.

Če pa odbor za pritožbe v odločbi zatrjuje, da je opravil celovit nadzor nad pravnimi presojami in zapletenimi tehničnimi presojami iz odločitve ACER, mora Splošno sodišče preveriti obseg tega nadzora, če tožeče stranke menijo, da ni bil opravljen v ustreznem obsegu ali da je nezadosten. Če Splošno sodišče ne bi ravnalo tako in bi potrdilo presojo odbora za pritožbe, bi kršilo pravico tožečih strank do učinkovitega sodnega varstva.

48.

Na podlagi zgornjih preudarkov predlagam, naj se prvi pritožbeni razlog sprejme.

VII.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče ni pravilno uporabilo členov 20, 21 in 37 Uredbe št. 2017/2195 pri presoji pravnih podlag za funkcije, potrebne za upravljanje platform aFRR in mFRR

49.

S tem pritožbenim razlogom se Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da je v skladu z Uredbo 2017/2195 „funkcija upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije“ funkcija, potrebna za upravljanje platform aFRR in mFRR.

50.

V obeh spornih tezah se z nasprotnih stališč zagovarja:

–

da morajo to funkcijo opravljati evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije (teza ACER, ki sta jo podprla odbor za pritožbe in Splošno sodišče);

–

da je ta funkcija v pristojnosti OPS (teza pritožnic, ki ustreza stališčem vseh OPS pred in po odločitvah ACER 02/2020 in 03/2020). ( 25 )

51.

S tehničnega vidika bi bilo verjetno priporočljivo, da bi bila ta vloga dodeljena evropskim platformam za dodeljevanje izravnalne energije. Vendar iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, menim, da to ni bila izbira zakonodajalca Unije, izražena v členih 20, 21 in 37 Uredbe 2017/2195.

52.

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče pri presoji pravnih podlag za funkcije, potrebne za upravljanje platform mFRR in aFRR, napačno uporabilo člene 20, 21 in 37 Uredbe 2017/2195. Menijo, da:

–

je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da je upravljanje zmogljivosti kot usklajen in centraliziran postopek stalnega posodabljanja razpoložljivih prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji na večplatformni ravni funkcija, potrebna za upravljanje platform mFRR in aFRR v smislu členov 20(3)(c) in 21(3)(c) Uredbe 2017/2195.

–

Člen 37 Uredbe 2017/2195 od OPS zahteva, da upravljajo prenosno zmogljivost med območji trgovanja z električno energijo, vendar ne zahteva, da je ta zmogljivost vključena kot funkcija, potrebna za vzpostavitev platform mFRR in aFRR. Ti platformi naj bi se vzpostavili po drugih postopkih, ki jih urejata člena 20 in 21 navedene uredbe.

53.

Pritožnice so ta pritožbeni razlog razdelile na dva tesno povezana dela:

–

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da je treba izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji iz člena 37 Uredbe 2017/2195 šteti za funkcijo, ki je potrebna za upravljanje platform mFRR in aFRR, določenih v členih 20 in 21 te uredbe. S tem razlogovanjem bi namreč ureditev iz členov 20 in 21 razširilo na funkcijo iz člena 37, ki določa drugačno pravno ureditev;

–

Splošno sodišče je z razlago členov 20 in 21 Uredbe 2017/2195 storilo še eno napako pri uporabi prava, saj je zamenjalo pravne obveznosti OPS s pravicami, ki jih lahko OPS uveljavljajo v zvezi s funkcijami platform mFRR in aFRR.

54.

ACER te trditve zavrača.

55.

Pred analizo dveh delov, na katera so pritožnice razdelile ta drugi pritožbeni razlog, menim, da je glede na njegovo skrajno tehničnost koristno pojasniti delovanje izravnalnega trga električne energije in evropskih platform, vzpostavljenih za spodbujanje čezmejnih povezav med nacionalnimi izravnalnimi trgi električne energije.

A.

Uvodne ugotovitve: izravnalni trgi električne energije in evropske platforme za izmenjavo izravnalne energije

56.

Glede na njihove fizikalne značilnosti obstajajo štiri vrste veleprodajnih trgov električne energije iz členov od 6 do 9 Uredbe (EU) 2019/943: ( 26 )

–

trgi za dan vnaprej, na katerih je mogoče načrtovati proizvodnjo in trgovati z njo za dan vnaprej;

–

trgi znotraj dneva, na katerih se lahko načrtovano povpraševanje v kratkem času prilagodi glede na spremembe v proizvodnji električne energije, zlasti glede na vse večji delež energije iz obnovljivih virov, kot sta vetrna in sončna energija;

–

terminski trgi, katerih namen je ublažiti nestanovitnost promptnih cen. Na njih so udeleženci na trgu, vključno z lastniki obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zaščiteni pred tveganji, ki izhajajo iz te nestanovitnosti;

–

izravnalni trgi, vzpostavljeni za zagotovitev, da sta povpraševanje in ponudba v omrežju vedno usklajena in da se nevtralizira tveganje izpadov električne energije. Za dosego tega cilja so potrebni trgi, na katerih lahko OPS kratek čas pred fizično dobavo kupijo energijo, potrebno za izravnavo v omrežju. ( 27 )

57.

V zvezi z zadnjenavedenimi trgi Uredba 2017/2195 vzpostavlja „zbirko tehničnih, operativnih in tržnih pravil, ki veljajo za vso EU in urejajo delovanje izravnalnih trgov električne energije“. ( 28 )

58.

Natančneje, namen Uredbe 2017/2195 je, da se dodeljevanje energije z izravnalnih trgov, ki je bilo prej omejeno na nacionalno raven, postopno začne izvajati na evropski ravni v skladu s časovnim razporedom, določenim v njej, s čimer naj bi prispevala k razvoju notranjega trga z električno energijo v Uniji,.

59.

Uredba 2017/2195 v ta namen določa štiri evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije, ( 29 ) in sicer eno za vsakega od opredeljenih standardnih izravnalnih proizvodov: ( 30 )

–

evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za nadomestitev, znano kot platforma RR (Replacement Reserve Platform). V skladu s členom 19 Uredbe 2017/2195 so jo OPS vzpostavili za izvajanje postopka nadomestitve rezerv v skladu z določbami dela IV Uredbe 2017/1485. ( 31 ) Ta platforma je bila pripravljena v okviru projekta TERRE (Trans-European Replacement Reserves Exchange) na podlagi rešitve LIBRA, ki je skupni informacijski sistem. ( 32 ) Platforma deluje od januarja 2020, njeno delovanje pa je določeno v izvedbenem okviru Replacement Reserve Implementation Framework ( 33 ).

–

platformo mFRR. Določena je v členu 20 Uredbe 2017/2195 in je bila pripravljena v okviru projekta Manually Activated Reserves Initiative (MARI) ter urejena z odločitvijo ACER 03/2020. Deluje od 5. oktobra 2022, OPS držav članic pa se ji pridružujejo postopoma;

–

platformo aFRR. Določena je v členu 21 Uredbe 2017/2195 in je bila pripravljena v okviru projekta PICASSO (Platform for the International Coordination of Automated Frequency Restoration and Stable System Operation) ter urejena z odločitvijo ACER 02/2020. Deluje od 1. junija 2022, OPS držav članic pa se ji pridružujejo postopoma;

–

evropska platforma za postopek netiranja odstopanj, znana kot Imbalance Netting Platform ali IN Platform. Določena je v členu 22 Uredbe 2017/2195 in je bila vzpostavljena 24. junija 2021 na podlagi projekta International Grid Control Cooperation. ( 34 ) OPS so se odločili, da bodo za platformo aFRR in platformo IN uporabljali isti informacijski sistem in komunikacijske kanale.

60.

OPS so kot subjekta za razvoj, vzdrževanje in upravljanje platform mFRR in aFRR/IN določili družbi Amprion GmbH in TransnetBW GmbH. ( 35 ) Kot je na obravnavi navedla ACER, bi se morali OPS tem platformam postopno pridružiti v prehodnem obdobju, ki je trajalo do 24. junija 2024, vendar v praksi v tem procesu prihaja do zamud. ( 36 )

61.

Razlika med platformama mFRR in aFRR je, kot je razvidno iz njunih poimenovanj, v tem, „ali operater izravnalno energijo sproži ročno ali pa se ta sproži avtomatsko na način zaprte zanke“. ( 37 )

B.

Prvi del drugega pritožbenega razloga: zamenjava pravnih obveznosti iz člena 37 na eni strani ter členov 20 in 21 Uredbe 2017/2195 na drugi strani

62.

Pritožnice trdijo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da je treba izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji obravnavati kot funkcijo, potrebno za upravljanje platform mFRR in aFRR. Splošno sodišče naj bi tako ureditev iz členov 20 in 21 Uredbe 2017/2195 razširilo na funkcijo iz člena 37, ki določa drugačno pravno ureditev.

63.

Po mnenju Splošnega sodišča je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da je funkcija upravljanja zmogljivosti ena od funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR. Razlogovanje Splošnega sodišča v zvezi s tem je mogoče povzeti tako: ( 38 )

–

predlogi metodologij, ki jih predložijo OPS, bi morali vključevati opredelitev funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR;

–

iz Uredbe 2017/2195 izhaja, da morajo te platforme vključevati vsaj funkcijo optimizacije aktivacije ( 39 ) in funkcijo obračuna med OPS, pri čemer pa druge funkcije niso izključene;

–

natančneje, funkcija „izračuna prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji“ je ena od funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR. To še posebej velja, če je dodajanje take funkcije potrebno za zasnovo teh platform na višji ravni v skladu s skupnimi načeli upravljanja in poslovnimi procesi;

–

pri razlagi pojma „funkcija, potrebna za upravljanje platform aFRR in mFRR“, je treba upoštevati kontekst in cilje, ki jim sledi Uredba 2017/2195. V skladu s temi merili gre za funkcije, ki so tako na tehnični kot na pravni ravni nujne za učinkovito in zanesljivo vzpostavitev in upravljanje teh platform;

–

na pravni ravni člen 37(1) Uredbe 2017/2195 OPS nalaga, da stalno posodabljajo razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji zaradi izmenjave izravnalne energije ali netiranja odstopanj;

–

na tehnični ravni je, kot izhaja iz predlogov metodologij za platformi aFRR in mFRR, ki so jih predložili OPS, stalno posodabljanje te zmogljivosti, na katerem temelji funkcija upravljanja zmogljivosti, ključna sestavina za optimizacijo aktivacije. Ta pa je nujna funkcija platform, katere namen je optimizirati aktivacijo najbolje razvrščenih ponudb za izravnalno energijo (s skupnega vrednostnega seznama) ob upoštevanju omejenih prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki so na voljo;

–

poleg tega so OPS funkcijo upravljanja zmogljivosti sami dodali k platformama, da bi izpolnili zahteve zasnove na višji ravni z vidika učinkovitosti in zanesljivosti, ki se zahtevata z Uredbo 2017/2195.

64.

Na podlagi teh premis je Sodišče ugotovilo: „[…] funkcijo, ki omogoča izračun in stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji z uporabo usklajene metodologije za vse OPS, ob upoštevanju, da je cilj, ki ga zasleduje Uredba 2017/2195, zagotoviti učinkovito in zanesljivo upravljanje platforme […], [je treba] tako s tehničnega kot pravnega vidika šteti za funkcijo, potrebno za upravljanje platforme, katere zasnova, kot je določeno v členu 21(3)(a) [členu 20(3)(a)] Uredbe 2017/2195, mora biti na višji ravni ter ustrezati skupnim načelom upravljanja in poslovnim procesom.“ ( 40 )

65.

Ta trditev je s podobnim besedilom ponovljena v drugih delih izpodbijanih sodb. Natančneje, v točki 122 je navedeno, da je „[…] treba funkcijo stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, na kateri temelji funkcija upravljanja zmogljivosti, in posledično samo funkcijo upravljanja zmogljivosti na splošno opredeliti kot funkciji, potrebni za upravljanje platforme […]“.

66.

Moja razlaga razmerja med členom 37 ter členoma 20 in 21 Uredbe 2017/2195 se razlikuje od razlage Splošnega sodišča. Ločeno bom obravnaval člen 37 na eni strani ter člena 20 in 21 na drugi strani, nato pa povzel svoje trditve o skupni razlagi teh določb.

1.

Člen 37 Uredbe 2017/2195

67.

Člen 37 Uredbe 2017/2195 določa pravno ureditev za stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji. V skladu s to ureditvijo člen 37 Uredbe 2017/2195:

–

OPS nalaga, da po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva stalno posodabljajo razpoložljivost prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije ali upravljanje postopka netiranja odstopanj (odstavek 1);

–

določa, da v petih letih po začetku veljavnosti navedene uredbe vsi OPS v območju izračuna zmogljivosti pripravijo metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji znotraj časovnega okvira izravnave za izmenjavo izravnalne energije ali upravljanje postopka netiranja odstopanj (odstavek 3);

–

določa, da OPS pred uporabo metodologije za izračun zmogljivosti v skladu z odstavkom 3 uporabijo prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, ki je ostala po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva (odstavek 2).

68.

Pristojnosti iz člena 37 Uredbe 2017/2195 so torej naslovljene na OPS in ne vsebujejo nobene omembe evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije (členi od 19 do 22 iste uredbe).

69.

Po mojem mnenju, ki je enako mnenju pritožnic, je treba razlikovati med obveznostmi, naloženimi OPS, in funkcijami, dodeljenimi platformam. Uredba 2017/2195 jih s sistematičnega vidika obravnava v različnih razdelkih:

–

poglavje 2, naslovljeno „Evropske platforme za izmenjavo izravnalne energije“, naslova II, naslovljenega „Izravnalni trg električne energije“, vsebuje člena 20 in 21, ki urejata platformi mFRR in aFRR;

–

poglavje 1, naslovljeno „Izmenjava izravnalne energije ali postopek netiranja odstopanj“, naslova IV, naslovljenega „Prenosna zmogljivost med trgovalnimi območji za storitve izravnave“, pa ureja način, kako naj OPS uporabljajo (člen 36) in izračunavajo (člen 37) razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji.

70.

To razlikovanje ni le v smislu sistematične umestitve v Uredbo 2017/2195. Iz besedila člena 37 je razvidno, da ne vsebuje nobenega napotila ali navzkrižnega sklicevanja na člena 20 in 21. Zlasti iz člena 37 ni mogoče sklepati, da je za delovanje platform mFRR in aFRR potrebno upravljanje prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji. Platformi potrebujeta podatke o zmogljivosti izravnalne energije, ki je na voljo za izmenjavo med območji oziroma OPS, da bi lahko opravljali funkcijo optimizacije aktivacije.

71.

Pojem „funkcije, potrebne za upravljanje platforme“, ni vključen med 45 pojmov, opredeljenih v členu 2 Uredbe 2017/2195. Ta pojem se pojavlja le v členih 20 in 21 iste uredbe, v skladu s katerima bo treba ugotoviti njegov pomen.

2.

Člena 20 in 21 Uredbe 2017/2195

72.

Prvi odstavek teh členov določa, da morajo OPS predložiti predlog o izvedbenih okvirih za platformi mFRR in aFRR. V drugem odstavku so določene te značilnosti obeh platform: (i) upravljati ju mora OPS ali subjekt, ki ga ustanovijo OPS; (ii) temeljiti morata na skupnih načelih upravljanja in poslovnih procesih; (iii) vsebovati morata vsaj funkcijo optimizacije aktivacije in funkcijo obračuna med OPS; (iv) uporabljati morata večstranski model OPS-OPS s skupnimi urejenimi seznami ponudb za izmenjavo vseh ponudb za izravnalno energijo iz vseh standardnih produktov za rezerve za povrnitev frekvence z (ročno ali samodejno) aktivacijo.

73.

Predlog OPS mora upoštevati te značilnosti platform in vključevati vsaj elemente, določene v členih 20(3) in 21(3) Uredbe 2017/2195. Ti elementi vključujejo „(a) zasnovo evropske platforme na višji ravni“ in „(c) opredelitev funkcij, potrebnih za upravljanje evropske platforme“.

74.

Med funkcijami platform mFRR in aFRR sta nujno funkcija optimizacije aktivacije in funkcija obračuna med OPS. Obe sta torej funkciji, potrebni za delovanje platform mFRR in aFRR. V skladu s tem morata biti kot taki vključeni v predloge, ki jih predložijo OPS.

75.

Razprava se je osredotočila na razlago izraza „vsaj“ iz členov 20(2) in 21(2) Uredbe 2017/2195. Po mnenju Splošnega sodišča sklicevanje teh dveh določb na (minimalno) funkcijo optimizacije aktivacije in funkcijo obračuna med OPS ACER ne preprečuje, da platformam naloži, da pod istim naslovom potrebnih funkcij poleg teh dveh vključijo tudi druge funkcije.

76.

Vendar po mojem mnenju ta razlaga ni pravilna. Zakonodajalec je želel platformam predpisati minimalno število funkcij, pri čemer je menil, da sta za njihovo delovanje nujni („potrebni“) le dve. Seveda nič ne preprečuje dodajanja drugih funkcij, kot je funkcija upravljanja prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji, vendar se morajo OPS sami odločiti, ali jih bodo dodali, in ACER nima pristojnosti, da bi jim to naložila.

77.

OPS pritožniki ne zanikajo, da so podatki, ki se nanašajo na prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, potrebni za učinkovito delovanje izravnalnih platform. ( 41 ) Vendar iz te predpostavke ni mogoče sklepati, da mora izračun teh podatkov – kot potrebno funkcijo – opravljati subjekt, določen za upravljanje platforme, ali platforma sama.

78.

Pravzaprav je s členom 37 Uredbe 2017/2195 izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji naložen OPS (in ne platformam). Postopek izračuna in posodabljanja podatkov o razpoložljivosti te zmogljivosti je v pristojnosti OPS.

79.

Dejstvo, da so ti podatki nujni za pravilno delovanje platform mFRR in aFRR (kar med strankami ni sporno), še ne pomeni, kot sem že navedel, da je treba izračune prenosne zmogljivosti in njihovo stalno posodabljanje z odločitvijo ACER kot obveznost naložiti tema platformama. Vztrajam, da ni nujno, da se izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji izvaja kot potrebna funkcija, ki jo morajo zagotoviti platforme in subjekti, odgovorni za njihovo upravljanje.

80.

Iz vprašanj, ki jih je Sodišče postavilo na obravnavi, je razvidno, da je s členom 37 Uredbe 2017/2195 naloga priprave podatkov o prenosni zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji in stalnega posodabljanja teh podatkov naložena OPS pod nadzorom NRO. Samo OPS imajo na voljo tehnična sredstva in lahko te podatke pridobijo, zato funkcije pridobivanja teh podatkov ni mogoče prenesti na algoritem platforme. V nasprotnem primeru bi lahko bila ogrožena zanesljivost oskrbe z električno energijo, za katero so odgovorni OPS na svojih ozemljih.

81.

Zato menim, da je napačno šteti, da je treba funkcijo priprave in posodabljanja podatkov o izravnalni energiji za prenos med trgovalnimi območji šteti za eno od funkcij, potrebnih za upravljanje platform aFRR in mFRR. Ti platformi ne moreta upravljati prenosne zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji niti posodabljati podatkov o njej, čeprav te podatke potrebujeta za svoje delovanje. OPS morajo te podatke posredovati platformam posamično ali, če menijo, da je to primerneje, centralizirano prek skupnega informacijskega modula.

3.

Argumenti v prid ugoditvi prvemu delu drugega pritožbenega razloga

82.

Na prvem mestu, kot je priznalo Splošno sodišče, ( 42 ) sta platformi mFRR in aFRR sprva delovali brez funkcije upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji.

83.

Ta okoliščina je nastala, ker so morali OPS v skladu s členom 37(3) Uredbe 2017/2195 najprej pripraviti metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji znotraj časovnega okvira izravnave. OPS so se odločili, da se bo ta funkcija izvajala usklajeno in centralizirano z informacijskim modulom na večplatformni ravni, zato je bilo treba ta modul prej vzpostaviti in organizirati njegovo upravljanje. ( 43 )

84.

Na drugem mestu, kot sem že navedel, člen 37 Uredbe 2017/2195 določa pravno ureditev za stalno posodabljanje razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji in za določitev metodologije za izračun te zmogljivosti. Ta pravna ureditev se razlikuje od ureditve, ki se uporablja za štiri evropske platforme za dodeljevanje izravnalne energije (členi od 19 do 22 iste uredbe). Gre za različni ureditvi, ki odražata odločitev zakonodajalca, da jima da neodvisno vsebino.

85.

Na tretjem mestu, postopek odločanja, ki se uporablja za vzpostavitev platform mFRR in aFRR, se razlikuje od postopka iz člena 37 Uredbe 2017/2195. V skladu s členom 5(2) te uredbe morajo regulativni organi odobriti predloge OPS za: „(a) okvire za vzpostavitev evropskih platform v skladu s členi 20(1), 21(1) […]“; ter „(b) spremembe okvirov za vzpostavitev evropskih platform v skladu s členoma 20(5) in 21(5)“. ACER torej na predlog OPS odloča o izvedbenih okvirih in njihovih spremembah v primeru platform mFRR in aFRR/IN.

86.

Nasprotno morajo OPS predlagati, NRO zadevne regije pa v skladu s členom 5(3)(f) Uredbe 2017/2195 odobriti metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za vsako območje izračuna v skladu s členom 37(3). ( 44 ) V takih primerih je posredovanje ACER mogoče, kadar NRO ne morejo doseči dogovora ali zahtevajo, da se ta agencija odloči v skladu s členom 5(7) Uredbe 2017/2195 in členom 6(10)(b), drugi pododstavek, Uredbe 2019/942.

87.

Koristnost in večja učinkovitost vključitve upravljanja prenosne zmogljivosti za izmenjavo izravnalne energije med trgovalnimi območji v evropske platforme po mojem mnenju ne upravičujeta priznanja implicitne pristojnosti ACER, da bi jo opredelila kot funkcijo, potrebno za delovanje platform aFRR in mFRR. OPS so tisti, ki imajo tehnična sredstva za izračun in posodabljanje prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, in ni očitno, da bi lahko platformi aFRR in mFRR to dejavnost izvajali učinkoviteje. Poleg tega bi bila takšna implicitna pristojnost v nasprotju s členom 37 Uredbe 2017/2195. ( 45 )

88.

Na četrtem mestu, člen 37(1) Uredbe 2017/2195 OPS nalaga, naj stalno posodabljajo razpoložljivost prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Zato je vsakemu OPS naložena obveznost upravljanja prenosne zmogljivosti, ki je nujna za omogočanje izmenjave energije med trgovalnimi območji. V členu 37 ni nobene navedbe, da bi bila ta funkcija dodeljena evropskim platformam za dodeljevanje izravnalne energije.

89.

Iz člena 37(1) Uredbe 2017/2195 je torej mogoče sklepati, da informacije o izravnalni energiji, ki jo je mogoče izmenjati med območji, zagotovi vsak OPS. Kot sem že navedel, so OPS tisti, ki imajo tehnična sredstva za zagotavljanje podatkov o razpoložljivi prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Člen 37(2) podpira to trditev z navedbo, da OPS uporabljajo prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji, ki je ostala po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva, dokler se ne razvije in uporabi metodologija za izračun zmogljivosti v skladu z odstavkom 3.

90.

Na petem mestu, člen 37(3) Uredbe 2017/2195 določa postopno uvedbo harmoniziranega upravljanja funkcije upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Natančneje, določa, da v petih letih vsi OPS v območju izračuna zmogljivosti pripravijo metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energij. Torej so OPS tisti, ki pripravijo to metodologijo, NRO pa jo odobrijo. Prav tako morajo OPS zagotoviti skladnost z metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki se uporabi v časovnem okviru trgovanja znotraj dneva, določenem v Uredbi (EU) 2015/1222. ( 46 )

91.

V nasprotju s stališčem Splošnega sodišča se mi ne zdi logično, da se funkcija upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji dodeli evropskim platformam, medtem ko je, nasprotno, priprava metodologije za to prenosno zmogljivost med trgovalnimi območji v pristojnosti OPS, njena odobritev pa v pristojnosti NRO. Obstajati mora skladnost med odstavkoma 1 in 3 člena 37 Uredbe 2017/2195, kar po mojem mnenju v izpodbijanih sodbah ni izpolnjeno.

92.

Splošno sodišče ni ustrezno upoštevalo razmerja med členom 37(3) Uredbe 2017/2195 in Uredbo 2015/1222. Kot sem že navedel, prva določba zahteva skladnost med metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki jo pripravijo OPS, za izravnalno energijo in metodologijo za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ki se uporablja pri trgovanju za dan vnaprej in trgovanju znotraj dneva. Uredba 2015/1222 v členu 15(1) določa, da vsi OPS skupaj pripravijo skupni predlog določitve območij določanja zmogljivosti, v členu 20(2) pa, da vsi OPS na vsakem območju določanja zmogljivosti predložijo predlog za skupno usklajeno metodologijo izračuna zmogljivosti na ustreznem območju.

93.

V skladu s tem Uredba 2015/1222 ne določa metodologije, ki bi bila skupna vsem OPS ( 47 ), za izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji pri trgovanju za dan vnaprej in trgovanju znotraj dneva, temveč več različnih regionalnih metodologij. Ni nujno, da se izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije opravi z enotno harmonizirano metodologijo, ki je obvezna za vse OPS.

94.

Na šestem mestu, sistematična in teleološka razlaga Uredbe 2017/2195, ki jo je uporabilo Splošno sodišče, ni odločilna za opredelitev upravljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije kot funkcije, potrebne za upravljanje platform mFRR in aFRR.

95.

Za dosego ciljev iz uvodnih izjav 1, 6, 7 in 10 ter člena 3 Uredbe 2017/2195 zadostuje, da OPS evropskim platformam ustrezno zagotovijo podatke o prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije.

96.

Prvi del drugega pritožbenega razloga je treba zato sprejeti.

C.

Drugi del drugega pritožbenega razloga: kršitev pravnih obveznosti OPS in njihovih pravic iz členov 20 in 21 Uredbe 2017/2195

97.

V drugem delu drugega pritožbenega razloga pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je napačno uporabilo pravo, ker ni razlikovalo med obveznostmi, ki jih imajo kot OPS glede funkcij, „potrebnih“ za upravljanje platform mFRR in aFRR, na eni strani, ter njihovo pravico, da predlagajo vključitev dodatnih funkcij v te platforme, na drugi strani. Trdijo, da jim ACER v nasprotju s tem, kar sta ugotovila odbor za pritožbe in Splošno sodišče, ne more naložiti vključitve dodatnih funkcij.

98.

ACER to trditev zavrača in meni, da je razlaga iz izpodbijanih sodb pravno ustrezna.

99.

Obrazložitev Splošnega sodišča temelji med drugim na naslednjih izhodiščih:

–

„v spremenjenem tretjem predlogu mFRRIF [aFRRIF], ki ga je ACER nazadnje upoštevala, [je bilo] predlagano imenovanje enega samega subjekta, odgovornega za obe funkciji, potrebni za upravljanje platforme mFRR [aFRR], v smislu člena 20(3)(c) Uredbe 2017/2195, ki sta izrecno navedeni v členu 20(2) [oziroma členu 21(2)] iste uredbe, in sicer optimizacija aktivacije in obračun med OPS. Upravljanje zmogljivosti kot večplatformna funkcija, katere izvajanje je nujno za upravljanje platforme mFRR [aFRR], je bilo v spremenjenem tretjem predlogu mFRRIF [FRRIF] prav tako upoštevano, čeprav v njem ni bilo opredeljeno kot funkcija, potrebna za navedeno upravljanje, v smislu člena 20(3)(c) [oziroma člena 21(3)(c)] Uredbe 2017/2195 […]“. ( 48 )

–

„[…] OPS [so] v spremenjenem tretjem predlogu mFRRIF [aFRRIF] zaradi boljšega usklajevanja med platformami za izravnavo sami predlagali, da se imenuje en sam subjekt, ki bo odgovoren za upravljanje zmogljivosti kot večplatformne funkcije. Seveda so OPS drugače kot ACER trdili, da upravljanje zmogljivosti ni funkcija, potrebna za upravljanje vsake platforme […]“. ( 49 )

100.

Splošno sodišče je nazadnje potrdilo odločbo odbora za pritožbe, ki potrjuje odločitvi ACER, ki sta v nasprotju s stališčem OPS. Trdi, da je treba upravljanje prenosnih zmogljivosti med trgovalnimi območji, kot je določeno v členu 37 Uredbe 2017/2195, „na splošno opredeliti“ ( 50 ) kot funkcijo, potrebno za upravljanje platform mFRR in aFRR.

101.

Po mojem mnenju je po tem, ko je bilo ugotovljeno, da se vsebina tega dela drugega pritožbenega razloga v veliki meri prekriva z vsebino prvega dela, napačna uporaba prava v izpodbijanih sodbah, če ponovim, v tem, da ni bilo upoštevano, da sta funkciji, ki sta v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe 2017/2195 nujno potrebni za vzpostavitev platform mFRR in aFRR, kot je razvidno iz istih določb, funkcija optimizacije aktivacije in funkcija obračuna med OPS.

102.

Funkcija upravljanja in stalnega posodabljanja razpoložljive prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, ponavljam, ni funkcija, potrebna za delovanje izravnalnih platform, temveč zanjo velja drugačna pravna ureditev iz člena 37 Uredbe 2017/2195.

103.

S tem ko je ACER v nasprotju s stališčem OPS platformama mFRR in aFRR dodelila funkcijo upravljanja in stalnega posodabljanja prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, so OPS in NRO dejansko izgubili pravico, ki jim je podeljena s členom 37 Uredbe 2017/2195. Tako jim je odvzeta pristojnost, da skupaj odločajo o najboljšem načinu upravljanja te funkcije, ki je bila v skladu z njihovim predlogom imenovanje enega samega subjekta za upravljanje zmogljivosti kot večplatformne funkcije.

104.

V predlogih, predloženih ACER za platformi mFRR in aFRR, so OPS sporazumno menili, da je funkcija upravljanja zmogljivosti dejansko večplatformna funkcija, ki jo bo treba za vse te platforme izvajati usklajeno in centralizirano. Izračun prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji naj bi se za vse zadevne OPS izvajal z „računalniškim modulom za upravljanje zmogljivosti“, ki bi dobljene rezultate pošiljal neposredno v funkcijo optimizacije aktivacije teh platform.

105.

OPS so v svojih predlogih navedli, da želijo ohraniti vso svobodo, da lahko upravljanje zmogljivosti v usklajeni in centralizirani obliki dodelijo subjektu, ki ni enotni subjekt, odgovoren za izvajanje optimizacije aktivacije in obračuna med OPS. OPS so ocenili, da bi, dokler se funkcija upravljanja zmogljivosti ne vzpostavi v tej usklajeni in centralizirani obliki, enotni subjekt, odgovoren za izvajanje optimizacije aktivacije in obračuna med OPS, teoretično lahko izvajal tudi upravljanje zmogljivosti, tako da bi v funkcijo optimizacije aktivacije pošiljal podatke, ki bi jih zagotovil vsak od zadevnih OPS. ( 51 )

106.

Kot sem že navedel, ni sporno, da platformi mFRR in aFRR potrebujeta podatke o prenosni zmogljivosti med trgovalnimi območji za izmenjavo izravnalne energije. Vendar lahko te podatke platformama posredujejo OPS in jih ni treba nujno upravljati neposredno na teh platformah.

107.

Operaterjem prenosnih sistemov nič ne preprečuje, da se sporazumno odločijo, da predlagajo vključitev upravljanja zmogljivosti v platforme mFRR in aFRR kot dodatno funkcijo, če bi se s tem povečala učinkovitost. Vendar je to odločitev, ki je v skladu s členom 37 Uredbe 2017/2195 v njihovi pristojnosti in v pristojnosti NRO ter ki jim je ACER ne more naložiti na podlagi členov 20 in 21 iste uredbe.

108.

Tako menim, da je treba tudi drugi del drugega pritožbenega razloga sprejeti.

VIII.

Odločitev o ničnostnih tožbah pred Splošnim sodiščem

109.

Sodišče v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta odločitev Splošnega sodišča razveljavi, če je pritožba utemeljena. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi.

110.

Sodišču predlagam, naj pritožbama OPS ugodi in posledično razveljavi izpodbijani sodbi. Menim, da delna razveljavitev izpodbijanih sodb ni mogoča, ker so točke, v katerih je bilo napačno uporabljeno pravo, ključne. Zato ju je treba v celoti razveljaviti.

111.

Poleg tega menim, da Sodišče razpolaga s potrebnimi elementi, da dokončno odloči o ničnostnih tožbah zoper odločbi, izpodbijani pred Splošnim sodiščem.

112.

Iz zgoraj navedenih razlogov je treba sprejeti tretji tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, naveden pred Splošnim sodiščem, v delu, ki se nanaša na neizpolnitev obveznosti odbora za pritožbe glede celovitega nadzora nad odločitvama ACER, ter četrti, peti, šesti, sedmi in osmi del drugega tožbenega razloga za razglasitev ničnosti. Zato je treba izpodbijani odločbi odbora za pritožbe pri ACER v celoti razglasiti za nični.

IX.

Stroški

113.

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.

114.

V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

115.

Pritožnice so predlagale, naj se ACER naloži plačilo stroškov. Če se, kot predlagam, njihovima pritožbama ugodi, je treba ACER naložiti plačilo stroškov pritožb in postopkov pred Splošnim sodiščem.

X.

Predlog

116.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:

–

ugodi pritožbama in razveljavi sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 15. februarja 2023, Austrian Power Grid in drugi/ACER (T‑606/20, EU:T:2023:64), ter Austrian Power Grid in drugi/ACER (T‑607/20, EU:T:2023:65);

–

razglasi odločbo odbora za pritožbe Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 16. julija 2020 o potrditvi odločitve ACER 02/2020 z dne 24. januarja 2020 o izvedbenem okviru za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z avtomatsko aktivacijo in zavrnitvi pritožbe operaterjev prenosnega sistema električne energije v zadevi A-001-2020 (konsolidirana) za nično;

–

razglasi odločbo odbora za pritožbe Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) z dne 16. julija 2020 o potrditvi odločitve ACER 03/2020 z dne 24. januarja 2020 o izvedbenem okviru za evropsko platformo za izmenjavo izravnalne energije iz rezerv za povrnitev frekvence z ročno aktivacijo in zavrnitvi pritožbe operaterjev prenosnega sistema električne energije v zadevi A-002-2020 (konsolidirana) za nično;

–

Agenciji Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) naloži plačilo stroškov.