(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. oktobra 2023 vložilo združenje Europacable (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije kablov iz optičnih vlaken v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 3 in 4 Izvedbene uredbe Komisije o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba), za uvoz zadevnega izdelka ni bila potrebna registracija. Nobena stran ni imela pripomb v zvezi s tem.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 14. junija 2024 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Pripombe je predložila skupina MP Birla (v nadaljnjem besedilu: skupina Birla) (4).

(5)

Po razkritju povzetka predlaganih dajatev iz uvodne izjave 4 je skupina STL trdila, da je bil dokument pred razkritjem nepopoln, saj Komisija ni predložila podrobnih pojasnil v zvezi z zavrnitvijo odprave dobička znotraj skupine. V tej fazi postopka je Komisija upoštevala le pripombe glede očitnih napak pri izračunu dampinga. Trditev skupine STL se ni nanašala na take očitne napake. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 74 začasne uredbe predložila podrobna pojasnila v zvezi z zavrnitvijo trditve glede odprave dobička znotraj skupine. Zato je Komisija menila, da sta dokument pred razkritjem in začasno razkritje zagotovila popoln sklop informacij, kot to določa člen 19a osnovne uredbe, ki so družbi omogočile, da predloži pripombe o začasnem razkritju.

(6)

Komisija je 12. julija 2024 z začasno uredbo uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz optičnih kablov s poreklom iz Indije.

(7)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni protidampinški ukrepi (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik ter proizvajalci izvozniki Birla Group, STL Group (5), APAR, Aberdare Technologies Private Limited (v nadaljnjem besedilu: Aberdare) in Finolex Cables Limited („Finolex“) ter indijska vlada predložili pisna stališča v roku iz člena 2(1) začasne uredbe.

(8)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Opravljena so bila zaslišanja s skupinama STL in Birla.

(9)

Komisija je po začasnem razkritju nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne sklepe.

(10)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 81 začasne uredbe, je Komisija nadalje preiskala izvoz skupine STL prek druge povezane družbe, da bi določila konstruirano izvozno ceno v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(11)

V ta namen je Komisija v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravila preveritveni obisk na kraju samem v prostorih družbe Metallurgica Bresciana (Dello, Italija), da bi preverila predložene podatke.

(12)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(13)

Pripombe po dokončnem razkritju sta predložili dve skupini proizvajalcev izvoznikov, in sicer skupina Birla in skupina STL.

(14)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Opravljena so bila zaslišanja s skupino Birla in skupino STL.

(15)

Komisija je 30. oktobra 2024 predložila dodatno razkritje za pripombe, ki jih je prejela od indijske vlade po začasnem razkritju in ki v dokončnem razkritju niso bile obravnavane. V zvezi z dodatnim razkritjem niso bile predložene nobene dodatne pripombe.

(16)

Ker glede začetka preiskave po uvedbi začasnih ukrepov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav od 7 do 39 začasne uredbe.

(17)

Ker glede vzorčenja proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov iz Indije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 40 do 46 začasne uredbe.

(18)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja (v nadaljnjem besedilu: OP) ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 50 začasne uredbe.

(19)

Po začasnem razkritju je združenje Europacable ponovilo svoje nestrinjanje s trditvijo indijskih proizvajalcev izvoznikov, da bi bilo treba optična vlakna, ki „niso posamično oplaščena“, izključiti iz obsega izdelka. Komisijo je opozorilo na tveganje napačne deklaracije uvoza pod napačno oznako KN in jo pozvalo, naj o takem morebitnem tveganju obvesti carinske organe EU. Komisija se je seznanila s temi pripombami.

(20)

Ker glede izdelka v preiskavi, zadevnega izdelka, podobnega izdelka in obsega izdelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 51 do 61 začasne uredbe.

(21)

Komisija je po začasnem razkritju prejela pisne pripombe indijskih organov, dveh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov (skupin Birla in STL), treh nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in pritožnika.

(22)

Skupina Birla je po začasnem razkritju predložila štiri pripombe v zvezi z izračunom normalne vrednosti, zlasti v zvezi z nekaterimi elementi pri določitvi prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroškov), ki se nanašajo na podobni izdelek v obdobju preiskave. Komisija je sprejela eno pripombo, saj je bilo ugotovljeno, da je upravičena, in zavrnila druge tri trditve. V zvezi z zavrnjenimi pripombami je Komisija ugotovila, da so pripombe ter zadevna analiza in utemeljitev zaupne narave. Podrobna pojasnila so bila skupini Birla predložena samo v posebnem razkritju.

(23)

Po začasnem razkritju sta skupina STL in indijska vlada ponovili trditev iz uvodne izjave 74 začasne uredbe, da proizvodni stroški kablov iz optičnih vlaken ne bi smeli vključevati dobička, prenesenega med povezanimi stranmi ali med poslovnimi enotami, ki proizvajajo polizdelke (kot so predoblikovano steklo in/ali optična vlakna), ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken. Vendar niti skupina STL niti indijska vlada nista predložili nobenih novih elementov glede na že predloženo po preveritvenem obisku. Zato je Komisija ohranila svoje začasne sklepe in trditev zavrnila.

(24)

Skupina Birla je po dokončnem razkritju predložila dve pripombi v zvezi z izračunom normalne vrednosti, natančneje v zvezi z obravnavo nekaterih finančnih stroškov ter virom PSU-stroškov in dobička pri konstruiranju normalne vrednosti. Komisija je obe trditvi zavrnila. Komisija je nadalje ugotovila, da so pripombe ter zadevna analiza in utemeljitev zaupne narave. Podrobna pojasnila so bila predložena samo skupini Birla.

(25)

Po dokončnem razkritju je skupina STL ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija upoštevati odpravo dobička med poslovnimi oddelki v skladu z računovodskimi evidencami družb, tj. indijskim splošno sprejetim računovodskim načelom in MSRP. Poleg tega je skupina STL trdila, da dobiček, ki je izključen znotraj družbe, ni bil strošek, povezan s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka v smislu člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in člena 2(5) osnovne uredbe. Skupina STL je nadalje trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj je uporabila nabor podatkov poslovnih oddelkov namesto konsolidiranih računovodskih izkazov obeh družb, ki sta del skupine STL. Nazadnje, skupina STL je trdila, da Komisija z zavrnitvijo konsolidiranih izkazov ni upoštevala vseh razpoložljivih dokazov o ustrezni porazdelitvi stroškov v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in členom 2(5) osnovne uredbe.

(26)

Za izračun stopnje dampinga so proizvodni stroški določeni glede na vrsto izdelka, tj. kontrolne številke izdelka, kar velja tudi za zneske dampinga, ki se nato uporabijo za izračun stopenj dampinga. V notranjih računovodskih evidencah družb (STL in STCS) se evidentirajo na ravni „številke materiala“, ki jo je mogoče povezati s kontrolno številko izdelka, ugotovljeno v tej preiskavi. Na podlagi konsolidiranih izkazov družb ni bilo mogoče določiti proizvodnih stroškov glede na kontrolno številko izdelka in jih zato ni bilo mogoče uporabiti.

(27)

Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 74 začasne uredbe, uporabila stroške proizvodnje, kot so jih družbe knjižile in sporočile v svojem računovodskem sistemu, preverila pa jih je Komisija. Ti vknjiženi stroški poslovnih oddelkov so pravilno odražali stroške v zvezi s polizdelki, ki se uporabljajo pri proizvodnji kablov iz optičnih vlaken. Komisija je med preveritvenim obiskom od družb zahtevala, naj predložijo podrobna pojasnila v zvezi z dobičkom, prenesenim med poslovnimi oddelki. Komisija je ugotovila, da je skupina STL predložila različne ocene nominalnega dobička poslovnih oddelkov, ne da bi predložila kakršne koli ustrezne dokaze, pri čemer ni dokazala povezave med konsolidiranim dobičkom (izračunanim na podlagi odprave dobička med poslovnimi oddelki) in stroški proizvodnje kablov iz optičnih vlaken na ravni številke materiala.

(28)

Poleg tega je Komisija v zvezi s trditvijo, da ni upoštevala vseh razpoložljivih dokazov o ustrezni porazdelitvi stroškov, navedla, da člen 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in člen 2(5) osnovne uredbe ne zajemata obravnave dobičkov znotraj družbe. Ta člena določata, da je treba stroške običajno izračunati na podlagi evidenc, ki jih hrani stran v preiskavi. To vprašanje ni pomembno v sedanji preiskavi, saj je Komisija stroške kablov iz optičnih vlaken družb določila na podlagi njihovih evidenc. Poleg tega je v teh členih določena metodologija, ki jo je treba uporabiti, kadar v evidencah družbe niso bili razumno upoštevani stroški, povezani z izdelkom in prodajo izdelka v preiskavi, in zlasti, da je treba, če ustrezna metoda ni na voljo, dati prednost porazdelitvi stroškov na podlagi prihodka od prodaje. To vprašanje v sedanji preiskavi ponovno ni pomembno, ker je družba stroške, povezane z zadevnim izdelkom, knjižila za vsak oddelek poslovanja posebej, zato porazdelitev stroškov ni bila potrebna. Nazadnje, ti členi določajo obravnavo stroškov v zagonski fazi, kar v obravnavani zadevi ni sporno.

(29)

Komisija je menila, da so bili vsi razpoložljivi dokazi ustrezno ocenjeni in uporabljeni za določitev normalne vrednosti. Dokazi so se izkazali za zanesljive in ustrezne. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(30)

V okviru skupine STL je ena povezana družba (družba STL) prejela licenčnine in pristojbine za sedež matične družbe od druge povezane družbe v isti skupini (od družbe STCS). V začasni fazi Komisija pri izračunu PSU-stroškov družbe STL, nastalih pri prodaji kablov iz optičnih vlaken, ni upoštevala prihodkov od licenčnin in pristojbin za sedež matične družbe, ki jih je plačala družba STCS. Skupina STL in indijska vlada sta trdili, da bi morala zato Komisija zaradi skladnosti pri izračunu PSU-stroškov družbe STCS zanemariti tudi stroške, ki jih je imela družba STCS s plačilom teh licenčnin in pristojbin za sedež matične družbe.

(31)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Jasno je bilo, da so se plačane licenčnine in pristojbine za sedež nanašale na proizvodnjo ali prodajo kablov iz optičnih vlaken, zato je treba te stroške vključiti v skupni znesek PSU-stroškov, povezan s prodajo kablov iz optičnih vlaken. Za družbo STL se licenčnine in pristojbine za sedež matične družbe, ki jih je plačala STCS, štejejo za prihodek. Zlasti prihodki, ki izvirajo iz prodaje licenčnin, niso dejansko povezani s „proizvodnjo in prodajo […] podobnega izdelka s strani izvoznika ali proizvajalca v preiskavi“ v smislu člena 2(6) osnovne uredbe. Z drugimi besedami, prihodki od pravic intelektualne lastnine niso „dejansko povezani s proizvodnjo in prodajo določenega izdelka v obravnavi“ v smislu sodbe Splošnega sodišča v zadevi Sveza (6). Ti prihodki so povezani s tem, kar so z vidika sedanjega postopka v bistvu pomožne dejavnosti. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(32)

Po dokončnem razkritju je družba STL trdila, da je Komisija uporabila dvojna merila s tem, da je licenčnine in pristojbine za sedež matične družbe, ki jih je plačala družba STCS, obravnavala kot strošek, zato je te stroške vključila v izračun PSU-stroškov družbe STCS, pri izračunu PSU-stroškov družbe STL pa je izključila ustrezni prihodek za družbo STL. Skupina STL je ponovila, da bi bilo treba za obe družbi stroške ter prihodke od licenčnin in pristojbin za sedež matične družbe bodisi izključiti bodisi vključiti v izračun PSU-stroškov teh družb.

(33)

Komisija pojasnjuje, da so stroški, povezani s prodajo izdelkov, ki jih je proizvedla družba, in upravni stroški vključeni v izračun PSU-stroškov družbe. Vendar so prihodki, pridobljeni s prodajo izdelkov ali storitev, prihodki in zato glede na opredelitev niso PSU-stroški. Zato je morala Komisija pri izračunu PSU-stroškov družbe STCS vključiti stroške, plačane v zvezi z licenčninami in pristojbinami za sedež matične družbe za kable iz optičnih vlaken, saj so bili povezani s prodajo kablov iz optičnih vlaken. Podobno so bili pri izračunu PSU-stroškov družbe STL upoštevani stroški, povezani s prodajo kablov iz optičnih vlaken, in ni bilo dejanske podlage za odštetje prihodkov od prodaje licenčnin in pristojbin za sedež matične družbe od PSU-stroškov za kable iz optičnih vlaken, saj niso bili povezani s prodajo kablov iz optičnih vlaken. Poleg tega skupina STL teh prihodkov ni povezala s PSU-stroški družbe STL, ki so se uporabili pri izračunu za navedeno družbo, ki bi jih lahko izravnala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(34)

Ker glede določitve normalne vrednosti ni bilo nadaljnjih pripomb, se uvodne izjave 62 do 75 začasne uredbe potrdijo.

(35)

Komisija je po začasnem razkritju preiskala družbo Metallurgica Bresciana, povezano s skupino STL, ki je uvažala kable iz optičnih vlaken iz Indije. Skupina STL je trdila, da je ta uvoz družba Metallurgica Bresciana uporabila za proizvodnjo drugih izdelkov. Vendar je preverjanje na kraju samem pokazalo, da je bila dodana vrednost, ki jo je ustvarila hčerinska družba, minimalna, zato je bila ta prodaja nadaljnja prodaja kablov iz optičnih vlaken, uvoženih iz Indije. Skupina STL je nadalje pojasnila, da so bili ti nakupi opravljeni kot dopolnitev prodajne ponudbe družbe Metallurgica Bresciana. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je družba Metallurgica Bresciana sicer proizvajalka kablov iz optičnih vlaken, vendar je pri teh transakcijah delovala kot povezani uvoznik/trgovec. Zato je Komisija, kot je opisano v uvodni izjavi 80 začasne uredbe v zvezi z drugimi povezanimi uvozniki/trgovci, za te transakcije uporabila člen 2(9) osnovne uredbe.

(36)

Skupina STL in indijska vlada sta ponovili trditev iz uvodne izjave 78 začasne uredbe, da bi morala Komisija povezano družbo STL France obravnavati kot podružnico, ki upravlja skladišče, in ne kot povezanega uvoznika. V zvezi s tem niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi.

(37)

Zato je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da družba STL France deluje kot povezani uvoznik in mora zato izvozna cena biti konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(38)

Po dokončnem razkritju je skupina STL trdila, da bi morala Komisija opraviti fizični pregled na kraju samem pri družbi STL France in da Komisija ni upoštevala „vitalnih vizualnih elementov“ tega subjekta, na podlagi katerih bi Komisija lahko ugotovila, da je družba STL France „podobna trgovcu“ in ne uvozniku. Skupina STL je trdila, da bi bilo treba v preiskavi kablov iz optičnih vlaken proti Kitajski, če bi se družba štela za trgovca, uporabiti 10-odstotni dobiček na podlagi dobička „trgovcev na Kitajskem ali v Hongkongu“, uporabljenega v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Poleg tega je skupina STL trdila, da je bila družba STL France obravnavana diskriminatorno, ker je Komisija družbo Metallurgica Bresciana „pregledala“ v njenih prostorih v Italiji. Skupina STL se je v zaupnih pripombah k dokončnemu razkritju sklicevala na dokaz, pridobljen med preveritvenim obiskom skupine STL na kraju samem.

(39)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je skupina STL predložila nasprotujoče si informacije v zvezi z vlogo družbe STL France. Medtem ko je skupina STL sprva trdila, da je družba STL France skladišče, je po dokončnem razkritju brez dodatnih pojasnil začela trditi, da naj bi bila družba STL France trgovec in ne uvoznik.

(40)

Komisija je pojasnila, da v okviru preiskave trgovinske zaščite ne izvaja fizičnih pregledov prostorov družb, temveč, kot je navedeno v členu 16 osnovne uredbe, „izvede obiske, da preveri evidence uvoznikov, izvoznikov, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij in preveri informacije, ki so ji bile dostavljene glede dampinga in škode“. Z drugimi besedami, izvaja preveritvene obiske na kraju samem, da bi preverila zanesljivost informacij iz izpolnjenega vprašalnika, tj. cilj preverjanja na kraju samem je uskladiti izpolnjen vprašalnik z računovodskimi evidencami družbe in podrobnimi računovodskimi dokumenti, ki so na voljo v prostorih družb.

(41)

Komisija je opravila preveritveni obisk na kraju samem v prostorih družbe Metallurgica Bresciana v Italiji, saj informacij med preveritvenim obiskom, opravljenim v prostorih skupine STL v Indiji, ni bilo mogoče preveriti. Po drugi strani je Komisija lahko preverila informacije, ki jih je predložila družba STL France med preverjanjem na kraju samem v prostorih družbe SL, saj je imela dostop do računovodskih evidenc družbe STL France. Poleg tega je skupina STL v odgovoru na poziv k dopolnitvi navedla, da je računovodski sistem družbe STL France dostopen v Indiji, računovodski izkazi družbe Metallurgica Bresciana pa so bili dostopni le v obratu v Italiji, saj so bili vsi njeni računovodski dokumenti shranjeni v Italiji. Družbi nista bili v enakem položaju, kar upravičuje različne pristope preiskovalne skupine. Poleg tega je bilo opozorjeno, da ni pravne obveznosti, da se opravi preverjanje na kraju samem. Nadalje družba ni pojasnila, kateri bi bili vizualni elementi, zaradi katerih se trgovec razlikuje od uvoznika. Zato je bila trditev, da bi morala Komisija opraviti preveritveni obisk na kraju samem v prostorih družbe STL France in da je to družbo obravnavala diskriminatorno, zavrnjena.

(42)

V zvezi s trditvijo, da bi bilo treba družbo STL France šteti za trgovca, je Komisija pojasnila, da 20-odstotni dobiček, uporabljen v prilagoditvi za družbo STL France, temelji na dobičku, ki so ga uvozniki dosegli s trgovskimi dejavnostmi (preprodajo) kablov iz optičnih vlaken, ugotovljenimi v prejšnji preiskavi v zvezi s Kitajsko, tj. družbami, ki opravljajo enako vrsto dejavnosti kot družba STL France. Zato je v nasprotju s trditvijo družbe to najboljši približek, ki je na voljo za družbo STL France. Komisija ugotavlja tudi, da iz dokazov, pridobljenih na preveritvenem obisku, na katere se sklicuje skupina STL v zaupni različici svojega stališča, ni razvidno, da družba ni uvoznik za zadevne transakcije, zato ne podpira trditve skupine STL v zvezi s tem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Poleg tega sta skupina STL in indijska vlada po začasnem razkritju trdili, da stopnje dobička, uporabljene za konstruiranje izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe (tj. 20 %), ni mogoče šteti za razumno. Navedeno je bilo, da je vir 20-odstotne stopnje dobička prejšnja preiskava v zvezi s kabli iz optičnih vlaken proti Kitajski (7), zato se ta stopnja dobička ne more šteti za reprezentativno za uvoznika kablov iz optičnih vlaken iz Indije.

(44)

20-odstotna stopnja dobička je temeljila na preverjenih računovodskih izkazih, ki jih je predložil nepovezani uvoznik med prejšnjo preiskavo v zvezi s Kitajsko. Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov je Komisija menila, da je to ustrezen in razumen približek za prodajo kablov iz optičnih vlaken na trgu EU tudi v tem primeru, saj je dobiček temeljil na dejanskih transakcijah na evropskem trgu.

(45)

Poleg tega sta skupina STL in indijska vlada trdili, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Kitajske, veliko višja od stopnje dampinga, določene za skupino STL v sedanji preiskavi, kar je morda pojasnilo visok dobiček, ki so ga imeli uvozniki v primeru Kitajske.

(46)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se stopnja dampinga izračuna ob upoštevanju razlik med normalno vrednostjo in izvozno ceno, medtem ko se stopnja dobička določi s primerjavo skupnih prihodkov od kablov iz optičnih vlaken in skupnih stroškov (nakupna cena prišteta PSU-stroškom). Zato analiza stopenj dampinga in/ali nakupnih cen ne more privesti do smiselnih sklepov glede stopnje dobička nepovezanega uvoznika.

(47)

Skupina STL je predlagala več možnosti za izračun razumne stopnje dobička nepovezanega uvoznika: (i) dejansko nastali dobiček družbe STL France, (ii) dobiček njenega povezanega subjekta v Italiji, tj. družbe Metallurgica Bresciana ali (iii) 5 % na podlagi prakse Komisije, kadar ni na voljo drugih informacij. Nazadnje je skupina STL trdila, da bi Komisija lahko uporabila stopnje dobička, ki so jih sporočile družbe z istim področjem dejavnosti kot STL Francija. Zato je skupina STL je predložila poročilo, v katerem je bilo navedenih 14 družb, ki niso bile povezane s skupino STL. To poročilo je bilo prvotno pripravljeno za francoske davčne organe.

(48)

Komisija je menila, da ni mogoče uporabiti stopenj dobička povezanih strani, saj bi to bilo v nasprotju z določbami člena 2(9) osnovne uredbe, saj se šteje, da nanjo vpliva povezava. Komisija tudi ugotavlja, da se 5-odstotna stopnja dobička uporablja le v izjemnih okoliščinah (tj. kadar ni na voljo nobenih drugih informacij). V obravnavanem primeru to ne velja, saj informacije, ki so na voljo Komisiji, jasno kažejo, da 5-odstotna stopnja dobička v tem primeru ni primerna. Nazadnje je Komisija preučila poročilo, ki ga je predložila skupina STL, in ugotovila, da so imele samo štiri družbe, ki kotirajo na borzi, v svojem katalogu izdelkov optična vlakna. Poleg tega te družbe niso bile specializirane za poslovanje z optičnimi vlakni, temveč so bile trgovci na debelo z različnimi bakrenimi električnimi kabli, električnimi materiali in drugimi industrijskimi orodji. Poleg tega javno dostopni računovodski izkazi teh družb niso zagotovili podatkov o dobičkonosnosti vsakega segmenta in teži vsakega segmenta v skupnem prometu. Nazadnje, ni dokazov, ali so te družbe dejansko proizvajale ali samo uvažale kable iz optičnih vlaken za nadaljnjo prodajo na trgu EU. Zato je stopnja dobička nepovezanega uvoznika, ugotovljena v kitajski preiskavi, ostala najprimernejša možnost, saj se je dobiček, povezan z nepovezanim uvoznikom, nanašal na dejavnost na področju kablov iz optičnih vlaken in je bil preverjen. Nazadnje in najpomembneje, nobena zainteresirana stran ni predložila nobenega dokaza, da bi bila stopnja dobička, ki se je štela za „razumno“ za uvoz iz Kitajske, nerazumna za uvoz iz Indije. Zato so bile možnosti, ki jih je predlagala skupina STL, zavrnjene.

(49)

Po dokončnem razkritju je skupina STL ponovila, da se prilagoditve lahko izvedejo le za dobičke, ki so „dejansko nastali“ in ki so „razumni“. Skupina STL je nadalje navedla, da je upoštevala nasvet družbe Ernst & Young o pravilih za določanje transfernih cen, in sicer, da tipične neto stopnje za distributerje z omejenim tveganjem v Evropi znašajo od 2,7 % do 9,1 %, mediana prodaje pa je 5,1 %, kar je v skladu s stopnjo dobička družbe STL France. Poleg tega je skupina STL navedla, da je Komisija uporabila nerazumno stopnjo dobička, ki je presegala to, kar je „primerno“ v tem okviru. Skupina STL je navedla, da bi morala Komisija uporabiti dejansko stopnjo dobička družbe STL France ali dejansko stopnjo dobička družbe Metallurgica Bresciana.

(50)

Komisija je ugotovila, da dejstvo, da je stopnja dobička družbe STL France v enakem razponu kot mediana več družb, ne dokazuje, da povezava med izvoznikom in uvoznikom na stopnjo dobička družbe STL France ni vplivala. Tudi na stopnjo dobička družbe Metallurgica Bresciana vpliva povezava z izvoznikom, zato v zvezi s tem prav tako ni mogoče uporabiti njene stopnje dobička. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Poleg tega je skupina STL ponovila svojo trditev iz uvodne izjave 43. Trdila je tudi, da je bilo obdobje preiskave prejšnje preiskave kablov iz optičnih vlaken proti Kitajski (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020) obdobje med pandemijo COVID-19, v katerem je industrija kablov iz optičnih vlaken zabeležila izjemno visoke stopnje dobička, saj se je med omejitvami gibanja proizvodnja kablov iz optičnih vlaken upočasnila, povpraševanje pa se je povečalo, med drugim zaradi potrebe po boljši internetni povezavi na domovih ljudi, da bi se omogočilo delo na daljavo in učenje na daljavo. Zato je skupina STL trdila, da stopnja dobička, ki jo je Komisija uporabila v navedeni preiskavi, ni odražala stopnje, ki jo uvozniki običajno dosežejo brez upoštevanja posebnih okoliščin med pandemijo COVID-19. Skupina STL je predložila tudi več primerov prejšnjih preiskav, v katerih je Komisija ugotovila, da nekateri podatki niso reprezentativni ali kako drugače zanesljivi, kadar so nanje vplivale izredne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.

(52)

Komisija je opozorila, da je pandemija COVID-19 le delno vplivala na obdobje preiskave prejšnje preiskave kablov iz optičnih vlaken proti Kitajski (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020). Poleg tega je Komisija v prejšnji preiskavi kablov iz optičnih vlaken proti Kitajski ocenila interes nepovezanih uvoznikov. Komisija je v navedeni preiskavi ugotovila, da „noben od uvoznikov ni trdil, da je pandemija COVID-19 pomembno vplivala na njihovo poslovno dejavnost. En uvoznik je navedel, da je marca 2020 prišlo do določene upočasnitve zaradi omejitve gibanja, vendar je poudaril, da je ta kriza povečala pomen projektov omrežij optike do doma (FTTH) (8)“, da „[so] uvozniki tudi trdili, da imajo s svojimi strankami sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi, v katerih so dogovorjene fiksne cene za skupno obdobje od dveh do štirih let in ki ne vključujejo klavzule o prilagoditvi cen v primeru nepredvidenih zvišanj njihovih nakupnih cen“. Zato povečanih stroškov ne bi bilo mogoče prenesti na njihove stranke. Poleg tega so uvozniki trdili, da ne morejo sodelovati na razpisih, ki so objavljeni med sedanjo preiskavo, saj ne vedo, po kakšni ceni bodo plačali kable iz optičnih vlaken v primeru uvedbe ukrepov.“ (9). Zato Komisija ni našla dokazov, da je industrija kablov iz optičnih vlaken zabeležila izjemno visoke dobičke zaradi pandemije COVID-19. Skupina STL v zvezi s tem ni predložila nobenih konkretnih dokazov, ki bi nasprotovali sklepom Komisije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(53)

Ker glede določitve izvozne cene ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe iz uvodnih izjav 76 do 81 začasne uredbe.

(54)

Ker glede primerjave normalne vrednosti z izvozno ceno ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 82 in 88 začasne uredbe potrdijo.

(55)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(56)

Ugotovljeno je bilo, da skupina HFCL ni izvajala dampinga, zato je njen izvoz izključen iz ukrepov.

(57)

Po začasnem razkritju sta družbi Aberdare in APAR trdili tudi, da bi morala biti Komisija preglednejša pri izračunu protidampinške stopnje za sodelujoče nevzorčene družbe.

(58)

Komisija je pojasnila, da je bila protidampinška stopnja za druge sodelujoče družbe določena na podlagi zneskov dampinga in vrednosti CIF, ugotovljenih za skupini Birla in STL, kakor je določeno v členu 9(6) osnovne uredbe.

(59)

Ker glede določitve merskih enot ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 96 začasne uredbe.

(60)

Ker glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodnih izjav 97 in 98 začasne uredbe.

(61)

Ker glede uporabe za lastne potrebe ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 99 do 104 začasne uredbe.

(62)

Ker glede potrošnje Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 105 do 110 začasne uredbe.

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 19, je pritožnik ponovil svojo pripombo, da je bil obseg uvoza s strani proizvajalcev izvoznikov napačno deklariran na podlagi sodbe indijskega pritožbenega sodišča, kot je opisano tudi v uvodni izjavi 112 začasne uredbe, in poudaril, da čeprav ta sodba ne vpliva na razlago in uporabo carinske zakonodaje EU, Komisijo poziva, naj nacionalnim carinskim organom naroči, naj v tem primeru nacionalnim carinskim organom sporočijo tveganje izogibanja protidampinškim ukrepom.

(64)

Komisija se je seznanila s to pripombo in bo sprejela ustrezne ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja ukrepov, če bo to potrebno.

(65)

Ker glede uvoza iz zadevne države ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila ugotovitve iz uvodnih izjav 111 do 118 začasne uredbe.

(66)

Ker glede cen dampinškega uvoza iz zadevne države, nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 119 do 125 začasne uredbe.

(67)

Ker glede splošnih pripomb ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 126 do 129 začasne uredbe.

(68)

Indijska vlada je po začasnem razkritju opozorila, da so se obseg prodaje, obseg proizvodnje in proizvodna zmogljivost industrije Unije v OP kljub zmanjšanju povpraševanja na prostem trgu povečali, in da je donosnost naložb od leta 2022 dalje tudi kazala pozitiven trend.

(69)

Po dokončnem razkritju je skupina Birla ponovila trditve indijske vlade in trdila, da so vsi makroekonomski kazalniki pokazali pozitiven razvoj, kar naj bi kazalo na to, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Ta izvoznik je tudi opozoril, da je razvoj izkoriščenosti zmogljivosti, opisan v uvodni izjavi 133 začasne uredbe, posledica odločitve industrije Unije, da poveča zmogljivost in hkrati zmanjša proizvodnjo.

(70)

Skupina Birla je nadalje opozorila, da se je obseg prodaje industrije Unije med letom 2022 in OP povečal kljub rahlemu zmanjšanju potrošnje Unije. Izvoznik je poudaril, da je v istem obdobju uvoz iz Indije ostal stabilen, tržni delež proizvajalcev Unije pa se je medtem povečal.

(71)

Komisija ni zanikala, da so nekateri kazalniki škode v obravnavanem obdobju kazali pozitiven trend, kar je navedeno tudi v uvodni izjavi 169 začasne uredbe. Vendar je Komisija ugotovila, da so se prodajne cene industrije Unije zniževale in da se je tržni delež indijskega uvoza močno povečal, kar je znatno nelojalno nižalo prodajne cene industrije Unije in oviralo dvig cen v obravnavanem obdobju. Ta cenovni pritisk je povzročil znaten upad dobičkonosnosti in denarnega toka industrije Unije ter zelo nizke ravni naložb. Indijska vlada in skupina Birla v svojih pripombah nista upoštevali navedenih dejstev in ugotovitev Komisije. Zato je bila trditev, da ni bilo znatne škode, ki temelji le na razvoju makroekonomskih kazalnikov, zavrnjena, saj ne upošteva razvoja preostalih kazalnikov škode in ne upošteva splošnega sklepa Komisije.

(72)

Ker glede makroekonomskih kazalnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 130 do 144 začasne uredbe.

(73)

Ker glede mikroekonomskih kazalnikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 145 do 168 začasne uredbe.

(74)

Pritožnik se je strinjal z ugotovitvami v zvezi s povečanjem dampinškega uvoza, kot je opisano v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, in njegovim vplivom na kazalnike škode, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost.

(75)

Ker glede sklepa o škodi ni bilo nobenih dodatnih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 169 do 170.

(76)

Dva od nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov, tj. Aberdare Technologies Private Limited in APAR Industries Limited, sta trdila, da zaradi njunega majhnega obsega uvoza v absolutnem in relativnem smislu ter ob upoštevanju njunih ravni izvoznih cen nista mogla povzročiti škode industriji Unije. Na podlagi tega sta zahtevala, da se zanju ne uvedejo nobene dajatve.

(77)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 14, se je vzorec proizvajalcev izvoznikov štel za reprezentativnega. Analiza vzročne zveze je temeljila na celotnem dampinškem uvozu zadevnega izdelka iz Indije in ni bila omejena na posamezne proizvajalce izvoznike, kot zahteva člen 3 osnovne uredbe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(78)

Ker glede učinkov dampinškega uvoza ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 172 do 181 začasne uredbe.

(79)

Indijska vlada je po začasnem razkritju trdila, da je na položaj industrije Unije v OP vplival uvoz iz Kitajske, saj so bile dajatve za preprečevanje absorpcije na uvoz iz Kitajske uvedene tik pred koncem OP. Indijska vlada je trdila, da se je kljub veljavnim ukrepom proti uvozu iz Kitajske ta povečal, uvoz iz Indije pa je od leta 2022 ostal v enakem razponu, obenem so bile uvozne cene iz Kitajske nižje od uvoznih cen iz Indije.

(80)

Komisija se je v zvezi s tem sklicevala na sklep iz uvodne izjave 187 začasne uredbe, v skladu s katero je kitajski uvoz morda negativno vplival na položaj industrije Unije, vendar ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim indijskim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. To je bilo dokazano z dejstvom, da se je po zaključku preiskave za ugotavljanje absorpcije, ki je dejansko podvojila predhodno izračunane protidampinške dajatve (10), obseg kitajskega uvoza znatno zmanjšal, prisoten pa je bil tudi trend rasti cen s povprečnimi cenami nad povprečnimi cenami dampinškega uvoza iz Indije (11). Glede na to, da niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi, je bila trditev zavrnjena.

(81)

Indijska vlada je po začasnem razkritju trdila tudi, da je škodo industriji Unije povzročilo povečanje njenih naložb kljub upadu trga in naraščajočim stroškom energije zaradi vojne med Ukrajino in Rusijo v istem obdobju.

(82)

Kar zadeva raven naložb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 156 in 201 začasne uredbe, v skladu s katerimi so naložbe v obravnavanem obdobju kljub povečanju v OP ostale na nizki ravni, kar se ne more šteti za vzrok znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Kar zadeva zvišanje stroškov energije, ki je bilo pripisano vojni agresiji Rusije proti Ukrajini, je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 147 začasne uredbe, da je bilo zvišanje stroškov proizvodnje predvsem posledica zvišanja stroškov surovin v skladu z inflacijskim razvojem in da zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Indije, proizvajalci Unije niso mogli okrevati od povišanih stroškov. Komisija je v uvodni izjavi 199 začasne uredbe ugotovila tudi, da zvišanja stroškov surovin in energije ni mogoče obravnavati kot vzrok škode, če navedenih povišanih stroškov ni mogoče prenesti na stranke zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza. Ob upoštevanju, da niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi, so bile te pripombe zavrnjene.

(83)

Po dokončnem razkritju je skupina Birla ponovila trditve indijske vlade v zvezi z učinki kitajskega uvoza na položaj industrije Unije. Trdili so, da je ocena škode, ki jo je opravila Komisija, temeljila na nezmožnosti proizvajalcev Unije, da zvišajo svoje cene, medtem ko so padajoče cene kitajskega uvoza industriji Unije preprečile povečanje dobička. Skupina Birla je tudi poudarila, da je bil obseg uvoza iz Kitajske tri- do štirikrat večji od obsega uvoza iz Indije, in trdila, da je bil zato kitajski uvoz sposoben izvajati veliko večji pritisk na cene kot indijski uvoz. Skupina Birla je zaključila, da glede na to, da je bil tržni delež indijskega uvoza manjši od tržnega deleža proizvajalcev Unije, ne more biti odgovorna za dejstvo, da industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen. Poleg tega je izvoznik trdil, da so se indijske uvozne cene med letoma 2021 in 2022 nekoliko znižale in zato niso mogle nenadoma vplivati na dobičkonosnost proizvajalcev Unije.

(84)

Izvoznik je trdil, da bi morala Komisija oceniti višino škode, ki bi jo bilo treba pripisati drugim znanim dejavnikom, kot je kitajski uvoz.

(85)

Nazadnje je skupina Birla, ki se je sklicevala na sodbo Splošnega sodišča Gul Ahmed Textile Mills proti Svetu (12), trdila, da dejstvo, da se je OP v preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev prekrivalo z OP te preiskave, izkrivlja oceno učinka uvoza iz Indije in celotno analizo pripisovanja. Zato je zahtevala, naj analiza Komisije o učinkih uvoza iz Indije temelji na položaju industrije Unije v nedavnem obdobju, tudi po OP te preiskave, ker takrat uvoz iz Kitajske na položaj industrije Unije naj ne bi vplival.

(86)

Komisija je ponovila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 172 in 173 začasne uredbe, v katerih je opozorila, da je poslabšanje položaja industrije Unije sovpadalo s hitrim povečanjem dampinškega uvoza iz Indije ob znatnih stopnjah nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar je povzročilo oviranje dviga cen. Medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza iz Indije skoraj trikrat povečal, je bilo povečanje tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju precej manjše. Zato je mogoče ugotoviti, da je zmanjšanje kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju koristilo predvsem dampinškemu uvozu iz Indije ter da je povečanje dampinškega uvoza iz Indije časovno sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije, zlasti industrija Unije ni mogla ponovno pridobiti tržnega deleža in doseči trajnostnih ravni dobička, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 179 začasne uredbe. Skupina Birla ni predložila nobenih dokazov, ki bi spodbijali te sklepe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(87)

V zvezi z zahtevo, naj Komisija oceni znesek škode, ki so jo povzročili drugi znani dejavniki, kot je kitajski uvoz, Komisija ugotavlja, da je izpolnila zahteve osnovne uredbe ter ločeno in skupaj ocenila vse druge vzroke škode, ter ugotovila, da tudi skupaj niso mogli zmanjšati vzročne zveze med indijskim dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Opozoriti je treba tudi, da so stopnje škode temeljile na primerjavi med ciljnimi cenami industrije Unije in dejanskimi cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Navedene stopnje so bile kot take umerjene glede na oblikovanje cen vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov.

(88)

Komisija je opozorila na svoje ugotovitve iz uvodne izjave 204 začasne uredbe, v kateri je podrobno analizirala posamične učinke vseh drugih znanih dejavnikov na industrijo Unije. Analiza je pokazala, da čeprav ni bilo mogoče izključiti, da so dampinški uvoz iz Kitajske, nedampinški indijski uvoz in uvoz iz Turčije morda prispevali k znatni škodi, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim indijskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Skupina Birla ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi, zato je bila ta zavrnjena. Poleg tega so bile, kot je navedeno v uvodni izjavi 87, stopnje škode, ugotovljene v tej zadevi, natančno umerjene glede na oblikovanje cen indijskih proizvajalcev izvoznikov.

(89)

V zvezi s sodbo Splošnega sodišča Gul Ahmed Textile Mills proti Svetu se Komisija ne strinja, da je bila njena ocena škode izkrivljena. Prvič, v sedanji preiskavi in preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev proti Kitajski se obdobji preiskave nista prekrivali, kot je napačno trdila skupina Birla: OP v sedanji preiskavi zajema obdobje od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023, OP v preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev pa je trajalo od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022 (13). Še pomembneje je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 203 začasne uredbe, da je iz trendov, ugotovljenih v obravnavanem obdobju, jasno razvidno, da se je položaj industrije Unije, zlasti njena dobičkonosnost, znatno slabšal, čeprav se je dampinški uvoz iz Kitajske stalno zmanjševal. Skupina Birla ni upoštevala teh trendov in se je v podporo svoji trditvi oprla le na dejstvo, da je bila proti Kitajski opravljena preiskava za ugotavljanje absorpcije dajatev, in torej ni dokazala, da je bila sedanja ocena izkrivljena. Zato je bila ta trditev prav tako zavrnjena.

(90)

Ker glede učinkov drugih dejavnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 182 do 202 začasne uredbe

(91)

Ker glede vzročne zveze, ki bi spremenila oceno Komisije, ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz začasne uredbe in zlasti sklepe iz uvodnih izjav 203 do 205 začasne uredbe.

(92)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.2, je Komisija po začasnih ukrepih v svoj izračun izvozne cene za skupino STL vključila nekatere nadaljnje prodaje subjekta Metallurgica Bresciana iz Italije, povezanega z družbo STL. Zaradi vključitve teh nadaljnjih prodaj je bila začasna stopnja škode za skupino STL popravljena z 41,2 % na 42,3 %.

(93)

Komisija je v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, v obdobju pred razkritjem, opisanem v uvodni izjavi 3, in je tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje škode.

(94)

Glede na podatke iz podatkovne zbirke Surveillance 3 (14) je bil obseg uvoza iz Indije v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 56 % višji od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave in 89 % višji od istega štiritedenskega obdobja v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da se je uvoz, ki je predmet preiskave, v obdobju predhodnega razkritja znatno povečal.

(95)

Da bi Komisija upoštevala dodatno škodo, ki jo je povzročila rast uvoza, se je odločila prilagoditi stopnjo odprave škode na podlagi povečanja obsega uvoza, ki velja za ustrezni utežni faktor na podlagi določb člena 9(4) začasne uredbe. Zato je izračunala množilni količnik tako, da je vsoto obsega uvoza v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja (12 374 km kabla) in 52 tednih OP (103 091 km kabla) delila z obsegom uvoza v OP, ekstrapoliranim na 56 tednov (111 021 km kabla). Izračunani količnik, tj. 1,04, izraža dodatno škodo, ki jo je povzročilo nadaljnje povečanje uvoza. Začasne stopnje škode so bile tako pomnožene s tem količnikom.

(96)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) osnovne uredbe se tako povečanje pri določanju stopnje škode uporablja za obdobje, ki ni daljše od tistega iz člena 11(2), tj. je pet let.

(97)

Po dokončnem razkritju je skupina Birla trdila, da metodologija, uporabljena za prilagoditev stopnje škode, ni v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, saj bi morala ocena temeljiti na cenah in ne na obsegu uvoza. Ta izvoznik je trdil, da bi morala Komisija najprej oceniti morebitno dodatno škodo, ki izhaja iz povečanja uvoza, in jo šele nato prišteti stopnji škode, ne pa uporabiti metodologije, ki jo je uporabila Komisija, tj. oceniti povečanje uvoza in ga nato prišteti stopnji škode.

(98)

Analiza dodatne škode iz člena 9(4) je jasno povezana z obsegom uvoza, saj se nanaša na „nadaljnjo znatno rast uvoza, ki je predmet preiskave“. Isti člen določa tudi, da se ocena izvede v primeru, da „je v obdobju predhodnega razkritja prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza, ki je predmet preiskave“ in da se dodatna škoda zaradi takega povečanja odraža v določitvi stopnje škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(99)

Skupina STL je trdila, da so začasne stopnje dampinga in stopnje škode pokazale, da je bil izračun stopnje dampinga skupine STL napačen, ker je bila skupini STL dodeljena najvišja stopnja dampinga: (i) čeprav so bile izvozne cene skupine STL daleč najvišje, pri čemer naj bi bile izvozne cene za več kot 45 % višje kot pri nekaterih drugih proizvajalcih izvoznikih (nižja stopnja škode očitno kaže na višjo izvozno ceno); in (ii) čeprav je bila skupina STL edini popolnoma integriran proizvajalec izvoznik v Indiji, ki je izdelek v preiskavi proizvajal iz proizvodnje predoblikovanega stekla, s čimer je bil stroškovno najučinkovitejši proizvajalec. Poleg tega je skupina STL trdila, da je bil ta rezultat matematično neizvedljiv, razen če so bile domače prodajne cene skupine STL na nek način za več kot 45 % višje od cen nekaterih drugih proizvajalcev, vendar to zagotovo ni bilo tako, saj so bile domače cene vseh indijskih proizvajalcev na indijskem domačem trgu podobne ali vsaj nihale v pasovni širini, ki je veliko ožja od 45 %. Ta paradoks z najvišjimi izvoznimi cenami in hkrati najvišjo stopnjo dampinga je torej pokazal, da so prilagoditve Komisije za izvozno ceno in stroške skupine STL ustvarile razmere, ki so pravno nevzdržne in matematično neizvedljive.

(100)

Komisija je menila, da določitev stopnje dampinga temelji na številnih dejavnikih, kot so struktura proizvodnje/prodaje skupine/družbe, raven domačih cen na vrsto izdelka, struktura stroškov na vrsto izdelka, število vrst izdelka, ki se proizvajajo in prodajajo na različnih trgih, obseg te prodaje med temi trgi, rezultat običajnega poteka trgovine in vrste stroškov. Skupina STL predvsem ni utemeljeno izpodbijala nobenega od teh dejavnikov. Izvozno ceno je treba oceniti tudi ob upoštevanju teh dejavnikov ob primerjavi z normalno vrednostjo, da se določi stopnja dampinga. Torej lahko stopnja dampinga in raven izvoznih cen različnih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izhajata iz zelo različnih parametrov, zato se ne sme neposredno sklepati le na podlagi teh dveh dejavnikov, ne da bi pri tem upoštevali tudi take različne parametre. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(101)

Ker glede preostalih ugotovitev ni bilo nobenih drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 207 do 220 začasne uredbe potrdijo.

(102)

Kot je opisano v uvodnih izjavah od 92 do 96, je Komisija prilagodila stopnje škode. Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoča proizvajalca izvoznika in vse druge družbe naslednja:

(103)

Ker glede interesa industrije Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 223 do 226 začasne uredbe.

(104)

Ker glede interesa nepovezanih uvoznikov ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 227 do 229 začasne uredbe.

(105)

Po predhodnem razkritju začasnih ukrepov se je javil dodaten uporabnik kablov iz optičnih vlaken, ki deluje v telekomunikacijski industriji, in sicer z izpolnitvijo vprašalnika za uporabnike. Ta odgovor je bil predložen dolgo po zahtevanem roku in ga ni bilo mogoče preveriti. Vendar ta uporabnik ni uvažal kablov iz optičnih vlaken iz Indije in ni izrazil podpore ukrepom, niti jim ni nasprotoval. V nobenem primeru njegov odgovor ni vseboval nobenih dodatnih argumentov ali informacij o vidikih interesa Unije, ki bi lahko vplivali na sklepe Komisije v zvezi z interesom uporabnikov.

(106)

Zato Komisija vztraja pri svojem sklepu, da preiskava ni razkrila nobenih informacij, ki bi kazale, da bi protidampinški ukrepi nesorazmerno negativno vplivali na uporabnike.

(107)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 230 do 233 začasne uredbe.

(108)

Ker glede dobave na trgu Unije ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 234 do 235 začasne uredbe.

(109)

Ker glede konkurenčnega položaja na trgu Unije ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 236 do 239 začasne uredbe.

(110)

Ker glede drugih dejavnikov ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 240 začasne uredbe.

(111)

Ker glede sklepa o interesu Unije ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 241 do 243 začasne uredbe.

(112)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(113)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(114)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 56, skupina HFCL ni izvajala dampinga, zato je njen izvoz izključen iz ukrepov.

(115)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, ugotovljeno med preiskavo, v kakršnem so bile te družbe, ki so bile predmet preiskave. Te stopnje dajatev tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi subjekti, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „ves preostali uvoz s poreklom iz Indije“.

(116)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (15). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(117)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves preostali uvoz s poreklom iz Indije“.

(118)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(119)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(120)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves preostali uvoz s poreklom iz Indije uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo.

(121)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v OP zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel; in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(122)

Trgovinski statistični podatki o kablih iz optičnih vlaken so pogosto izraženi v kilometrih kabla. Vendar taka dodatna enota za kable iz optičnih vlaken ni navedena v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (16). Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede samo teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kilometrov kabla. Kilometer kabla je treba navesti za oznake KN in TARIC.

(123)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(124)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (17) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(125)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –