European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2023/1232

21.12.2023

P9_TA(2023)0209

Skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti

Spremembe (*1) Evropskega parlamenta, sprejete 1. junija 2023, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2022)0071 – C9-0050/2022 – 2022/0051(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(C/2023/1232)

Sprememba 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah. Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.

(1)

Unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah in členu 2 Pogodbe o Evropski uniji . Te temeljne vrednote, ki so bile podlaga za nastanek Unije, pa tudi univerzalnost in nedeljivost človekovih in okoljskih pravic ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava bi morali voditi delovanje Unije na mednarodni ravni. To delovanje vključuje spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju.

Sprememba 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru (74). Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij.

(2)

Visoka raven varovanja okolja in izboljšanje njegove kakovosti ter spodbujanje temeljnih evropskih vrednot so med prednostnimi nalogami Unije, kot je določeno v sporočilu Komisije o evropskem zelenem dogovoru (74). Ti cilji zahtevajo sodelovanje ne le javnih organov, temveč tudi zasebnih akterjev, zlasti podjetij. V členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da okoljska politika Unije prispeva k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Sprememba 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(3)

Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod (75) zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost. Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic, ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o dostojnem delu po vsem svetu (76).

(3)

Komisija se je v svojem sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod (75) zavezala, da bo izboljšala evropsko socialno tržno gospodarstvo, da bi dosegla pravičen prehod na trajnostnost in zagotovila, da nihče ne bo prezrt . Ta direktiva bo prispevala tudi k evropskemu stebru socialnih pravic, ki spodbuja pravice, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje. Poleg tega bo zagotovila večjo prepoznavnost tega stebra in prevzemanje odgovornosti zanj v podjetjih, katerih sodelovanje je bistveno za njegovo učinkovito izvajanje. Je del politik in strategij EU v zvezi s spodbujanjem poštenega in dostojnega dela po vsem svetu, tudi v globalnih vrednostnih verigah, kot je navedeno v sporočilu Komisije o dostojnem delu po vsem svetu (76).

Sprememba 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)

Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se podjetja Unije , zlasti velika, zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije (77) in nacionalni ravni (78) že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost.

(4)

Ravnanje podjetij v vseh sektorjih gospodarstva je ključnega pomena za uspeh ciljev Unije glede trajnostnosti, saj se številna podjetja Unije zanašajo na globalne vrednostne verige. Prav tako je v interesu podjetij, da varujejo človekove pravice in okolje, zlasti glede na vse večjo zaskrbljenost potrošnikov in vlagateljev v zvezi s temi vprašanji. Na ravni Unije (77) in nacionalni ravni (78) že obstaja več pobud za spodbujanje podjetij, ki podpirajo preobrazbo, usmerjeno v vrednost , vključno z zavezujočo zakonodajo v več državah članicah, kot sta Francija in Nemčija, zato so potrebni enaki konkurenčni pogoji, da bi preprečili razdrobljenost in podjetjem, ki delujejo na enotnem trgu, zagotovili pravno varnost . Poleg tega je bistveno, da se vzpostavi evropski okvir za odgovoren in trajnosten pristop h globalnim vrednostnim verigam, saj imajo podjetja pomembno vlogo pri oblikovanju trajnostne družbe in gospodarstva.

Sprememba 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

V obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (79) priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.

(5)

V  uveljavljenih obstoječih mednarodnih standardih o odgovornem ravnanju podjetij , kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah  (79) in smernice OECD za večnacionalna podjetja  (79a) , pojasnjene v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij  (79b) , je določeno, da bi morala podjetja varovati človekove pravice, in opisano, kako bi morala obravnavati varstvo okolja v svojem poslovanju in vrednostnih verigah. Vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah priznavajo odgovornost podjetij za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic, tako da prepoznavajo, preprečujejo in ublažijo negativne vplive svojega poslovanja na človekove pravice ter prevzamejo odgovornost za obravnavanje teh vplivov. V teh vodilnih načelih je navedeno, da bi se morala podjetja izogibati kršitvam človekovih pravic ter da bi morala obravnavati negativne vplive na človekove pravice, ki so jih povzročila, so k njim prispevala ali so z njimi povezana v okviru lastnega poslovanja, hčerinskih družb ter neposrednih in posrednih poslovnih odnosov.

Sprememba 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja (80), ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice (81) so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD) (82).

(6)

Koncept skrbnega pregleda človekovih pravic je bil opredeljen in nadalje razvit v smernicah OECD za večnacionalna podjetja, ki so uporabo skrbnega pregleda razširile na teme okolja in upravljanja. Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij in sektorske smernice so mednarodno priznani okviri, ki določajo praktične ukrepe za skrbni pregled, ki podjetjem pomagajo prepoznati, preprečiti in ublažiti dejanske in morebitne vplive v njihovem poslovanju, vrednostnih verigah in drugih poslovnih odnosih ter prevzeti odgovornost za obravnavanje teh vplivov. Nacionalne kontaktne točke, vzpostavljene v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju skrbnega pregleda v podjetjih, saj spodbujajo uporabo smernic in delujejo kot zunajsodni pritožbeni mehanizmi. Koncept skrbnega pregleda je vključen tudi v priporočila tristranske deklaracije o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, ki jih je podala Mednarodna organizacija dela (MOD) (82).

 

 

Sprememba 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(6a)

Vsa podjetja bi morala spoštovati človekove pravice, kot so določene v mednarodnih konvencijah in instrumentih iz Priloge, del I, oddelek 2, podjetja na področju uporabe te direktive pa bi morala izvajati skrbni pregled ter sprejeti ustrezne ukrepe za prepoznavanje in obravnavo negativnih vplivov na človekove pravice v celotni vrednostni verigi. Obseg in narava skrbnega pregleda se lahko razlikujeta glede na velikost, sektor, okvir poslovanja in profil tveganja podjetja.

Sprememba 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj (83), ki so jih leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov, vključujejo cilje za spodbujanje vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti. Unija si je zadala cilj uresničiti cilje ZN za trajnostni razvoj. Zasebni sektor prispeva k tem ciljem.

(7)

Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj (83), ki so jih leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov, vključujejo cilje za spodbujanje vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti. Unija si je zadala cilj uresničiti cilje ZN za trajnostni razvoj. Zasebni sektor prispeva k tem ciljem. V sedanjih geopolitičnih razmerah, ki so nastale zaradi ruske agresije v Ukrajini, energetske krize, posledic covida-19 ter poskusov, da bi ohranili in okrepili varnost agroživilske verige, bi lahko prispeval k podpiranju dolgotrajne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti ob preprečevanju neravnovesij na notranjem trgu.

Sprememba 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Mednarodni sporazumi na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kot sta Pariški sporazum (84) in nedavni Glasgowski podnebni pakt (85), določajo natančne načine za obravnavanje podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja na 1,5  oC. Poleg specifičnih ukrepov, ki se pričakujejo od vseh podpisnic, je vloga zasebnega sektorja, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami, ključna za doseganje teh ciljev.

(8)

Mednarodni sporazumi na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kot sta Pariški sporazum (84) in nedavni Glasgowski podnebni pakt (85), določajo natančne načine za obravnavanje podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja na 1,5  oC. Poleg specifičnih ukrepov, ki se pričakujejo od vseh podpisnic, je tudi vloga zasebnega sektorja, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami, ključna za doseganje teh ciljev. Od leta 1988 več kot 70 % emisij toplogrednih plinov po svetu izvira iz le 100 družb, vendar se podnebne zaveze družb močno razlikujejo od njihovih dejanskih naložb v boj proti podnebnim spremembam. Ta direktiva je zato pomembno zakonodajno orodje za preprečevanje zavajajočih trditev o podnebni nevtralnosti ter zaustavitev lažnega zelenega oglaševanja in širjenja fosilnih goriv po svetu, da bi dosegli mednarodne in evropske podnebne cilje, ki jih priporočajo tudi v najnovejših znanstvenih poročilih  (85a) .

Sprememba 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)

V evropskih podnebnih pravilih (86) se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 (87) so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru (88) iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost. Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.

(9)

V evropskih podnebnih pravilih (86) se je Unija tudi pravno zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za vsaj 55 %. Obe zavezi zahtevata spremembo načina proizvodnje in naročanja podjetij. V načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 (87) so določene različne stopnje zmanjšanja emisij, ki jih morajo doseči različni gospodarski sektorji, čeprav morajo v vseh scenarijih vsi sektorji doseči znatna zmanjšanja, če želi Unija doseči svoje podnebne cilje. V načrtu je poudarjeno tudi, da bodo zaradi sprememb pravil in praks upravljanja podjetij, vključno s trajnostnim financiranjem, lastniki in menedžerji podjetij pri svojih ukrepih in strategijah dajali prednost trajnostnim ciljem . Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030  (87a) , ki je okvir za ukrepe Unije na področju okolja in podnebja, je namenjen pospešitvi poštenega, pravičnega in vključujočega zelenega prehoda na podnebno nevtralno, trajnostno, z viri gospodarno, odporno in konkurenčno krožno gospodarstvo brez strupov, ki temelji na virih obnovljive energije, ter varstvu, obnovi in izboljšanju stanja okolja, med drugim tako, da se trend izgubljanja biotske raznovrstnosti ustavi in obrne . V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru (88) iz leta 2019 je določeno, da bi morali vsi ukrepi in politike Unije skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost , v kateri nihče ne bo prezrt . Sporočilo določa tudi, da bi bilo treba trajnostnost dodatno vključiti v okvir upravljanja podjetij.

 

Sprememba 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(11)

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo (91), strategija za biotsko raznovrstnost (92), strategija „od vil do vilic“ (93), strategija na področju kemikalij (94), posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (95), industrija 5.0 (96), akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (97) in pregled trgovinske politike za leto 2021 (98) med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij.

(11)

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo (91), strategija za biotsko raznovrstnost (92), strategija „od vil do vilic“ (93), strategija na področju kemikalij (94) , strategija za zdravila, akcijski načrt EU iz leta 2021: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal , posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (95), industrija 5.0 (96), akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (97) in pregled trgovinske politike za leto 2021 (98) med drugim navajajo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij. Zahteve glede skrbnega pregleda iz te direktive bi zato morale prispevati k ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja okolja, zlasti zraka, vode in tal. Prispevati bi morale tudi k hitrejšemu prehodu na krožno gospodarstvo brez strupov. Zahteve glede skrbnega pregleda v skladu s to direktivo bi morale prispevati tudi k ciljem akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, da bi ustvarili okolje brez strupenih snovi ter varovali zdravje in dobrobit ljudi, živali in ekosistemov pred tveganji in negativnimi vplivi, povezanimi z okoljem.

Sprememba 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(12)

Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (99). Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter drugih ustreznih mednarodnih smernic, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda.

(12)

Ta direktiva je skladna z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (99). Akcijski načrt kot prednostno nalogo opredeljuje okrepitev sodelovanja Unije za dejavno spodbujanje globalnega izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja , pojasnjenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij kot ustreznih smernicah , vključno s spodbujanjem ustreznih standardov skrbnega pregleda.

Sprememba 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(13)

Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2021 poziva Komisijo, naj predlaga pravila Unije o  celoviti obveznosti primerne skrbnosti podjetij (100). Svet je v sklepih o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020 pozval Komisijo, naj predloži predlog za pravni okvir Unije o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede skrbnega pregleda v podjetjih vzdolž svetovnih dobavnih verig (101). Evropski parlament v samoiniciativnem poročilu o trajnostnem upravljanju podjetij, sprejetem 2. decembra 2020, poziva tudi k pojasnitvi dolžnosti direktorjev. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija so se v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022 (102) zavezali, da bodo ustvarili gospodarstvo za ljudi in izboljšali regulativni okvir za trajnostno upravljanje podjetij.

(13)

Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2021 poziva Komisijo, naj predlaga pravila Unije o  celovitih obveznostih primerne skrbnosti podjetij s posledicami, vključno s civilno odgovornostjo, za podjetja, ki povzročajo škodo ali k njej prispevajo, ker ne izvajajo skrbnega pregleda  (100). Svet je v sklepih o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020 pozval Komisijo, naj predloži predlog za pravni okvir Unije o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede skrbnega pregleda v podjetjih vzdolž svetovnih dobavnih verig (101). Evropski parlament v samoiniciativnem poročilu o trajnostnem upravljanju podjetij, sprejetem 2. decembra 2020, poziva tudi k pojasnitvi dolžnosti direktorjev. Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija so se v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022 (102) zavezali, da bodo ustvarili gospodarstvo za ljudi in izboljšali regulativni okvir za trajnostno upravljanje podjetij.

Sprememba 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(14)

Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem, ublažitvijo, odpravo in čim večjim zmanjšanjem morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami.

(14)

Cilj te direktive je zagotoviti, da podjetja, dejavna na notranjem trgu, s spoštovanjem človekovih pravic in okolja prispevajo k trajnostnemu razvoju ter trajnostnemu prehodu gospodarstev in družb, in sicer s prepoznavanjem, preprečevanjem, ublažitvijo, odpravo , popravo in čim večjim zmanjšanjem ter po potrebi prednostnim razvrščanjem morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, ki so povezani z lastnim poslovanjem podjetij, njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami , ter da imajo vsi, ki so prizadeti zaradi nespoštovanja te dolžnosti, dostop do pravnega varstva in pravnih sredstev . Ta direktiva ne bi smela posegati v odgovornost držav članic, da spoštujejo človekove pravice in okolje, ali njihovo dolžnost, da jih varujejo v skladu z mednarodnim pravom.

Sprememba 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(15)

Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, hčerinskimi družbami ter vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v  celotnih vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv. Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na neposredne in posredne poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.

(15)

Podjetja bi morala v okviru svojih sredstev sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev in izvajanje ukrepov skrbnega pregleda v zvezi s svojim lastnim poslovanjem, poslovanjem svojih hčerinskih družb ter neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi v vrednostnih verigah v skladu z določbami te direktive. Ta direktiva ne bi smela od podjetij zahtevati, da v vseh okoliščinah zagotovijo, da se negativni vplivi nikoli ne bodo pojavili ali da bodo ustavljeni. Podjetja na primer morda ne bodo mogla doseči takih rezultatov pri poslovnih odnosih, pri katerih je negativni vpliv posledica državne intervencije. Zato bi morale biti glavne obveznosti v tej direktivi „obveznosti prizadevanja“. Podjetje bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo v okoliščinah posameznega primera preprečili ali čim bolj zmanjšali negativni vpliv , in ki so sorazmerni in skladni z resnostjo in verjetnostjo negativnega vpliva ter velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja . Upoštevati bi bilo treba posebnosti vrednostne verige podjetja, sektorja ali geografskega območja, na katerem delujejo njegovi partnerji v vrednostni verigi, moč podjetja za vplivanje na poslovne odnose ter vprašanje, ali bi lahko podjetje povečalo svojo moč za vplivanje.

Sprememba 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(16)

Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice in okolje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (4) ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave.

(16)

Postopek skrbnega pregleda iz te direktive bi moral zajemati šest korakov, opredeljenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ki vključujejo ukrepe skrbnega pregleda, da podjetja prepoznajo in obravnavajo negativne vplive na človekove pravice in okolje. Gre za naslednje korake: (1) vključitev skrbnega pregleda v politike in sisteme upravljanja, (2) prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (3) preprečevanje, odprava ali čim večje zmanjšanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje, (4) preverjanje, spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti ukrepov, (5) komuniciranje, (6) zagotavljanje poprave.

Sprememba 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(17)

Do negativnih vplivov na človekove pravice in okolje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, uporabe in odstranjevanja izdelkov ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah.

(17)

Do negativnih vplivov na človekove pravice in okolje prihaja pri lastnem poslovanju podjetij, njihovih hčerinskih družbah, izdelkih , storitvah in vrednostnih verigah, zlasti na ravni pridobivanja surovin, proizvodnje ali odstranjevanja izdelkov ali odpadkov. Da bi imel skrbni pregled pomemben učinek, bi moral zajemati negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki nastanejo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje, prodaje izdelkov in ravnanja z odpadki ali opravljanja storitev na ravni lastnega poslovanja, hčerinskih družb in v vrednostnih verigah.

Sprememba 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(17a)

Na globalne vrednostne verige, zlasti vrednostne verige kritičnih surovin, negativno vplivajo naravne nevarnosti in nevarnosti, ki jih povzroči človek. Tveganja v kritičnih vrednostnih verigah so se pokazala med krizo zaradi covida-19, pogostost in učinek teh pretresov pa se bosta v prihodnosti verjetno povečala, kar bo poganjalo inflacijo in vodilo v posledično povečanje makroekonomske nestabilnosti ter tržne in trgovinske negotovosti. EU bi morala za obravnavo teh nevarnosti uvesti letno ocenjevanje odpornosti podjetij proti neugodnim scenarijem, povezanim z njihovimi vrednostnimi verigami, s katerim bi evidentirali in ocenili tveganja v njihovih vrednostnih verigah, vključno z zunanjimi učinki in socialnimi, okoljskimi in političnimi tveganji, ter ponudili možne odzive nanje.

Sprememba 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(18)

Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala vzpostavljene neposredne in posredne poslovne odnose , ki so višje v verigi in pri katerih gre za oblikovanje, pridobivanje , proizvodnjo, prevoz, skladiščenje in dobavljanje surovin, izdelkov in delov izdelkov ali zagotavljanje storitev podjetju, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti podjetja, pa tudi odnose, ki so nižje v verigi , vključno z  vzpostavljenimi neposrednimi in posrednimi poslovnimi odnosi, pri katerih gre za uporabo ali sprejemanje izdelkov, delov izdelkov ali storitev od podjetja do konca življenjske dobe izdelka, med drugim vključno z distribucijo izdelka trgovcem na drobno , prevozom in skladiščenjem izdelka , njegovim razstavljanjem, recikliranjem, kompostiranjem ali odlaganjem na odlagališčih .

(18)

Vrednostna veriga bi morala zajemati dejavnosti v zvezi s proizvodnjo , distribucijo in prodajo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter ravnanjem z odpadki od izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja. Zajemati bi morala dejavnosti v okviru poslovnih odnosov podjetja , ki so povezani z oblikovanjem, pridobivanjem , proizvodnjo, prevozom, skladiščenjem in dobavljanjem surovin, izdelkov in delov izdelkov ter prodajo ali distribucijo blaga ali zagotavljanjem ali razvojem storitev, vključno z  ravnanjem z odpadki , prevozom in skladiščenjem , razen ravnanja posameznih potrošnikov z odpadki od izdelka.

Sprememba 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(18a)

Potem ko so izdelki prodani ali distribuirani v okviru poslovnega odnosa, so podjetja v nekaterih primerih morda manj sposobna spremljati vplive, da bi razumno ukrepala za njihovo preprečevanje ali ublažitev. V takih primerih bo pomembno, da se pred prvotno prodajo ali distribucijo, ob prodaji ali distribuciji ter pri nadaljnji ali stalni interakciji v okviru teh poslovnih odnosov opredelijo dejanski in možni vplivi ter sprejmejo preventivni ali blažilni ukrepi, kadar je te vplive mogoče razumno predvideti ali kadar je podjetje o znatnih vplivih obveščeno s postopkom obveščanja.

Sprememba 21

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(18b)

Kadar podjetje nabavlja izdelke, ki vsebujejo reciklirane materiale, je morda težko preveriti izvor sekundarnih surovin. V takih primerih bi moralo podjetje sprejeti ustrezne ukrepe za sledenje sekundarnih surovin do ustreznega dobavitelja in oceniti, ali ima dovolj informacij, ki dokazujejo, da je material recikliran.

Sprememba 22

Predlog direktive

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(19)

Kar zadeva regulirane finančne podjeme , ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morala biti „vrednostna veriga“ v zvezi z zagotavljanjem takih storitev omejena na dejavnosti strank, ki prejemajo take storitve , ter njihove hčerinske družbe, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige. Zajete ne bi smele biti dejavnosti podjetij ali drugih pravnih subjektov, ki so vključeni v vrednostno verigo navedene stranke.

(19)

Kar zadeva regulirana finančna podjetja , ki zagotavljajo finančne storitve, povezane s sklenitvijo pogodbe v vrednostni verigi, bi moralo zagotavljanje takih storitev vključevati dejavnosti strank, ki jih neposredno prejemajo, ter njihove hčerinske družbe, katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo . Da se prepreči prekrivanje dejavnosti skrbnega pregleda reguliranih finančnih podjetij, so dejavnosti podjetij in drugih pravnih subjektov, ki so del vrednostne verige te stranke, izključene iz področja uporabe te direktive, če so obveznosti skrbnega pregleda določene v drugih določbah prava Unije . Stranke, ki so gospodinjstva in fizične osebe, ki ne delujejo v poklicni ali poslovni funkciji, ter mala in srednja podjetja se ne bi smeli šteti za del vrednostne verige reguliranih finančnih podjetij .

Sprememba 23

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(19a)

Regulirana finančna podjetja in druga podjetja bi morala poleg informacij, pridobljenih od bonitetnih agencij, agencij za ocenjevanje trajnostnosti ali upravljavcev referenčnih vrednosti, uporabljati tudi druge informacije.

Sprememba 24

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(20)

Da bi podjetjem omogočili ustrezno prepoznavanje negativnih vplivov v njihovi vrednostni verigi in izvajanje ustreznega pritiska, bi morale biti obveznosti skrbnega pregleda v tej direktivi omejene na vzpostavljene poslovne odnose. Za namene te direktive bi morali vzpostavljeni poslovni odnosi pomeniti take neposredne in posredne poslovne odnose, ki so glede na svojo intenzivnost in trajanje trajni ali pa se pričakuje, da bodo trajni, in ki ne predstavljajo zanemarljivega ali pomožnega dela vrednostne verige. Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ bi se morala redno ponovno ocenjevati, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev. Če neposredni poslovni odnos podjetja velja za vzpostavljenega, bi se morali tudi vsi povezani posredni poslovni odnosi v zvezi s tem podjetjem šteti za vzpostavljene.

črtano

Sprememba 25

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(21)

V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 500 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 150  milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom . Za podjetja, ki ne izpolnjujejo teh meril, vendar so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, in ki so dejavna v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, bi se moral skrbni pregled začeti uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive, da se zagotovi daljše prilagoditveno obdobje . Da se zagotovi, da je breme sorazmerno, bi bilo treba od podjetij, ki so dejavna v takih sektorjih z velikim vplivom, zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti bolj ciljno usmerjenega skrbnega pregleda, osredotočenega na resne negativne vplive. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta (103), bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.

(21)

V skladu s to direktivo bi morala obveznosti skrbnega pregleda izpolnjevati podjetja EU, ki imajo v povprečju več kot 250 zaposlenih in katerih svetovni čisti prihodek presega 40  milijonov EUR v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom , ter podjetja, ki so končne matične družbe skupin, ki so imele v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, več kot 500 zaposlenih in več kot 150  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka. V izračun pragov bi bilo treba vključiti število zaposlenih in prihodek podružnic podjetja, razen njegovega sedeža, ki so poslovne enote, pravno odvisne od podjetja, in zato veljajo za del podjetja v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela , in drugi delavci z nestandardno zaposlitvijo , vključno s tistimi, ki so napoteni v skladu s členom 1(3), točka (c), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta (103), bi morali biti vključeni v izračun števila zaposlenih v podjetju uporabniku. Delavci, napoteni v skladu s členom 1(3), točki (a) in (b), Direktive 96/71/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/957, bi morali biti vključeni le v izračun števila zaposlenih v podjetju, ki delavce napoti.

Sprememba 26

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(22)

Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala izbira sektorjev z velikim vplivom za namene te direktive temeljiti na obstoječih sektorskih smernicah OECD o skrbnem pregledu . Za namene te direktive bi morali za sektorje z velikim vplivom veljati naslednji sektorji : proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo; pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki) . Finančni sektor zaradi svojih posebnosti, zlasti v zvezi z vrednostno verigo in ponujenimi storitvami, ne bi smel biti del sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, čeprav zanj veljajo sektorske smernice OECD. Obenem bi bilo treba v tem sektorju zagotoviti širšo pokritost dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, in sicer z vključitvijo tudi zelo velikih podjetij, ki so regulirani finančni podjemi, v področje uporabe, tudi če nimajo pravne oblike z omejeno odgovornostjo .

(22)

Da bi se upoštevala prednostna področja mednarodnega ukrepanja, namenjenega obravnavanju vprašanj glede človekovih pravic in okolja, bi morala Komisija na podlagi obstoječih sektorskih smernic OECD o skrbnem pregledu pripraviti sektorske smernice, med drugim za naslednje sektorje : proizvodnja tekstila , oblačil , usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo in na drobno s tekstilom, oblačili in obutvijo; kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil , trženje in oglaševanje hrane in pijače ter trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi , proizvodi živalskega izvora , lesom, hrano in pijačo; energija, pridobivanje in prevoz mineralnih virov ter ravnanje z njimi , ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki) , gradbene in s tem povezane dejavnosti, zagotavljanje finančnih storitev, investicijske storitve in dejavnosti in druge finančne storitve ter proizvodnja, zagotavljanje in distribucija informacijskih in komunikacijskih tehnologij ali s tem povezanih storitev, vključno s strojno opremo, programskih rešitev, vključno z umetno inteligenco, nadzorom, prepoznavanjem obraza, shranjevanjem ali obdelavo podatkov, telekomunikacijskih storitev, spletnih storitev in storitev v oblaku, vključno z družbenimi mediji in mreženjem, sporočilnimi storitvami, e-trgovanjem, dostavnimi, mobilnostnimi in drugimi platformnimi storitvami .

Sprememba 27

Predlog direktive

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(23)

Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij , njihovimi hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami , bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 150  milijonov EUR ali ki so v poslovnem letu , ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar manj kot 150 milijonov EUR v enem ali več sektorjih z velikim vplivom, začela pa bi se uporabljati dve leti po koncu obdobja za prenos te direktive .

(23)

Da bi se v celoti dosegli cilji te direktive glede negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi s poslovanjem podjetij ter njihovih hčerinskih družb in vrednostnih verig , bi morala biti zajeta tudi podjetja iz tretjih držav, ki v znatnem obsegu poslujejo v EU. Natančneje, Direktiva bi se morala uporabljati za podjetja iz tretjih držav, ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarila čisti prihodek v višini vsaj 40  milijonov EUR , ter podjetja , ki so končne matične družbe skupin, ki so imele več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, vsaj 40 milijonov EUR pa je bilo ustvarjenih v  Uniji v zadnjem poslovnem letu , za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi. V izračun čistega prihodka bi bilo treba vključiti prihodek , ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin .

Sprememba 28

Predlog direktive

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(25)

Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kršitve ene od pravic in prepovedi iz mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi k tej direktivi. Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi morala biti tudi kršitev prepovedi ali pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami, del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij , navedenih v Prilogi k tej direktivi.

(25)

Za pomemben prispevek k trajnostnemu prehodu bi bilo treba pri izvajanju skrbnega pregleda v okviru te direktive upoštevati negativni vpliv na človekove pravice glede zaščitenih oseb, ki je posledica kakršnega koli ukrepa, s katerim se posamezniku ali skupini odvzame ali zmanjša sposobnost uveljavljanja pravic ali zaščite s prepovedmi iz mednarodnih konvencij in instrumentov , navedenih v Prilogi k tej direktivi , ter poznejše sodne prakse in dela organov za spremljanje pogodb v zvezi s temi konvencijami, kar vključuje sindikalne, delavske in socialne pravice . Za zagotavljanje celovite pokritosti človekovih pravic bi moral biti tudi negativni vpliv na uveljavljanje pravice, ki ni izrecno navedena v navedeni prilogi, ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten z navedenimi konvencijami in instrumenti , del negativnega vpliva na človekove pravice, ki ga zajema ta direktiva, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo nevarnost takega posega in določilo vse ustrezne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za izpolnitev obveznosti skrbnega pregleda v okviru te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir. Skrbni pregled bi moral zajemati tudi negativne vplive na okolje, ki so posledica kršitve ene od prepovedi in obveznosti, navedenih v Prilogi k tej direktivi.

Sprememba 29

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(25a)

V tej direktivi bi morali biti določeni posebni ukrepi v primeru sistemskih državno podprtih negativnih vplivov zaradi ukrepov, politik, predpisov ali institucionalizirane prakse, o katerih odločajo ali jih izvajajo in izvršujejo nacionalni ali lokalni organi ali ki se izvajajo z njihovo aktivno podporo.

Sprememba 30

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(25b)

Podjetja bi morala biti odgovorna tudi za to, da bi s svojim vplivom prispevala k ustreznemu življenjskemu standardu v vrednostnih verigah. Za zaposlene delavce to pomeni dostojno plačo, za samozaposlene delavce in male gospodarske subjekte pa dostojen dohodek, ki ga zaslužijo s svojim delom in proizvodnjo ter mora zadoščati za njihove potrebe in potrebe njihove družine.

Sprememba 31

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(25c)

V tej direktivi se upošteva pristop „eno zdravje“, kot ga priznava Svetovna zdravstvena organizacija – celosten in združujoč pristop, katerega cilj je trajnostno uravnotežiti in optimizirati zdravje ljudi, živali in ekosistemov. Pristop „eno zdravje“ priznava, da so zdravje ljudi, domačih in prostoživečih živali in rastlin ter širše okolje, vključno z ekosistemi, tesno povezani in soodvisni. Zato je primerno določiti, da bi moral skrbni pregled glede okolja zajemati preprečevanje degradacije okolja, ki ima negativne posledice za zdravje, kot so epidemije, ter spoštovanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Zaradi zaveze skupine G7 o priznanju hitrega povečevanja antimikrobične odpornosti na svetovni ravni je treba spodbujati preudarno in odgovorno uporabo antibiotikov v humani in veterinarski medicini.

Sprememba 32

Predlog direktive

Uvodna izjava 25 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(25d)

Negativni vplivi na človekove pravice in okolje so lahko prepleteni ali podprti z dejavniki, kot sta korupcija in podkupovanje, zato so ti vključeni v smernice OECD za večnacionalna podjetja. Podjetja morajo te dejavnike zato morda upoštevati pri izvajanju skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja.

Sprememba 33

Predlog direktive

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(26)

Podjetja imajo na voljo smernice, ki ponazarjajo, kako lahko njihove dejavnosti vplivajo na človekove pravice in katero ravnanje podjetij je prepovedano v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami. Take smernice so na primer vključene v okvir za poročanje o vodilnih načelih Združenih narodov (104) in razlagalni vodnik za vodilna načela Združenih narodov (105). Komisija bi morala imeti možnost, da na podlagi ustreznih mednarodnih smernic in standardov izda dodatne smernice, ki bodo podjetjem služile kot praktično orodje.

(26)

Podjetja bi morala imeti na voljo smernice, ki ponazarjajo, kako lahko njihove dejavnosti vplivajo na človekove pravice in katero ravnanje podjetij je prepovedano v skladu z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami. Take smernice so na primer vključene v okvir za poročanje o vodilnih načelih Združenih narodov (104) in razlagalni vodnik za vodilna načela Združenih narodov (105) ter bi morale biti podjetjem zlahka dostopne . Komisija bi zato morala imeti možnost, da na podlagi ustreznih mednarodnih smernic in standardov izda dodatne smernice, ki bodo podjetjem služile kot praktično orodje.

Sprememba 34

Predlog direktive

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(27)

Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati, preprečevati, ublažiti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti in ohranjati pritožbeni postopek , spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov v skladu z zahtevami iz te direktive ter javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda. Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje dejanskih negativnih vplivov.

(27)

Za izvajanje ustreznega skrbnega pregleda glede človekovih pravic in okolja v zvezi s svojim poslovanjem, hčerinskimi družbami in vrednostnimi verigami bi morala podjetja, ki jih zajema ta direktiva, skrbni pregled vključiti v poslovne politike, prepoznavati , kadar je to potrebno, prednostno razvrščati , preprečevati, ublažiti , popraviti in odpraviti morebitne in dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje ter čim bolj zmanjšati njihov obseg, vzpostaviti obveščevalni in zunajsodni pritožbeni mehanizem ali sodelovati v njem , spremljati in preverjati učinkovitost svojih ukrepov, sprejetih v skladu z zahtevami iz te direktive, javno komunicirati o svojem izvajanju skrbnega pregleda ter v celotnem postopku sodelovati s prizadetimi deležniki . Za zagotovitev jasnosti za podjetja bi bilo treba v tej direktivi jasno razlikovati zlasti med ukrepi za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ter ukrepi za odpravo, ali kadar to ni mogoče, čim večje zmanjšanje obsega dejanskih negativnih vplivov.

Sprememba 35

Predlog direktive

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(28)

Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v  vse svoje poslovne politike in imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe , opis postopkov , vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose . Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno z odločitvami o  javnem naročanju in nabavi. Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobiti.

(28)

Za zagotovitev, da je skrbni pregled del poslovnih politik podjetij in da je v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, bi morala podjetja skrbni pregled vključiti v svoje ustrezne poslovne politike in na vseh ravneh poslovanja ter imeti vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda s kratko-, srednje- in dolgoročnimi ukrepi in cilji . Politika skrbnega pregleda bi morala vsebovati opis pristopa podjetja, tudi dolgoročnega, k skrbnemu pregledu, kodeks ravnanja, v katerem so opredeljeni pravila, načela in ukrepi , ki jih je treba upoštevati in izvajati, kadar je to ustrezno, v vsem poslovanju podjetja in njegovih hčerinskih družb , opis vzpostavljenih postopkov in ustreznih sprejetih ukrepov za izvajanje skrbnega pregleda v vrednostni verigi v skladu s členoma 7 in 8 , vključno z  ustreznimi ukrepi za vključitev skrbnega pregleda v svoj poslovni model ter zaposlitveno in nabavno prakso s subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, in ukrepi za spremljanje in preverjanje dejavnosti skrbnega pregleda, ter ustreznih politik, s katerimi se preprečuje, da bi se stroški postopka skrbnega pregleda prenesli na poslovne partnerje, ki so v šibkejšem položaju . Kodeks ravnanja bi moral veljati za vse ustrezne funkcije in poslovanje podjetja, vključno s prakso oblikovanja cen in odločitvami o nabavi , na primer o trgovanju in javnem naročanju . Poleg tega bi morala podjetja svojo politiko skrbnega pregleda posodobiti , kadar se zgodijo znatne spremembe .

Sprememba 36

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(28a)

Matičnim družbam bi bilo treba omogočiti izvajanje ukrepov, s katerimi bi lahko prispevale k skrbnemu pregledu v svojih hčerinskih družbah, kadar hčerinska družba svoji matični družbi predloži vse ustrezne in potrebne informacije ter sodeluje z njo in upošteva njeno politiko skrbnega pregleda, matična družba svojo politiko skrbnega pregleda ustrezno prilagodi, s čimer zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz člena 5(1) v zvezi s hčerinsko družbo, hčerinska družba skrbni pregled v skladu s členom 5 vključi v vse svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno, hčerinska družba še naprej sprejema ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 ter še naprej izpolnjuje svoje obveznosti iz členov 8a, 8b in 8d, kadar matična družba izvaja posebne ukrepe v imenu hčerinske družbe, o tem obe družbi jasno in pregledno obvestita ustrezne deležnike in javnost, hčerinska družba pa v svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj v skladu s členom 15 vključi podnebne ukrepe. Da bi hčerinske družbe prevzele odgovornost, bi bilo treba odgovornost iz člena 22 te direktive ohraniti na ravni subjekta brez poseganja v zakonodajo držav članic o solidarni odgovornosti.

Sprememba 37

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(28b)

Podjetja se na konfliktnih območjih in območjih z visokim tveganjem soočajo s povečanim tveganjem, da bodo vpletena v hude kršitve človekovih pravic. Na teh območjih bi morala zato izvajati okrepljen skrbni pregled ob upoštevanju konflikta, da bi obravnavala ta povečana tveganja in da ne bi omogočala, financirala ali zaostrovala konflikta ali nanj kako drugače negativno vplivala ali prispevala h kršitvam mednarodnega prava na področju človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava na konfliktnih območjih ali na območjih z visokim tveganjem. Okrepljen skrbni pregled vključuje dopolnitev standardnega skrbnega pregleda s temeljito analizo konflikta, ki temelji na smiselnem sodelovanju z deležniki, pri katerem se upošteva konflikt, ter je namenjena razumevanju temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, in vpliva poslovnih dejavnosti podjetja na konflikt. Podjetja bi morala v razmerah oboroženega spopada in/ali vojaške okupacije spoštovati obveznosti in standarde, opredeljene v standardih mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega kazenskega prava. Podjetja bi morala upoštevati smernice, ki jih pripravijo ustrezni mednarodni organi, vključno z Mednarodnim odborom Rdečega križa in Programom Združenih narodov za razvoj.

Sprememba 38

Predlog direktive

Uvodna izjava 28 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(28c)

Podjetje je lahko v negativni vpliv vključeno na različne načine. Negativni vpliv lahko povzroči, če ga imajo že njegove dejavnosti same po sebi. K negativnemu vplivu lahko prispeva, kadar njegove dejavnosti skupaj z dejavnostmi drugih subjektov povzročijo vpliv ali kadar s svojimi dejavnostmi povzroči ali omogoči, da negativni vpliv povzroči drug subjekt, ali ga spodbudi k temu. Prispevek mora biti znaten, kar pomeni, da to ne vključuje manjših ali nepomembnih prispevkov. V ocenjevanje, ali je prispevek znaten, in razumevanje, kdaj je podjetje s svojimi dejavnostmi morda povzročilo, omogočilo ali spodbudilo drug subjekt, da je povzročil negativni vpliv, je včasih lahko vključenih več dejavnikov. Upoštevati je mogoče več dejavnikov, vključno s tem, v kolikšni meri podjetje morda spodbuja ali motivira drug subjekt, da povzroči negativni vpliv, torej v kolikšni meri se je zaradi dejavnosti povečalo tveganje vpliva, v kolikšni meri bi se podjetje lahko zavedalo ali bi se moralo zavedati negativnega vpliva ali možnosti zanj, torej stopnjo predvidljivosti, in v kolikšni meri je podjetje s svojimi dejavnostmi dejansko ublažilo negativni vpliv ali zmanjšalo tveganje njegovega nastanka. Zgolj obstoj poslovnega odnosa ali dejavnosti, zaradi katerih nastanejo splošni pogoji, v katerih se lahko pojavijo negativni vplivi, sam po sebi ne bi smel pomeniti prispevka. Tveganje negativnega vpliva bi se moralo zaradi zadevne dejavnosti znatno povečati. Poleg tega je lahko podjetje z vplivom neposredno povezano, kadar zaradi drugega poslovnega odnosa obstaja odnos med negativnim vplivom in izdelki, storitvami ali poslovanjem podjetja ter kadar podjetje vpliva ni povzročilo in ni prispevalo k njemu. Neposredna povezava ni opredeljena z neposrednim poslovnim odnosom. Prav tako neposredna povezava ne bi smela pomeniti, da se odgovornost s poslovnega odnosa, ki je povzročil negativni vpliv, prenese na podjetje, s katerim je povezan.

Sprememba 39

Predlog direktive

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(29)

Za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda morajo podjetja sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s prepoznavanjem, preprečevanjem in odpravo negativnih vplivov. „Ustrezni ukrep “ bi moral pomeniti ukrep , s  katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji , ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov . V zvezi s tem bi moral vpliv podjetja na poslovni odnos v skladu z mednarodnimi okviri vključevati sposobnost podjetja , da prepriča poslovni odnos, da sprejme ukrepe za odpravo ali preprečevanje negativnih vplivov (na primer z nadzorom nad lastništvom ali z dejanskim nadzorom, tržno močjo, zahtevami za predkvalifikacijo, povezovanjem poslovnih spodbud z uspešnostjo na področjih človekovih pravic in okolja itd.), na eni strani ter stopnjo vpliva ali pritiska , ki bi ga podjetje lahko razumno izvajalo, na primer s sodelovanjem z zadevnim poslovnim partnerjem ali z drugim podjetjem, ki je v neposrednem poslovnem odnosu s poslovnim partnerjem, povezanim z negativnim vplivom, na drugi strani.

(29)

Za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda morajo podjetja sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s prepoznavanjem, preprečevanjem in odpravo negativnih vplivov , ki so jih povzročila, h katerim so prispevala ali s katerimi so neposredno povezana . „Ustrezni ukrepi “ bi morali pomeniti ukrepe , s  katerimi se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in učinkovito obravnava negativni vpliv, prepoznan v skladu s členom 6, na način, ki je sorazmeren in skladen s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja , ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z  naravo negativnega vpliva, značilnostmi gospodarskega sektorja , naravo posebnih dejavnosti, izdelkov in storitev podjetja ter določenega poslovnega odnosa. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko je podjetje povzročilo ali morda povzročilo vpliv, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, namenjeni preprečitvi ali ublažitvi vpliva ali popravi škode, ki jo je povzročil vpliv. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko je podjetje prispevalo ali morda prispevalo k vplivu, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, namenjeni preprečitvi ali ublažitvi prispevanja k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi preprečili ali ublažili vpliv ter prispevali k popravi škode, ki jo je povzročil vpliv, sorazmerno z obsegom njegovega prispevka. Za namene členov 7 in 8 bi se morali v primerih, ko so poslovanje, izdelki ali storitve podjetja neposredno povezani ali bi lahko bili neposredno povezani z vplivom prek odnosov z drugimi subjekti, ustrezni ukrepi razumeti kot ukrepi, katerih namen je, da bi podjetje z uporabo ali povečanjem pritiska na odgovorne strani preprečilo ali ublažilo vpliv ter razmislilo o uporabi pritiska na odgovorne strani , da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv .

Sprememba 40

Predlog direktive

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(30)

V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje temeljiti na kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in redno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer: pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje ; ter redno ocenjevanje, vsaj vsakih 12 mesecev, ves čas trajanja dejavnosti ali odnosa . Regulirani finančni podjemi , ki zagotavljajo posojila, kredite ali druge finančne storitve, bi morali prepoznavati negativne vplive samo ob sklenitvi pogodbe. Pri prepoznavanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami trgovanja, javnega naročanja in oblikovanja cen . Kadar podjetje ne more istočasno preprečiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati vseh svojih negativnih vplivov, bi moralo biti sposobno prednostno razvrstiti svoje ukrepe, pod pogojem, da sprejme ukrepe, ki so mu ob upoštevanju posebnih okoliščin pod razumnimi pogoji na voljo.

(30)

V skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive bi moralo podjetje prepoznavati in ocenjevati dejanske ali morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje. Za zagotavljanje celovitega prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov bi moralo tako prepoznavanje in ocenjevanje temeljiti na smiselnem sodelovanju deležnikov ter kvantitativnih in kvalitativnih informacijah. V zvezi z negativnimi vplivi na okolje bi moralo podjetje na primer pridobiti informacije o izhodiščnem stanju na lokacijah ali v objektih z večjim tveganjem v vrednostnih verigah. Prepoznavanje in ocenjevanje negativnih vplivov bi moralo vključevati dinamično in nenehno ocenjevanje stanja človekovih pravic in okoljskih razmer , med drugim pred začetkom nove dejavnosti ali odnosa, pred pomembnimi odločitvami ali spremembami glede poslovanja, kot odziv na spremembe v operativnem okolju ali njihovo predvidevanje. Regulirana finančna podjetja , ki zagotavljajo finančne storitve, bi morala prepoznavati negativne vplive ob sklenitvi pogodbe , pred poznejšimi finančnimi posli in, če so s postopki iz člena 9 obveščeni o morebitnih tveganjih, med zagotavljanjem storitve . Pri prepoznavanju in ocenjevanju negativnih vplivov bi morala podjetja prepoznati in oceniti tudi vpliv poslovnega modela in strategij poslovnega odnosa, vključno s praksami nabave .

Sprememba 41

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(30a)

Če podjetje ne more preprečiti, odpraviti ali ublažiti vseh prepoznanih in ocenjenih negativnih vplivov hkrati, bi mu bilo treba dovoliti, da ustrezne ukrepe prednostno razvrsti na podlagi resnosti in verjetnosti negativnega vpliva ter ob upoštevanju dejavnikov tveganja, tako da pripravi, izvaja in redno pregleduje strategijo prednostnega razvrščanja. V skladu z ustreznim mednarodnim okvirom bi bilo treba resnost negativnega vpliva določiti na podlagi njegovega dosega, obsega in nepopravljivosti ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri vzpostavitvi stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje. Po obravnavi najresnejših in najbolj negativnih vplivov bi moralo podjetje obravnavati manj resne in manj verjetne negativne vplive.

Sprememba 42

Predlog direktive

Uvodna izjava 30 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(30b)

Podjetja bi morala vplive prednostno razvrstiti glede na njihovo resnost in verjetnost. Za postopke prednostnega razvrščanja in odločitve o tem ni pomembno, kakšno stopnjo pritiska lahko podjetje izvaja na poslovni odnos. Stopnja pritiska pa lahko vpliva na ustrezne ukrepe, ki se jih podjetje odloči sprejeti za učinkovito ublažitev in/ali preprečevanje vplivov, povezanih s poslovnimi partnerji.

Sprememba 43

Predlog direktive

Uvodna izjava 31

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(31)

Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu za manjša podjetja, dejavna v sektorjih z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, bi morala ta podjetja prepoznavati samo tiste dejanske ali morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor.

črtano

Sprememba 44

Predlog direktive

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(32)

V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok. Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih.

(32)

V skladu z mednarodnimi standardi bi bilo treba pri preprečevanju in ublažitvi ter odpravi in čim večjem zmanjšanju negativnih vplivov upoštevati interese prizadetih. Da bi omogočili neprekinjeno sodelovanje s poslovnim partnerjem v vrednostni verigi namesto prekinitve poslovnih odnosov (izključitve) in po možnosti poslabšanja negativnih vplivov, bi morala ta direktiva zagotoviti, da se izključitev uporablja kot skrajni ukrep v skladu s politiko Unije za ničelno toleranco do dela otrok , strategijo Unije o otrokovih pravicah in ciljnim rokom za odpravo dela otrok po vsem svetu do leta 2025, ki ga je določila Organizacija združenih narodov . Prekinitev poslovnega odnosa, v katerem je bilo ugotovljeno delo otrok, bi lahko otroke izpostavila še resnejšim negativnim vplivom na človekove pravice. Podobno bi bile lahko ženske v negotovih delovnih razmerah soočene s še hujšimi negativnimi vplivi na človekove pravice, zaradi česar bi se njihova ranljivost še povečala. Zato bi bilo treba to upoštevati pri odločanju o ustreznih ukrepih , ki jih je treba sprejeti, in se izogibati izključitvi, kadar bi bil vpliv izključitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi podjetje preprečiti ali ublažiti . V primerih prisilnega dela, ki ga nalaga država, ko negativni vpliv organizirajo politični organi, neovirano sodelovanje s prizadetimi stranmi in ublažitev nista mogoča. S to direktivo bi bilo treba zagotoviti, da bodo podjetja v primeru prisilnega dela, ki ga nalaga država, prekinila poslovni odnos. Poleg tega bi bilo treba pri odgovorni izključitvi upoštevati tudi morebitne negativne vplive na podjetja, ki so odvisna od izdelka ali na katera vplivajo motnje v dobavnih verigah.

Sprememba 45

Predlog direktive

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(34)

Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi si morala prizadevati , da od neposrednega partnerja , s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom preprečevalnih ukrepov , vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

(34)

Za izpolnitev obveznosti preprečevanja in ublažitve v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ustrezne ukrepe. Kadar je to potrebno zaradi zapletenosti preprečevalnih ukrepov, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov. Podjetja bi morala preučiti možnost , da bi s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner , s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov . Partnerje, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko pozvali, naj od svojih partnerjev pridobijo ustrezne pogodbene določbe , kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetij.

Sprememba 46

Predlog direktive

Uvodna izjava 34 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(34a)

Pogodbene določbe ne bi smele povzročiti prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje. Poleg tega bi morale biti pogodbene določbe v danih okoliščinah poštene, razumne in nediskriminatorne ter odražati skupne naloge strank, da v okviru stalnega sodelovanja izvajajo skrbni pregled. Podjetja bi morala tudi oceniti, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu s temi določbami. Pogosto se zgodi, da kupec dobavitelju enostransko naloži pogodbene pogoje, vsaka njihova kršitev pa lahko povzroči enostransko ukrepanje kupca, kot sta odpoved ali izključitev. Tako enostransko ukrepanje pri izvajanju skrbnega pregleda ni primerno in bi verjetno samo po sebi povzročilo negativne vplive. V primerih, ko zaradi kršitve takih pogodbenih določb nastanejo morebitni negativni vplivi, bi moralo podjetje najprej sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje ali primerno ublažitev teh vplivov, namesto da preučuje možnost odpovedi ali začasne prekinitve pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo. Za zagotavljanje celovitega preprečevanja dejanskih in morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja prav tako izvajati naložbe, namenjene preprečevanju negativnih vplivov, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, na primer z neposrednim financiranjem, posojili z nizkimi obrestnimi merami, jamstvi neprekinjenega financiranja in pomočjo pri zagotavljanju financiranja, da se podpre izvajanje kodeksa ravnanja ali načrta preprečevalnih ukrepov, ali zagotavljati tehnične smernice, na primer v obliki usposabljanja ali posodobitve sistemov upravljanja, ter sodelovati z drugimi podjetji.

Sprememba 47

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(35)

Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar morebitnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali čim večje zmanjšanje, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.

črtano

Sprememba 48

Predlog direktive

Uvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(36)

Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev, pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna , ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi , če je morebiten negativni vpliv resen . Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.

(36)

Za zagotavljanje učinkovitega preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu preprečevanja in ublažitve morebitnih negativnih vplivov. V primerih, kadar morebitnih negativnih vplivov , ki jih je povzročilo ali h katerim je prispevalo podjetje in ki jih ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi za preprečevanje ali ublažitev ter ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo , pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za preprečevanje in ublažitev , ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev niso izpolnjeni . Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve ali začasne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja . Ko se podjetje odloča, ali naj dokončno ali začasno prekine poslovni odnos, bi moralo oceniti, ali bi bili negativni vplivi te odločitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi preprečiti ali ublažiti. Kadar podjetja začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, bi morala sprejeti ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestiti poslovnega partnerja in odločitev redno pregledovati . Za preprečevanje negativnih vplivov na ravni posrednih poslovnih odnosov je morda treba sodelovati z drugim podjetjem, na primer podjetjem, ki je v neposrednem pogodbenem razmerju z dobaviteljem. V nekaterih primerih bi lahko bilo takšno sodelovanje edini realističen način za preprečevanje negativnih vplivov, zlasti kadar posreden poslovni odnos ni pripravljen skleniti pogodbe s podjetjem. V teh primerih bi moralo podjetje sodelovati s subjektom, ki lahko najučinkoviteje prepreči ali ublaži negativne vplive na ravni posrednega poslovnega odnosa, pri tem pa spoštovati konkurenčno pravo.

Sprememba 49

Predlog direktive

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(37)

Kar zadeva neposredne in posredne poslovne odnose, lahko industrijsko sodelovanje, industrijske sheme in večdeležniške pobude pomagajo ustvariti dodatne možnosti vplivanja za prepoznavanje, ublažitev in preprečevanje negativnih vplivov. Zato bi morala imeti podjetja možnost, da se pri izvajanju svojih obveznosti skrbnega pregleda iz te direktive oprejo na take pobude , kolikor so take sheme in pobude primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti . Podjetja bi lahko na lastno pobudo ocenila usklajenost teh shem in pobud z obveznostmi iz te direktive. Za zagotavljanje izčrpnih informacij o takih pobudah bi morala biti v Direktivi navedena tudi možnost Komisije in držav članic, da olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.

(37)

Industrijske sheme in večdeležniške pobude lahko pomagajo ustvariti dodatne možnosti vplivanja za prepoznavanje, ublažitev in preprečevanje negativnih vplivov. Zato bi morala imeti podjetja možnost sodelovanja pri takih pobudah , da bi podprla vidike svojega skrbnega pregleda , vključno z usklajevanjem skupnega pritiska, doseganjem učinkovitosti, širjenjem uporabe dobre prakse in iskanjem strokovnega znanja, pomembnega za posamezne sektorje, geografska območja, primarne proizvode ali tveganja. Pomen pobud je širok in vključuje pobude za podporo , spremljanje, ocenjevanje, certificiranje in/ali preverjanje vidikov skrbnega pregleda v podjetju ali skrbnega pregleda, ki ga izvajajo njegove hčerinske družbe in/ali poslovni odnosi . Te pobude lahko razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja, skupine zainteresiranih organizacij, socialni partnerji ali organizacije civilne družbe, vključujejo pa nadzorne organizacije, globalne okvirne sporazume, sektorske dialoge in pobude za certificiranje vidikov skrbnega pregleda. Za zagotavljanje izčrpnih informacij o takih pobudah bi morala biti v Direktivi navedena tudi možnost Komisije in držav članic, da olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami , OECD in ustreznimi deležniki izdati smernice za oceno natančnega področja uporabe, usklajenosti s to direktivo in verodostojnosti industrijskih shem in večdeležniških pobud. Omogočiti bi bilo treba, da se za kršitve te direktive in škodo, ki jo zato utrpijo žrtve, sankcionirajo ali za odgovorna spoznajo tudi podjetja, ki za vidike svojega skrbnega pregleda sodelujejo v pobudah industrije ali večdeležniških pobudah ali uporabljajo preverjanje, ki ga opravi tretja oseba. Minimalne standarde za tretje preveritelje, ki bodo sprejeti z delegiranimi akti v skladu s to direktivo, bi bilo treba oblikovati po natančnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki in pregledati, ali so ustrezni za doseganje ciljev te direktive. Tretje preveritelje bi morali nadzirati ustrezni organi, po potrebi pa bi morale zanje veljati sankcije v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Sprememba 50

Predlog direktive

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(38)

Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice ali okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v  zvezi z vzpostavljenimi poslovnimi odnosi, pri katerih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, čim bolj zmanjšati obseg takih vplivov. Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.

(38)

Če podjetje prepozna dejanske negativne vplive na človekove pravice in okolje, bi moralo v skladu z obveznostmi skrbnega pregleda iz te direktive sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo. Pričakuje se lahko, da je podjetje zmožno odpraviti dejanske negativne vplive svojega lastnega poslovanja in hčerinskih družb. Kljub temu pa bi bilo treba pojasniti, da bi morala podjetja v  primerih, ko negativnih vplivov ni mogoče odpraviti, ublažiti obseg takih vplivov , pri tem pa si prizadevati za odpravo negativnega vpliva in izvajati načrt popravljalnih ukrepov, pripravljen v posvetovanju s prizadetimi deležniki . Pri čim večjem zmanjšanju obsega negativnih vplivov bi bilo treba zahtevati rezultat, ki je čim bliže odpravi negativnega vpliva. Da bi podjetjem zagotovili pravno jasnost in varnost, bi bilo treba v tej direktivi opredeliti ukrepe, ki bi jih morala podjetja sprejeti za odpravo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter za čim večje zmanjšanje njihovega obsega, kadar je to ustrezno glede na okoliščine.

Sprememba 51

Predlog direktive

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(39)

Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in čim večjega zmanjšanja njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg , in sicer z ukrepom, ki je sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu . Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi si morala tudi prizadevati , da od neposrednega poslovnega partnerja , s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobijo pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov , vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbena zagotovila bi morali spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti . Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali čim večjemu zmanjšanju njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

(39)

Za izpolnitev obveznosti odprave dejanskih negativnih vplivov in ublažitve njihovega obsega v okviru te direktive bi bilo treba od podjetij zahtevati, da po potrebi sprejmejo naslednje ukrepe. Podjetja bi morala nevtralizirati negativni vpliv ali ustrezno ublažiti njegov obseg , tako da bi prizadete osebe, skupine in skupnosti in/ali okolje povrnila v stanje, ki je enakovredno ali čim bolj podobno njihovemu stanju pred negativnim vplivom . Kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, bi morala podjetja pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav. Podjetja bi lahko tudi s pogodbenimi določbami zagotovila , da bo partner , s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov . Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Pogodbene določbe bi morali spremljati ukrepi v podporo izvajanju skrbnega pregleda, kot je določeno v tej direktivi. Poleg tega bi morale biti pogodbene določbe poštene, razumne in nediskriminatorne ter odražati skupne naloge strank, da v okviru stalnega sodelovanja izvajajo skrbni pregled, s poudarkom na sprejemanju ustreznih ukrepov za odpravo negativnih vplivov. Podjetja bi morala tudi oceniti, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu s temi določbami. Pogosto se zgodi, da kupec dobavitelju enostransko naloži pogodbene pogoje, vsaka njihova kršitev pa lahko povzroči enostransko ukrepanje kupca, kot sta odpoved ali izključitev. Tako enostransko ukrepanje pri izvajanju skrbnega pregleda ni primerno in bi verjetno samo po sebi povzročilo negativne vplive. V primerih, ko zaradi kršitve takih pogodbenih določb nastanejo morebitni negativni vplivi, bi moralo podjetje najprej sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje ali primerno ublažitev teh vplivov, namesto da preučuje možnost odpovedi ali začasne prekinitve pogodbe v skladu z veljavno zakonodajo . Podjetja bi morala prav tako izvajati naložbe, namenjene odpravi negativnega vpliva ali ublažitvi njegovega obsega, zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim imajo poslovni odnos, ter sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv.

Sprememba 52

Predlog direktive

Uvodna izjava 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(40)

Za prikaz celotnega nabora možnosti, ki jih ima podjetje v primerih, kadar dejanskih vplivov ni mogoče obravnavati z opisanimi ukrepi, bi morala biti v tej direktivi navedena tudi možnost podjetja, da si prizadeva skleniti pogodbo s posrednim poslovnim partnerjem, da se doseže skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom popravljalnih ukrepov, ter da izvede ustrezne ukrepe za preverjanje skladnosti posrednega poslovnega odnosa s pogodbo.

črtano

Sprememba 53

Predlog direktive

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(41)

Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z  opisanimi ukrepi , pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega , ali pa prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi , če se negativni vpliv šteje za resnega . Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

(41)

Za zagotavljanje učinkovite odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov bi morala podjetja dati prednost sodelovanju s poslovnimi odnosi v vrednostni verigi, namesto da prekinejo poslovni odnos, kar bi moral biti skrajni ukrep po neuspešnem poskusu odprave ali čim večjega zmanjšanja dejanskih negativnih vplivov. V primerih, kadar dejanskih negativnih vplivov , ki jih je povzročilo ali h katerim je prispevalo podjetje, ni mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti z  opisanim ukrepom in ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo , pa bi morala biti v Direktivi navedena tudi obveznost podjetij, da ne sklepajo novih ali podaljšujejo obstoječih odnosov z zadevnim partnerjem in da, če jim to dovoljuje pravo, ki ureja njihove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo začasno prekinejo poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvajajo prizadevanja za odpravo ali ublažitev negativnega vpliva, ali pa zaradi resnosti dejanskega negativnega vpliva ali neizpolnjevanja pogojev za začasno prekinitev prekinejo poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi. Da bi podjetja lahko izpolnila to obveznost, bi morale države članice predvideti možnost prekinitve ali začasne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja. Ko se podjetje odloča, ali naj dokončno ali začasno prekine poslovni odnos, bi moralo oceniti, ali bi bili negativni vplivi te odločitve večji od negativnega vpliva, ki ga želi odpraviti ali ublažiti. Kadar podjetja začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, bi morala sprejeti ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestiti poslovnega partnerja in odločitev redno pregledovati.

Sprememba 54

Predlog direktive

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(41a)

Če je podjetje povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k njemu, bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo popravo. Popravni ukrepi bi morali biti namenjeni povrnitvi prizadetih oseb in skupin ali skupnosti in/ali okolja v stanje, ki je enakovredno ali čim bolj podobno njihovemu stanju pred negativnim vplivom, pri njihovem oblikovanju pa bi bilo treba upoštevati potrebe in mnenja prizadetih deležnikov. Med drugim lahko vključujejo nadomestilo, povračilo, sanacijo, javno opravičilo, ponovno vzpostavitev stanja ali dobronamerno sodelovanje v preiskavi. V nekaterih primerih je za povrnitev morda potrebno finančno nadomestilo. Podjetje, ki je neposredno povezano z negativnim vplivom, bi moralo imeti možnost, da prostovoljno sodeluje pri vseh popravnih ukrepih, kadar je to ustrezno, in razmisli o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv. Države članice bi morale zagotoviti, da se od deležnikov, ki jih je prizadel negativni vpliv, ne zahteva, da si pred vložitvijo zahtevkov na sodišču prizadevajo za popravo škode.

Sprememba 55

Predlog direktive

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(42)

Podjetja bi morala osebam in organizacijam omogočiti, da neposredno pri njih vložijo pritožbe , če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. Organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter organizacije civilne družbe , ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom. Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Uporaba pritožbenega in popravnega mehanizma ne bi smela pritožniku preprečiti , da uporabi pravna sredstva . V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti pritožniki pravico, da od podjetja zahtevajo ustrezno nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo in da se srečajo s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe. Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji.

(42)

Podjetja bi morala na operativni ravni zagotoviti javno dostopne in učinkovite obveščevalne in zunajsodne pritožbene mehanizme, ki bi jih osebe in organizacije lahko uporabljale za obveščanje o pritožbah, vlaganje pritožb in zahtevanje poprave škode , če imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in okolje v vrednostni verigi . Osebe in organizacije, ki bi lahko vložile take pritožbe, bi morale vključevati osebe, ki so prizadete ali upravičeno domnevajo, da bi bile lahko prizadete, in njihove zakonite zastopnike, sindikate in druge predstavnike delavcev, ki zastopajo posameznike, ki delajo v zadevni vrednostni verigi, ter verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja. Obvestila lahko vlagajo omenjene osebe in organizacije, pa tudi organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo, če so seznanjene z morebitnim ali dejanskim negativnim vplivom , ter pravne in fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice in okolje . Podjetja bi morala vzpostaviti postopek za obravnavanje teh obvestil in pritožb in po potrebi o takih postopkih obvestiti delavce, sindikate in druge predstavnike delavcev. Podjetja bi morala možnost vlaganja obvestil in pritožb zagotoviti z dogovori o sodelovanju, vključno s pobudami industrije, z drugimi podjetji ali organizacijami, sodelovanjem v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali pristopom h globalnemu okvirnemu sporazumu. Vložitev obvestila ali pritožbe ne bi smela biti osnovni pogoj za dostop ter vlagatelju ne bi smela preprečiti dostopa do postopka utemeljenih pomislekov ali do sodnih ali drugih zunajsodnih mehanizmov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD, kadar obstajajo . V skladu z mednarodnimi standardi bi morali imeti vlagatelji pritožb in obvestil, kadar niso anonimni, pravico, da od podjetja prejmejo pravočasno in ustrezno nadaljnje ukrepanje , vlagatelji pritožb pa bi morali imeti tudi pravico do sodelovanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe , izvedeli razloge, zaradi katerih se je pritožba štela za utemeljeno ali neutemeljeno, in dobili informacije o sprejetih ukrepih ter zahtevali popravo ali prispevek k njej . Ta dostop ne bi smel voditi do nerazumnega navezovanja stikov s podjetji. Podjetja bi morala biti tudi odgovorna za to, da poskrbijo, da so vse osebe, ki vlagajo obvestila ali pritožbe, zaščitene pred morebitnimi povračilnimi in maščevalnimi ukrepi, med drugim tako, da v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo anonimnost ali zaupnost v postopku obveščanja in pritožbenem postopku. Obveščevalni in zunajsodni pritožbeni postopek bi moral biti zakonit, dostopen, predvidljiv, pravičen, pregleden, združljiv s pravicami, utemeljen na sodelovanju in dialogu in prilagodljiv ter upoštevati vidik spola in kulturni vidik, kot je določeno v merilih učinkovitosti za zunajsodne pritožbene mehanizme v načelu št. 31 iz vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter splošni pripombi št. 16 Odbora ZN za pravice otroka. Podjetja bi morala prizadete deležnike v uradnih jezikih države, v kateri poslujejo, ozaveščati o obstoju, ciljih in postopkih obveščevalnih in pritožbenih mehanizmov, med drugim o možnostih dostopa do njih, sklepih in pravnih sredstvih, povezanih s podjetjem, in tem, kako jih podjetje izvaja. Delavcem in njihovih predstavnikom bi bilo treba tudi zagotoviti ustrezno varstvo, prizadevanja za zunajsodno popravo pa ne bi smela posegati v spodbujanje kolektivnih pogajanj in priznavanje sindikatov ter nikakor ne bi smela ogroziti vloge zakonitih sindikatov ali predstavnikov delavcev pri reševanju sporov, povezanih z delom.

Sprememba 56

Predlog direktive

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(43)

Podjetja bi morala spremljati izvajanje in učinkovitost svojih ukrepov skrbnega pregleda . Izvajati bi morala redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, poslovanja svojih hčerinskih družb ter – kolikor je povezano z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave in ublažitve negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni. Za zagotovitev, da so taka ocenjevanja ažurna, bi jih bilo treba izvajati vsaj vsakih 12 mesecev in jih v vmesnem času revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov.

(43)

Podjetja bi morala nenehno preverjati izvajanje ter spremljati ustreznost in učinkovitost svojih ukrepov , sprejetih v skladu s to direktivo . Izvajati bi morala ocenjevanja svojega lastnega poslovanja, izdelkov in storitev ter poslovanja , izdelkov in storitev svojih hčerinskih družb ter poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, čim večjega zmanjšanja, odprave, ublažitve in poprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje. S takim ocenjevanjem bi bilo treba preverjati, ali so negativni vplivi ustrezno prepoznani, ali se izvajajo ukrepi skrbnega pregleda in ali so negativni vplivi dejansko preprečeni ali odpravljeni. Za zagotovitev, da so taka ocenjevanja ažurna, bi jih bilo treba izvajati nenehno in po znatnih spremembah ter jih nenehno revidirati, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so se lahko pojavila pomembna nova tveganja za pojav negativnih vplivov. Podjetja bi morala dokumentacijo, ki dokazuje njihovo skladnost s tem členom, hraniti 10 let.

Sprememba 57

Predlog direktive

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(44)

Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Predlog za spremembo Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajema ta direktiva. Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo. Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo v jeziku , ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju .

(44)

Kot v obstoječih mednarodnih standardih, ki jih določajo vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter okvir OECD, je del zahteve glede skrbnega pregleda komuniciranje za zunanje akterje relevantnih informacij o politikah, postopkih in dejavnostih skrbnega pregleda, ki se izvajajo za prepoznavanje in obravnavanje dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, vključno z ugotovitvami in rezultati teh dejavnosti. Direktiva 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti določa ustrezne obveznosti poročanja za podjetja, ki jih zajemata ta direktiva in Uredba (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, za finančna podjetja . Da bi se izognili podvajanju obveznosti poročanja, ta direktiva za podjetja, ki jih zajema Direktiva 2013/34/EU, ne bi smela uvajati nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz navedene direktive, vključno s standardi poročanja, ki bi jih bilo treba razviti v skladu z navedeno direktivo , in nobenih novih obveznosti poročanja poleg tistih iz Uredbe (EU) 2019/2088 . Podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, vendar ne spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, bi morala za izpolnitev svoje obveznosti komuniciranja kot dela skrbnega pregleda v okviru te direktive na svojem spletnem mestu objaviti letno poročilo, ki je skladno s temi zahtevami, v vsaj enem od uradnih jezikov Unije .

Sprememba 58

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(44a)

Zahteve za podjetja, ki spadajo na področje uporabe te direktive, poleg tega pa zanje veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a, 29a in 40a Direktive 2013/34/EU in morajo zato poročati o svojem postopku skrbnega pregleda, kot je določeno v omenjenih členih, bi bilo treba razumeti kot zahtevo, da podjetja opišejo, kako izvajajo skrbni pregled, kot je določen v členih 19a, 29a in 40a Direktive 2013/34/EU. Pri izpolnjevanju zahtev iz Direktive 2013/34/EU glede poročanja o ukrepih, sprejetih za prepoznavanje morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, bi morala pojasniti, ali so ustrezne ukrepe pred sprejetjem prednostno razvrstila, kako so uporabila ta pristop in zakaj je bilo treba ukrepe prednostno razvrstiti. Pri izpolnjevanju zahtev iz Direktive 2013/34/EU glede poročanja o ukrepih, sprejetih za preprečevanje, ublažitev, popravo ali odpravo dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov, in njihovih rezultatih bi moralo podjetje razkriti tudi število sprejetih odločitev za izključitev, razloge za izključitev in lokacijo zadevnih poslovnih odnosov, ne da bi pri tem razkrilo njihovo identiteto.

Sprememba 59

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(44b)

Namen te direktive ni zahtevati od podjetij, da javno razkrijejo intelektualni kapital, intelektualno lastnino, strokovno znanje ali rezultate inovacij, ki se v skladu z opredelitvijo v Direktivi (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta štejejo za poslovne skrivnosti. Zahteve glede poročanja iz te direktive zato ne bi smele posegati v Direktivo (EU) 2016/943. Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES.

Sprememba 60

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(44c)

Podjetja bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ter v postopku skrbnega pregleda omogočiti resnične stike in dialog. Sodelovanje bi moralo zajemati obveščanje prizadetih deležnikov in posvetovanje z njimi ter biti celovito, strukturno, učinkovito in pravočasno ob upoštevanju vidika spola in kulturnega vidika. V nekaterih primerih smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ni mogoče ali pa je koristno vključiti dodatna strokovna mnenja, da bi lahko podjetje v celoti izpolnilo zahteve te direktive, zlasti v okviru odločitev o določanju obsega in prednostnem razvrščanju. V teh primerih bi morala podjetja smiselno sodelovati z drugimi ustreznimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe ali pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje, da bi dobila verodostojen vpogled v morebitne ali dejanske negativne vplive. Posvetovanje bi moralo potekati stalno, podjetja pa bi morala prizadetim deležnikom zagotavljati celovite, ciljno usmerjene in relevantne informacije. Prizadeti deležniki bi morali imeti pravico zahtevati dodatne pisne informacije, ki bi jih podjetje moralo zagotoviti v razumnem roku ter v ustrezni in celoviti obliki. Kadar podjetje tako zahtevo zavrne, bi morali imeti prizadeti deležniki pravico do pisne utemeljitve. Pri obveščanju prizadetih deležnikov in posvetovanju z njimi bi bilo treba ustrezno upoštevati ovire za sodelovanje in poskrbeti, da so zaščiteni pred povračilnimi in maščevalnimi ukrepi, med drugim z zagotavljanjem zaupnosti in anonimnosti, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti potrebam ranljivih deležnikov ter prekrivajočim se ranljivostim in prepletajočim se dejavnikom, med drugim z zagotavljanjem pristopa, pri katerem se upošteva vidik spola, in popolnim spoštovanjem Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Podjetje bi moralo predstavnike delavcev obvestiti o svoji strategiji skrbnega pregleda in njenem izvajanju v skladu z veljavnim pravom Unije in brez poseganja v njihove veljavne pravice do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, zlasti pravice, ki so zajete v ustrezno zakonodajo EU na področju zaposlovanja in socialnih pravic, vključno z Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , Direktivo 2009/38/ES EC Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) ter Direktivo Sveta 2001/86/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1c) . Posvetovanje z deležniki bi se moralo šteti za pomembno, kadar je mogoče razumno predvideti, da bodo morebitni in dejanski vplivi ali ukrepi iz členov 4 do 10 vplivali na pravice ali interese deležnikov ali kadar prizadeti deležniki zaprosijo za obveščanje, posvetovanje ali dialog.

Sprememba 61

Predlog direktive

Uvodna izjava 44 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(44d)

Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti so posebna oblika nadlegovanja pravnih ali fizičnih oseb, da se jim prepreči, da bi spregovorile o vprašanjih v javnem interesu, ali se jih za to kaznuje. Države članice bi morale za obravnavo takih očitno neutemeljenih zahtevkov in zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje udeležbe javnosti zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU.

Sprememba 62

Predlog direktive

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(45)

Da bi se podjetjem olajšalo izpolnjevanje njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi in da bi se omejil prenos bremena izpolnjevanja obveznosti na poslovne partnerje, ki so MSP , bi morala Komisija zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah.

(45)

Da bi se podjetjem zagotovila orodja za pomoč pri izpolnjevanju njihovih zahtev glede skrbnega pregleda v njihovi vrednostni verigi, bi morala Komisija po posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki zagotoviti smernice o vzorčnih pogodbenih klavzulah , ki jih lahko podjetja prostovoljno uporabijo kot orodje za pomoč pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz členov 7 in 8 . S temi pogodbenimi klavzulami bi bilo treba vsaj jasno razdeliti naloge med pogodbeni stranki v okviru stalnega sodelovanja ter določiti, da zaradi njih ne more priti do prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda in da jih podjetja, če so prekršene, ne bi smela preklicati, ampak bi morala najprej sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 te direktive. V smernicah bi bilo treba nadalje pojasniti, da le z vključitvijo pogodbenih zagotovil samo po sebi ni mogoče izpolniti standardov skrbnega pregleda iz te direktive. Ti standardi bi morali biti izpolnjeni le, če so obveznosti skrbnega pregleda drugim naložene na način, ki zagotavlja učinkovito izvajanje teh obveznosti, in vključuje ukrepe, ki ustrezajo okoliščinam, kot so spremljanje, finančna in nefinančna pomoč ter odgovorne nabavne prakse.

Sprememba 63

Predlog direktive

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(46)

Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive .

(46)

Da bi zagotovila podporo in praktična orodja podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, bi morala Komisija ob upoštevanju ustreznih mednarodnih smernic in standardov ter v posvetovanju z državami članicami , evropskimi medpanožnimi in sektorskimi socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki , vključno z organizacijami civilne družbe , Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje , Evropskim organom za delo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim svetom za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropsko agencijo za varnost hrane ter po potrebi z  OECD in drugimi mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izdati jasne in zlahka razumljive smernice, vključno s  splošnimi in sektorskimi smernicami , da bi na praktičen način olajšala skladnost s predpisi .

Sprememba 64

Predlog direktive

Uvodna izjava 46 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(46a)

Evropska komisija bi morala izvajati nadaljnje raziskave o digitalnih orodjih in jih spodbujati, da bi podprla podjetja pri izpolnjevanju obveznosti skrbnega pregleda v vrednostni verigi.

Sprememba 65

Predlog direktive

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(47)

Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi lahko države članice finančno podprle MSP in jim pomagale pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda , če bi take zahteve ogrozile sposobnost preživetja MSP, ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve.

(47)

Čeprav MSP niso vključena v področje uporabe te direktive, bi lahko njene določbe vplivale na tista MSP, ki so izvajalci ali podizvajalci podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Kljub temu je cilj ublažiti finančno ali upravno breme za MSP, saj mnoga tovrstna podjetja že zdaj težko shajajo zaradi svetovne gospodarske in zdravstvene krize. Za podporo MSP bi morale države članice s podporo Komisije posamično ali skupaj vzpostaviti in upravljati namenska , uporabniku prijazna spletna mesta, portale ali platforme, poleg tega bi morale države članice finančno podpreti MSP in jim pomagati pri povečanju zmogljivosti. Takšna podpora bi morala biti dostopna tudi gospodarskim subjektom v tretjih državah, ki so višje v verigi, ter po potrebi prilagojena in razširjena. Podjetja, katerih poslovni partner je MSP, se prav tako spodbuja, naj MSP podpirajo pri izpolnjevanju ukrepov skrbnega pregleda ter naj za MSP uporabijo poštene, razumne, nediskriminatorne in sorazmerne zahteve. MSP bi bilo treba tudi omogočiti, da to direktivo uporabljajo prostovoljno, in jih v ta namen podpirati z ustreznimi ukrepi in orodji ter spodbudami.

Sprememba 66

Predlog direktive

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(48)

Za dopolnitev podpore držav članic za MSP lahko Komisija nadgradi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostavi lahko nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov.

(48)

Za dopolnitev podpore držav članic za podjetja pri izvajanju skrbnega pregleda, vključno z MSP , bi morala Komisija nadgraditi obstoječa orodja, projekte in druge ukrepe EU, ki pomagajo pri izvajanju skrbnega pregleda v EU in tretjih državah. Vzpostaviti bi morala nove podporne ukrepe za zagotavljanje pomoči podjetjem, vključno z MSP, pri izpolnjevanju zahtev glede skrbnega pregleda, vključno z observatorijem za preglednost vrednostnih verig in olajšanjem skupnih pobud deležnikov.

Sprememba 67

Predlog direktive

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(49)

Komisija in države članice bi morale še naprej partnersko sodelovati s tretjimi državami, da bi podprle gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, pri povečanju zmogljivosti za učinkovito preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov na človekove pravice in okolje, pri tem pa posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti. Uporabiti bi morale svoje instrumente sosedskega, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, da podprejo vlade tretjih držav in gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, v tretjih državah pri obravnavanju negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov višje v verigi na človekove pravice in okolje. To bi lahko vključevalo sodelovanje z vladami partnerskih držav, lokalnim zasebnim sektorjem in deležniki pri obravnavanju temeljnih vzrokov za negativne vplive na človekove pravice in okolje.

(49)

Komisija in države članice bi morale še naprej partnersko sodelovati s tretjimi državami, da bi podprle gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, pri povečanju zmogljivosti za učinkovito preprečevanje in ublažitev negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov na človekove pravice in okolje, pri tem pa posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti. Uporabiti bi morale svoje instrumente sosedskega, razvojnega in mednarodnega sodelovanja , vključno s prostotrgovinskimi sporazumi , da podprejo vlade tretjih držav in gospodarske subjekte, ki so višje v verigi, v tretjih državah pri obravnavanju negativnih vplivov njihovega poslovanja in poslovnih odnosov višje v verigi na človekove pravice in okolje. To bi lahko vključevalo sodelovanje z vladami partnerskih držav, lokalnim zasebnim sektorjem in deležniki pri obravnavanju temeljnih vzrokov za negativne vplive na človekove pravice in okolje.

Sprememba 68

Predlog direktive

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(50)

Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja sprejeti načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  oC v skladu s Pariškim sporazumom. Če je ali bi moralo biti podnebje opredeljeno kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja, bi moralo podjetje v svoj načrt vključiti cilje zmanjšanja emisij.

(50)

Za zagotovitev, da ta direktiva učinkovito prispeva k boju proti podnebnim spremembam, bi morala podjetja po posvetovanju z deležniki sprejeti in izvajati načrt za prehod v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena 19a Direktive (EU) 2022/2464 (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti) za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja usklajena s cilji prehoda na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  oC v skladu s Pariškim sporazumom , pa tudi s ciljem, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), in podnebnim ciljem do leta 2030 . V načrtu bi bilo treba upoštevati vrednostno verigo in vanj vključiti časovno omejene cilje, povezane s podnebnimi cilji podjetij za emisije obsega 1, 2 in, kadar je to ustrezno, 3, po potrebi vključno s cilji absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, vključno z emisijami metana, kadar je to ustrezno, do leta 2030 in v petletnih korakih do leta 2050 na podlagi prepričljivih znanstvenih dokazov, razen če lahko podjetje dokaže, da s svojim poslovanjem in vrednostno verigo ne povzroča emisij toplogrednih plinov in da ti cilji zmanjšanja emisij zato niso ustrezni. V načrtu bi moralo podjetje oblikovati izvedbene ukrepe za doseganje svojih podnebnih ciljev, načrt pa bi moral temeljiti na prepričljivih znanstvenih dokazih, kar pomeni neodvisno znanstveno potrjene dokaze, skladne z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  oC, kot je določil Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) in ob upoštevanju priporočil Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe .

Sprememba 69

Predlog direktive

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(51)

Za zagotovitev, da se tak načrt za zmanjšanje emisij ustrezno izvaja in da je vključen v finančne spodbude direktorjev , bi bilo treba načrt ustrezno upoštevati pri določanju variabilnih prejemkov direktorjev , če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti .

(51)

Načrti za prehod bi morali vključevati jasne obveznosti direktorjev in članov uprav, da zagotovijo, da se v strategiji podjetja obravnavajo tveganja za okolje in podnebje ter vplivi nanju. Za povečanje finančnih spodbud direktorjev bi morala imeti podjetja, ki imajo v povprečju več kot 1 000 zaposlenih, vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko, s katero bi zagotovila, da je del variabilnih prejemkov direktorjev povezan z doseganjem ciljev glede boja proti podnebnim spremembam iz načrta podjetja za prehod .

Sprememba 70

Predlog direktive

Uvodna izjava 53

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(53)

Da bi zagotovili spremljanje pravilnega izvajanja obveznosti podjetij glede skrbnega pregleda in ustrezno izvrševanje te direktive, bi morale države članice imenovati enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Ti nadzorni organi bi morali biti javni, neodvisni od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov ter brez navzkrižja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Nadzorni organi bi morali imeti pravico do izvajanja preiskav na lastno pobudo ali na podlagi pritožb ali utemeljenih pomislekov, izraženih v skladu s to direktivo. Če obstajajo pristojni organi, določeni s sektorsko zakonodajo, jih lahko države članice opredelijo kot odgovorne za uporabo te direktive na njihovem področju pristojnosti. Države članice lahko kot nadzorne organe za namene te direktive imenujejo tudi organe za nadzor reguliranih finančnih podjemov .

(53)

Da bi zagotovili spremljanje pravilnega izvajanja obveznosti podjetij glede skrbnega pregleda in ustrezno izvrševanje te direktive, bi morale države članice imenovati enega ali več nacionalnih nadzornih organov. Ti nadzorni organi bi morali biti javni, neodvisni od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov ter brez navzkrižja interesov. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno financiranje pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo. Nadzorni organi bi morali imeti pravico do izvajanja preiskav , po potrebi vključno s pregledi na kraju samem in zaslišanji ustreznih deležnikov, na lastno pobudo ali na podlagi pritožb ali utemeljenih pomislekov, izraženih v skladu s to direktivo. Če obstajajo pristojni organi, določeni s sektorsko zakonodajo, jih lahko države članice opredelijo kot odgovorne za uporabo te direktive na njihovem področju pristojnosti. Države članice lahko kot nadzorne organe za namene te direktive imenujejo tudi organe za nadzor reguliranih finančnih podjetij . Pri imenovanju nadzornih organov in opredelitvi postopkov njihovega delovanja bi morale zagotoviti usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi postopki, ki so na voljo v okviru drugih mednarodnih instrumentov, kot je zunajsodni pritožbeni mehanizem nacionalnih kontaktnih točk.

Sprememba 71

Predlog direktive

Uvodna izjava 54

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(54)

Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni. Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.

(54)

Za zagotavljanje učinkovitega izvrševanja nacionalnih ukrepov za izvajanje te direktive bi morale države članice določiti odvračilne, sorazmerne in učinkovite sankcije za kršitve teh ukrepov. Da bi bil tak sistem sankcij učinkovit, bi morale upravne sankcije, ki jih naložijo nacionalni nadzorni organi, vključevati tudi denarne kazni , javno izjavo o odgovornosti podjetja in naravi kršitve, obveznosti izvajanja ukrepov, vključno s prenehanjem in opustitvijo vsakršne ponovitve ravnanja, ki pomeni kršitev, ter umik izdelkov iz prostega pretoka ali izvoza . Kadar pravni sistem države članice ne določa upravnih sankcij, predvidenih v tej direktivi, bi bilo treba pravila o upravnih sankcijah uporabljati tako, da pristojni nadzorni organ sproži postopek za naložitev sankcije, pravosodni organ pa jo naloži. Torej morajo te države članice zagotoviti, da ima uporaba pravil in sankcij učinek, ki je enakovreden upravnim sankcijam, ki jih naložijo pristojni nadzorni organi.

Sprememba 72

Predlog direktive

Uvodna izjava 54 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(54a)

Države članice bi morale preprečiti umetno zmanjševanje morebitnih upravnih denarnih kazni na način, da končna matična družba svoj svetovni čisti prihodek prenese na tretje subjekte, tako da bi zagotovile, da se za podjetja iz členov 2(1)(b) in 2(2)(b) pri izračunu upravnih denarnih kazni upošteva konsolidirani prihodek, ki ga prijavi podjetje.

Sprememba 73

Predlog direktive

Uvodna izjava 54 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(54b)

Države članice morajo v skladu s členom 18(2) Direktive 2014/24/EU, členom 36(2) Direktive 2014/25/EU in členom 30(3) Direktive 2014/23/EU sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje skladnosti pogodb o javnih naročilih in koncesijah z obveznostmi prava Unije. Komisija bi morala zato oceniti, ali je potreben pregled omenjenih direktiv, da bi nadalje določili zahteve in ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi glede trajnostnosti in skrbnega pregleda iz te direktive v vseh fazah postopkov javnega naročanja in podeljevanja koncesij, od izbire ponudnika do izvedbe naročila.

Sprememba 74

Predlog direktive

Uvodna izjava 56

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(56)

Za zagotavljanje učinkovite odškodnine žrtvam negativnih vplivov bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo pravila, ki urejajo civilno odgovornost podjetij za škodo, nastalo zaradi neizpolnjevanja postopka skrbnega pregleda. Podjetje bi moralo biti odgovorno za škodo, če ni izpolnilo obveznosti za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ali za odpravo dejanskih vplivov in čim večje zmanjšanje njihovega obsega in je zaradi te neizpolnitve prišlo do škode, ki jo je povzročil negativni vpliv, ki bi ga bilo treba z ustreznimi ukrepi prepoznati, preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg.

(56)

Za zagotavljanje učinkovite odškodnine žrtvam negativnih vplivov bi bilo treba od držav članic zahtevati, da določijo pravila, ki urejajo civilno odgovornost podjetij za škodo, nastalo zaradi neizpolnjevanja postopka skrbnega pregleda. Podjetje bi moralo biti odgovorno za škodo, če ni izpolnilo obveznosti za preprečevanje in ublažitev morebitnih negativnih vplivov ali za odpravo in ublažitev dejanskih vplivov in je zaradi te neizpolnitve povzročilo negativni vpliv, ki bi ga bilo treba z ustreznimi ukrepi prepoznati , prednostno razvrstiti , preprečiti, ublažiti, odpraviti , popraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg , ali prispevalo k takemu negativnemu vplivu . Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so v primerih, kadar ni pravnega naslednika, matične družbe lahko odgovorne za svojo hčerinsko družbo, če ta spada na področje uporabe te direktive ali je nanj spadala v času vpliva in jo je matična družba razpustila ali se je sama namerno razpustila, da bi se izognila odgovornosti, ne glede na njeno morebitno sodelovanje z matično družbo pri izvajanju skrbnega pregleda.

Sprememba 75

Predlog direktive

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(57)

Kar zadeva škodo, ki nastane na ravni vzpostavljenih posrednih poslovnih odnosov, bi morali za odgovornost podjetja veljati posebni pogoji. Podjetje ne bi smelo biti odgovorno, če je izvedlo določene ukrepe skrbnega pregleda. Vendar podjetje z izvedbo takih ukrepov ne bi smelo biti oproščeno odgovornosti, če je bilo nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnega vpliva. Poleg tega se pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

(57)

Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti bi se morala ustrezno upoštevati prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za sprejetje popravnih ukrepov , vključno s tistimi , ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora ter sodelovanje s prizadetimi deležniki in drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Sprememba 76

Predlog direktive

Uvodna izjava 57 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(57a)

Poleg tega bi bilo treba v zvezi z morebitno odgovornostjo podjetja v skladu s členom 22 upoštevati možnost podjetja za prednostno razvrstitev, kadar je to potrebno. Če je podjetje prednostno razvrstitev opravilo pošteno ob upoštevanju resnosti in verjetnosti negativnega vpliva, ne bi smelo biti odgovorno, če negativni vpliv nastane zaradi dejavnosti ali poslovanja, ki upravičeno ni bilo prednostno razvrščeno.

Sprememba 77

Predlog direktive

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(58)

Ureditev odgovornosti ne določa, kdo bi moral dokazati, da je delovanje podjetja glede na okoliščine primera razumno ustrezno, zato to vprašanje ureja nacionalno pravo .

(58)

Ureditev odgovornosti ne določa, kdo bi moral dokazati, da je delovanje podjetja glede na okoliščine primera razumno ustrezno, vendar lahko države članice v nacionalnem pravu določijo, da se, kadar tožeča stranka predloži elemente prima facie, s katerimi utemelji verjetnost odgovornosti tožene stranke, za odgovorno šteje tožena stranka, razen če lahko dokaže, da je izpolnila svoje obveznosti iz te direktive .

Sprememba 78

Predlog direktive

Uvodna izjava 59

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(59)

Kar zadeva pravila o civilni odgovornosti, civilna odgovornost podjetja za škodo, ki nastane zaradi njegove neizpolnitve obveznosti ustreznega skrbnega pregleda, ne bi smela posegati v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali ustrezno civilno odgovornost neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. Poleg tega pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne bi smela posegati v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiv a.

(59)

Kar zadeva pravila o civilni odgovornosti, civilna odgovornost podjetja za škodo, ki jo je povzročil ali k nastanku katere je prispeval zaradi svoje neizpolnitve obveznosti ustreznega skrbnega pregleda, ne bi smela posegati v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali ustrezno civilno odgovornost neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. Poleg tega pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne bi smela omejevati odgovornosti podjetij v skladu s pravnim sistemom Unije ali nacionalnimi pravnimi sistemi, vključno s pravili glede solidarne odgovornosti .

Sprememba 79

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(59a)

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je mednarodno priznana človekova pravica, zapisana v členu 8 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, členu 9(3) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in členu 2(3) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter je tudi temeljna pravica Unije v smislu člena 47 Listine. Zamude in težave pri dostopu do dokazov ter razlike med spoloma, geografska lokacija, ranljivost in marginalizacija lahko pomenijo velike praktične in postopkovne ovire za zadevne osebe ter jim onemogočajo dostop do učinkovitega pravnega sredstva brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Države članice bi zato morale zagotoviti, da imajo žrtve dostop do učinkovitega pravnega sredstva ter da jim stroški in trajanje postopka ne onemogočajo dostopa do sodišč. Ti ukrepi so lahko na primer v obliki javnega financiranja, vključno s strukturno podporo za žrtve dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, omejitve veljavnih sodnih ali upravnih taks ali zagotovitve dostopa do pravne pomoči.

Sprememba 80

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(59b)

Pooblaščenim sindikatom, organizacijam civilne družbe in drugim ustreznim akterjem, ki delujejo v javnem interesu, kot so nacionalne institucije za človekove pravice in varuhi človekovih pravic, bi bilo treba brez poseganja v veljavno nacionalno pravo omogočiti, da na ustreznih sodiščih vlagajo tožbe v imenu žrtve ali skupine žrtev negativnih vplivov in da imajo v postopku pravice in obveznosti tožeče stranke.

Sprememba 81

Predlog direktive

Uvodna izjava 59 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(59c)

Zastaralni roki za vlaganje zahtevkov za ugotovitev civilne odgovornosti za škodo bi morali biti vsaj deset let. Države članice bi morale razmisliti o tem, da bi pri določanju začetka zastaralnega roka upoštevale, kdaj se je vpliv, ki je povzročil škodo, končal in kdaj je zadevna žrtev ugotovila ali bi po razumnih pričakovanjih lahko ugotovila, da je škodo, ki jo je utrpela, povzročil negativni vpliv.

Sprememba 82

Predlog direktive

Uvodna izjava 65 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(65a)

Zagovorniki človekovih in okoljskih pravic so v prvi bojni vrsti, kadar gre za posledice negativnih vplivov na okolje in človekove pravice po vsem svetu, tudi v EU, ter jim grozijo, jih ustrahujejo, preganjajo, nadlegujejo ali celo ubijejo. Podjetja jih zato ne bi smela izpostavljati nikakršnemu nasilju.

Sprememba 83

Predlog direktive

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(69)

Ta direktiva ne posega v obveznosti na področjih človekovih pravic, varstva okolja in podnebnih sprememb iz drugih zakonodajnih aktov Unije. Če so določbe te direktive v nasprotju z določbo drugega zakonodajnega akta Unije, ki sledi istim ciljem in določa širše ali bolj specifične obveznosti, bi morale v obsegu nasprotja prevladati določbe drugega zakonodajnega akta Unije in se uporabljati za navedene specifične obveznosti.

(69)

Ta direktiva ne posega v obveznosti na področjih človekovih pravic, varstva okolja in podnebnih sprememb iz drugih zakonodajnih aktov Unije. Če so določbe te direktive v nasprotju z določbo drugega zakonodajnega akta Unije, ki sledi istim ciljem in določa širše ali bolj specifične obveznosti, bi morale v obsegu nasprotja prevladati določbe drugega zakonodajnega akta Unije in se uporabljati za navedene specifične obveznosti v primerih, kadar se obveznosti iz drugega zakonodajnega akta uporabljajo za bolj specifičen sektor ali predmet urejanja . Taki akti med drugim vključujejo obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU v zvezi z lesom in krčenjem gozdov, napotitvijo delavcev ter prisilnim delom.

Sprememba 84

Predlog direktive

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(70)

Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba na seznam sektorjev z velikim vplivom, ki jih zajema ta direktiva, dodati nove sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah , ali bi bilo treba seznam ustreznih mednarodnih konvencij, na katere se sklicuje ta direktiva, spremeniti, zlasti glede na mednarodni razvoj dogodkov, in ali bi bilo treba določbe o skrbnem pregledu iz te direktive razširiti na negativne vplive na podnebje , ter o tem poročati.

(70)

Komisija bi morala oceniti, ali bi bilo treba področje uporabe te direktive zmanjšati, zlasti za nekatere sektorje, da bi ga uskladili s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj oziroma glede na jasne podatke ali dokaze o izkoriščanju delovne sile, kršitvah človekovih pravic ali novih okoljskih grožnjah , vključno s podatki Evropske banke za obnovo in razvoj, Mednarodne organizacije dela in Agencije EU za temeljne pravice , ter o tem poročati.

Sprememba 85

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem v vrednostni verigi , ki ga izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, ter

(a)

o obveznostih podjetij glede dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje , ki so jih povzročila, h katerim so prispevala ali s katerimi so neposredno povezana, v zvezi z njihovim lastnim poslovanjem, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in poslovanjem , ki ga v  njihovi vrednostni verigi izvajajo subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, ter

Sprememba 86

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

o odgovornosti za kršitve zgoraj navedenih obveznosti.

(b)

o odgovornosti za kršitve zgoraj navedenih obveznosti , zaradi katerih je nastala škoda .

Sprememba 87

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Narava poslovnih odnosov kot „vzpostavljenih“ se redno ponovno ocenjuje, in sicer vsaj vsakih 12 mesecev.

črtano

Sprememba 88

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic, varstva okolja ali varstva podnebja, ki jo določa zakonodaja držav članic v času sprejetja te direktive.

2.   Ta direktiva ni podlaga za znižanje ravni varstva človekovih pravic , vključno z zaposlitvenimi in socialnimi pravicami, kot so določene v obstoječi zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji , okolja ali podnebja, ki jo določajo države članice ali veljavne kolektivne pogodbe v času sprejetja te direktive.

Sprememba 89

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

podjetje je imelo v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;

(a)

podjetje je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi;

Sprememba 90

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je imelo v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi , pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % tega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več od naslednjih sektorjev:

(b)

podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je končna matična družba skupine, ki je imela 500 zaposlenih in več kot 150  milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi.

Sprememba 91

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)

proizvodnja tekstila, usnja in sorodnih izdelkov (vključno z obutvijo) ter trgovina na debelo s tekstilom, oblačili in obutvijo;

črtano

Sprememba 92

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ii)

kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), proizvodnja živil in trgovina na debelo s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, lesom, hrano in pijačo;

črtano

Sprememba 93

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka b – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iii)

pridobivanje mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnja osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovina na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki).

črtano

Sprememba 94

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR;

(a)

podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarilo svetovni čisti prihodek v višini več kot 150 milijonov EUR , pod pogojem, da je bilo vsaj 40 milijonov EUR ustvarjenih v Uniji, vključno s prihodkom, ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin ;

Sprememba 95

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

podjetje je v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, v Uniji ustvarilo čisti prihodek v višini več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR, pod pogojem, da je bilo vsaj 50 % njegovega svetovnega čistega prihodka ustvarjenih v enem ali več sektorjih iz odstavka 1, točka (b) .

(b)

podjetje ni doseglo pragov iz točke (a), vendar je končna matična družba skupine, ki je imela več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, vsaj 40 milijonov EUR pa je bilo ustvarjenih v Uniji v  zadnjem poslovnem letu, za katero so bili pripravljeni letni računovodski izkazi, vključno s prihodkom, ki so ga ustvarila tretja podjetja, s katerimi so podjetje in/ali njegove hčerinske družbe sklenili vertikalni sporazum v Uniji v zameno za plačilo licenčnin .

Sprememba 96

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Za namene odstavka 1 se število zaposlenih s krajšim delovnim časom izračuna na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, se pri izračunu števila zaposlenih upoštevajo, kot če bi bili delavci, neposredno zaposleni v podjetju za isto obdobje.

3.   Za namene odstavka 1 se število zaposlenih s krajšim delovnim časom izračuna na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa. Delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in drugi delavci z nestandardno zaposlitvijo se pri izračunu števila zaposlenih upoštevajo, kot če bi bili delavci, neposredno zaposleni v podjetju za isto obdobje.

Sprememba 97

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Sprememba 98

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)

pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (110);

(i)

pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge I  in Priloge II k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (110);

Sprememba 99

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(iii)

pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU, ki jo v celoti sestavljajo podjetja, organizirana v eni od pravnih oblik iz točk (i) in (ii);

črtano

Sprememba 100

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—

pokojninske institucije, ki upravljajo pokojninske sisteme, ki se obravnavajo kot sistemi socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 883/2004  (119) Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta  (120) , ter katera koli pravna oseba, ustanovljena za namene vlaganja v take sisteme;

črtano

Sprememba 101

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—

alternativni investicijski sklad (AIS), ki ga upravlja UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU, ali AIS, ki se nadzoruje v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;

črtano

Sprememba 102

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a – točka iv – alinea 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—

KNPVP v smislu člena 1(2) Direktive 2009/65/ES;

črtano

Sprememba 103

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(aa)

„podjetje, v katero se vlaga“ pomeni podjetje, v katero vlaga institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja in se ne more šteti za odvisno podjetje;

Sprememba 104

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ab)

„institucionalni vlagatelj“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Sprememba 105

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka a c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ac)

„upravitelj premoženja“ pomeni subjekt, kakor je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2007/36/ES, ki spada na področje uporabe člena 2 te direktive;

Sprememba 106

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

„negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica kršitve katere koli prepovedi in obveznosti iz mednarodnih okoljskih konvencij , navedenih v  Prilogi, del II ;

(b)

„negativni vpliv na okolje“ pomeni negativni vpliv na okolje, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti v skladu z ustreznimi določbami instrumentov , navedenih v  delu I, točki 18 in 19, Priloge ter delu II Priloge ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in ukrepov, povezanih s temi določbami, ki se nanašajo na mednarodna besedila, navedena v delu I, točki 18 in 19, Priloge ter delu II Priloge, če so na voljo ;

Sprememba 107

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

„negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na zaščitene osebe, ki je posledica kršitve katere koli pravice ali prepovedi, navedene v Prilogi, del I, oddelek 1 , kot so določene v mednarodnih konvencijah, navedenih v Prilogi, del I, oddelek 2;

(c)

„negativni vpliv na človekove pravice“ pomeni negativni vpliv na osebe, ki je posledica katerega koli dejanja, s katerim se posamezniku ali skupini odvzame ali zmanjša sposobnost uveljavljanja pravic ali zaščite s prepovedmi , kot so določene v mednarodnih konvencijah in instrumentih , navedenih v Prilogi, del I, oddelek 1, in Prilogi, del I, oddelek 2;

Sprememba 108

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ca)

„negativni vpliv“ pomeni kakršen koli morebiten ali dejanski negativni vpliv na človekove pravice ali negativni vpliv na okolje;

Sprememba 109

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

„hčerinska družba“ pomeni pravno osebo, prek katere se izvaja dejavnost „odvisnega podjetja“, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka (f), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (128);

(d)

„hčerinska družba“ pomeni pravno osebo, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Direktive 2013/34/EU, in pravno osebo, prek katere se izvaja dejavnost „odvisnega podjetja“, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka (f), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (128);

Sprememba 110

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

„poslovni odnos“ pomeni odnos z izvajalcem, podizvajalcem ali katerim koli drugim pravnim subjektom (v nadaljnjem besedilu: partner) ,

(e)

„poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden odnos podjetja z izvajalcem, podizvajalcem ali drugim subjektom v njegovi vrednostni verigi ,

Sprememba 111

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(i)

s katerim ima podjetje sklenjen poslovni dogovor ali ki mu podjetje zagotavlja financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje, ali

(i)

s katerim ima podjetje sklenjen poslovni dogovor ali ki mu podjetje zagotavlja finančne storitve;

Sprememba 112

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka e – točka ii

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(ii)

ki za podjetje ali v njegovem imenu opravlja poslovne dejavnosti v zvezi z izdelki ali storitvami podjetja;

(ii)

ki opravlja dejavnosti v zvezi z izdelki ali storitvami podjetja;

Sprememba 113

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(f)

„vzpostavljen poslovni odnos“ pomeni neposreden ali posreden poslovni odnos, ki je glede na svojo intenzivnost ali trajanje trajen ali se pričakuje, da bo trajen, in ki ne predstavlja zanemarljivega ali zgolj pomožnega dela vrednostne verige;

črtano

Sprememba 114

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(g)

„vrednostna veriga“ pomeni dejavnosti v zvezi s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani podjetja, vključno z razvojem izdelka ali storitve ter uporabo in odstranitvijo izdelka, ter s tem povezane dejavnosti v okviru vzpostavljenih poslovnih odnosov podjetja, ki so višje in nižje v verigi. Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki prejmejo taka posojila, kredite in druge finančne storitve, ter dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga takih reguliranih finančnih podjemov ne zajema MSP, ki prejemajo posojila, kredite, financiranje, zavarovanje ali pozavarovanje od takih subjektov;

(g)

„vrednostna veriga“ pomeni:

Spremembi 115 in 422cp2

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(i)

dejavnosti, povezane s proizvodnjo, oblikovanjem, iskanjem virov, pridobivanjem, izdelavo, prevozom, shranjevanjem in dobavo surovin, izdelkov ali delov izdelka podjetja in razvojem izdelka podjetja ali razvojem ali zagotavljanjem storitve, ter subjekte, ki so vključeni v to, in

Sprememba 116

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ii)

dejavnosti, povezane s prodajo, distribucijo, prevozom in shranjevanjem izdelkov podjetja ravnanjem z odpadki od njih ali zagotavljanjem storitev, razen ravnanja posameznih potrošnikov z odpadki od izdelka, ter subjekte, ki so vključeni v to;

Sprememba 117

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka g – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Kar zadeva podjetja v smislu točke (a)(iv), „vrednostna veriga“ v zvezi z opravljanjem teh specifičnih storitev vključuje le dejavnosti strank, ki neposredno prejmejo take finančne storitve, ki jih zagotavljajo finančna podjetja v skladu s točko (iv), in dejavnosti drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini in katerih dejavnosti so povezane z zadevno pogodbo. Vrednostna veriga reguliranih finančnih podjetij v smislu točke (a)(iv) ne zajema gospodinjstev in fizičnih oseb ter MSP;

Sprememba 118

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(h)

„preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje , ali podjetje oziroma deli njegove vrednostne verige izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz določb te direktive, opravi pa ga revizor, ki je neodvisen od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja in človekovih pravic ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost revizije;

(h)

„preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje vidikov skrbnega pregleda v podjetju oziroma delih njegove vrednostne verige glede določb te direktive, opravi pa ga revizor ali revizijsko podjetje , ki ima dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2006/43/ES ali je v državi članici akreditiran za izvajanje certificiranja, ali neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil, kot je opredeljen v členu 2, točka 23, Direktive 2006/43/ES, ki je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta v državi članici akreditiran za posebno dejavnost ugotavljanja skladnosti iz člena 14(4a), ali neodvisna tretja oseba, ki je v državi članici akreditirana za certificiranje in je neodvisna od podjetja, brez navzkrižja interesov, ima dokazane izkušnje , strokovno znanje in kompetence na področjih okolja , podnebja in človekovih pravic, je odgovorna za kakovost in zanesljivost revizije ali ocene ter izpolnjuje minimalne standarde, določene v delegiranem aktu, kot je navedeno v členu 14(4a) ;

Sprememba 119

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka j

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(j)

„pobuda industrije“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, orodij in mehanizmov skrbnega pregleda v vrednostni verigi – vključno s preverjanji, ki jih opravi neodvisna tretja oseba –, ki jih razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja ali skupine zainteresiranih organizacij;

(j)

„pobuda industrije ali večdeležniška pobuda “ pomeni pobudo, v kateri sodelujejo podjetja in ki zagotavlja standarde, postopke, orodja in/ali mehanizme za podpiranje, spremljanje, ocenjevanje, certificiranje in/ali preverjanje vidikov njihovega skrbnega pregleda ali skrbnega pregleda, ki ga izvajajo njihove hčerinske družbe in/ali poslovni odnosi. Take pobude lahko razvijajo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja, skupine zainteresiranih organizacij ali organizacije civilne družbe ;

Sprememba 120

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka l

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(l)

„resni negativni vpliv“ pomeni negativni vpliv na okolje ali negativni vpliv na človekove pravice, ki je po svoji naravi posebno velik, ali pa vpliva na veliko število oseb ali veliko območje okolja, ali pa je nepopravljiv oziroma ga je zaradi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev predhodnega stanja, posebej težko popraviti;

črtano

Sprememba 121

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(n)

„deležniki“ pomenijo zaposlene v podjetju, zaposlene v njegovih hčerinskih družbah in druge posameznike, skupine, skupnosti ali subjekte, pri katerih izdelki, storitve in poslovanje zadevnega podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegovih poslovnih odnosov vplivajo ali pa bi lahko vplivali na njihove pravice ali interese ;

(n)

„ prizadeti deležniki“ pomenijo posameznike, skupine ali skupnosti s pravicami ali zakonitimi interesi, na katere vplivajo ali pa bi lahko vplivali negativni vplivi, ki nastanejo zaradi dejavnosti ali ukrepov podjetja ali dejavnosti ali ukrepov subjektov v njegovi vrednostni verigi, ter zakonite zastopnike takih posameznikov ali skupin, vključno z delavci in njihovimi predstavniki in sindikati podjetja, njegovih hčerinskih družb in njegove vrednostne verige, v primerih, kadar ni posameznikov, skupin ali skupnosti, ki bi bili prizadeti zaradi negativnega vpliva na okolje, pa verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja ;

Sprememba 122

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka n a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(na)

„ranljivi deležniki“ pomenijo prizadete deležnike, ki so v marginaliziranem in ranljivem položaju zaradi posebnih okoliščin ali prepletajočih se dejavnikov, med drugim zaradi spola, družbenega spola, starosti, rase, etnične pripadnosti, družbenega razreda, kaste, izobrazbe, domorodne identitete, migrantskega statusa, invalidnosti ter socialnega in ekonomskega statusa, in vključujejo deležnike, ki živijo na območjih, prizadetih zaradi konflikta, ali območjih z visokim tveganjem, ki so vzrok za različne in pogosto nesorazmerne negativne vplive ter povzročajo diskriminacijo in dodatne ovire za udeležbo in dostop do pravnega varstva;

Sprememba 123

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(q)

„ustrezni ukrep “ pomeni ukrep , s  katerim se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in ki je sorazmeren s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter je podjetju na voljo pod razumnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z značilnostmi gospodarskega sektorja in določenega poslovnega odnosa ter vplivom podjetja na poslovni odnos, in potrebe po določitvi prednostnih ukrepov.

(q)

„ustrezni ukrepi “ pomeni ukrepe , s  katerimi se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda in učinkovito obravnava negativni vpliv, prepoznan v skladu s členom 6, in sicer sorazmerno in skladno s stopnjo resnosti in verjetnostjo negativnega vpliva ter sorazmerno in skladno z velikostjo, viri in zmogljivostmi podjetja. Pri tem se upoštevajo okoliščine posameznega primera, vključno z  naravo negativnega vpliva, značilnostmi gospodarskega sektorja , naravo posebnih dejavnosti, izdelkov in storitev podjetja ter določenega poslovnega odnosa;

Sprememba 124

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qa)

„pritisk“ pomeni sposobnost podjetja, da spremeni nezakonito ravnanje subjekta, ki povzroča negativni vpliv ali prispeva k njemu;

Sprememba 125

Predlog direktive

Člen 3 – točka 1 – točka q b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qb)

„povzročiti negativni vpliv“ pomeni, da za povzročitev negativnega vpliva zadoščajo že dejavnosti podjetja same po sebi;

Sprememba 126

Predlog direktive

Člen 3 – Odstavek 1 – točka q c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qc)

„prispevati k negativnemu vplivu“ pomeni, da dejavnosti podjetja skupaj z dejavnostmi drugih subjektov povzročijo vpliv ali da dejavnosti podjetja povzročijo ali omogočijo, da negativni vpliv povzroči drug subjekt, ali ga spodbudijo k temu; Prispevek mora biti znaten, kar pomeni, da to ne vključuje manjših ali nepomembnih prispevkov. V ocenjevanje, ali je prispevek znaten, in razumevanje, kdaj je podjetje s svojimi dejavnostmi morda povzročilo, omogočilo ali spodbudilo drug subjekt, da je povzročil negativni vpliv, je včasih lahko vključenih več dejavnikov. Upoštevajo se lahko naslednji dejavniki:

—

v kolikšni meri podjetje morda spodbuja ali motivira drug subjekt, da povzroči negativni vpliv, torej v kolikšni meri se je zaradi dejavnosti povečalo tveganje nastanka vpliva,

—

v kolikšni meri bi se podjetje lahko zavedalo ali bi se moralo zavedati negativnega vpliva ali možnosti zanj, torej stopnja predvidljivosti,

—

v kolikšni meri je podjetje s svojimi dejavnostmi dejansko ublažilo negativni vpliv ali zmanjšalo tveganje njegovega nastanka.

 

Zgolj obstoj poslovnega odnosa ali dejavnosti, zaradi katerih nastanejo splošni pogoji, v katerih se lahko pojavijo negativni vplivi, sam po sebi ne pomeni prispevka. Tveganje negativnega vpliva bi se moralo zaradi zadevne dejavnosti znatno povečati;

Sprememba 127

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qd)

„neposredna povezanost z negativnim vplivom“ pomeni, da zaradi drugega poslovnega odnosa obstaja odnos med negativnim vplivom in izdelki, storitvami ali poslovanjem podjetja, podjetje pa vpliva ni povzročilo in ni prispevalo k njemu. Neposredna povezava ni opredeljena z neposrednim poslovnim odnosom. Prav tako neposredna povezava ne pomeni, da se odgovornost s poslovnega odnosa, ki je povzročil negativni vpliv, prenese na podjetje, s katerim je povezan;

Sprememba 128

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qe)

„na podlagi tveganja“ pomeni sorazmerno z verjetnostjo in resnostjo morebitnih negativnih vplivov;

Sprememba 129

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qf)

„dejavniki tveganja“ pomeni dejavnike tveganja na ravni podjetja, dejavnike tveganja poslovnega modela, geografske dejavnike tveganja, dejavnike tveganja izdelkov in storitev ter sektorske dejavnike tveganja;

Sprememba 130

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 – točka q g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(qg)

„resnost negativnega vpliva“ pomeni doseg, obseg in nepopravljivost negativnega vpliva ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri vzpostavitvi stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje.

Sprememba 131

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za spremembo Priloge, da bo vedno v skladu s cilji Unije na področju človekovih pravic in okolja.

Sprememba 132

Predlog direktive

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 3a

 

Klavzula o enotnem trgu

 

1.     Komisija in države članice se med prenosom te direktive v nacionalno zakonodajo in pozneje usklajujejo za popolno harmonizacijo med državami članicami, da bi zagotovile enake konkurenčne pogoje za podjetja in preprečile razdrobljenost enotnega trga.

 

2.     Komisija šest let po začetku veljavnosti te direktive preuči, ali je treba za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na enotnem trgu spremeniti raven harmonizacije te direktive, vključno s tem, ali bi bilo določbe te direktive mogoče preoblikovati v uredbo.

Sprememba 133

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja, kot je določeno v členih 5 do 11 („skrbni pregled“), z izvajanjem naslednjih ukrepov:

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja na podlagi tveganja , kot je določeno v členih 5 do 11 („skrbni pregled“), z izvajanjem naslednjih ukrepov:

Sprememba 134

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ca)

prednostnim razvrščanjem morebitnih in dejanskih negativnih vplivov v skladu s členom 8b, kadar je to potrebno;

Sprememba 135

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(cb)

popravo dejanskih negativnih vplivov v skladu s členom 8c;

Sprememba 136

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

vzpostavitvijo in ohranjanjem pritožbenega postopka v skladu s členom 9;

(d)

vzpostavitvijo obveščevalnega in zunajsodnega pritožbenega mehanizma ali sodelovanjem v njem v skladu s členom 9;

Sprememba 137

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

spremljanjem učinkovitosti svoje politike in ukrepov skrbnega pregleda v skladu s členom 10;

(e)

spremljanjem in preverjanjem učinkovitosti svoje politike in ukrepov skrbnega pregleda v skladu s členom 10;

Sprememba 138

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(fa)

smiselnim posvetovanjem in sodelovanjem s prizadetimi deležniki v skladu s členom 8d.

Sprememba 139

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Podjetja dokumentacijo, ki dokazuje njihovo skladnost s to direktivo, hranijo vsaj 10 let.

Sprememba 140

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 4a

 

Podpora pri skrbnem pregledu na ravni skupine

 

1.     Države članice zagotovijo, da smejo matične družbe izvajati ukrepe, s katerimi lahko prispevajo k temu, da njihove hčerinske družbe, ki spadajo na področje uporabe te direktive, izpolnijo svoje obveznosti iz členov 5 do 11 in člena 15. To ne posega v civilno odgovornost hčerinskih družb v skladu s členom 22.

 

2.     Matična družba sme izvajati ukrepe, s katerimi prispeva k temu, da njena hčerinska družba izpolni svoje obveznosti skrbnega pregleda v skladu s členom 1, ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:

 

(a)

hčerinska družba matični družbi predloži vse ustrezne in potrebne informacije ter sodeluje z njo;

 

(b)

hčerinska družba upošteva politiko matične družbe glede skrbnega pregleda;

 

(c)

matična družba svojo politiko skrbnega pregleda ustrezno prilagodi, da bi zagotovila izpolnjevanje obveznosti iz člena 5(1) v zvezi s hčerinsko družbo;

 

(d)

hčerinska družba vključi skrbni pregled v vse svoje politike in sisteme obvladovanja tveganja v skladu s členom 5;

 

(e)

hčerinska družba po potrebi še naprej sprejema ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 ter še naprej izvaja svoje obveznosti v skladu s členi 8a, 8b in 8d;

 

(f)

kadar matična družba izvaja posebne ukrepe v imenu hčerinske družbe, obe družbi o tem jasno in pregledno obvestita ustrezne deležnike in javnost;

 

(g)

hčerinska družba v svoje politike in sisteme za obvladovanje tveganj v skladu s členom 15 vključi podnebne ukrepe.

Sprememba 141

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v  vse svoje poslovne politike in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja vključijo skrbni pregled v svoje ustrezne poslovne politike in da imajo vzpostavljeno politiko skrbnega pregleda. Politika skrbnega pregleda vsebuje vse naslednje elemente:

Sprememba 142

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(-a)

opis morebitnih ali dejanskih negativnih vplivov, ki jih podjetje prepozna v skladu s členom 6;

Sprememba 143

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

opis pristopa podjetja k skrbnemu pregledu, tudi dolgoročnega;

(a)

opis pristopa podjetja k skrbnemu pregledu, tudi kratko-, srednje- in dolgoročnega;

Sprememba 144

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

kodeks ravnanja, v katerem so opisana pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zaposleni v podjetju in hčerinske družbe ;

(b)

kodeks ravnanja, v katerem so opredeljena pravila in načela ter ukrepi , ki jih je treba upoštevati in po potrebi izvajati v  celotnem podjetju in njegovih hčerinskih družbah pri vsem poslovanju. Kodeks ravnanja je zasnovan tako, da zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in okolja v podjetju, in je usklajen s temeljnimi vrednotami Unije ;

Sprememba 145

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

opis postopkov , vzpostavljenih za izvajanje skrbnega pregleda, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s kodeksom ravnanja in za razširitev njegove uporabe na vzpostavljene poslovne odnose .

(c)

opis vzpostavljenih postopkov in ustreznih sprejetih ukrepov za izvajanje skrbnega pregleda v vrednostni verigi v skladu s členoma 7 in 8 , vključno z  ustreznimi ukrepi za vključitev skrbnega pregleda v svoj poslovni model ter zaposlitveno in nabavno prakso s subjekti, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, ter ukrepi za spremljanje in preverjanje dejavnosti skrbnega pregleda .

Sprememba 146

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda vsako leto posodobijo.

2.   Države članice zagotovijo, da podjetja svojo politiko skrbnega pregleda stalno pregledujejo, ob pomembnih spremembah pa posodobijo.

Sprememba 147

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Podjetja izvajajo politiko skrbnega pregleda, ki je sorazmerna in skladna z verjetnostjo in resnostjo njihovih morebitnih negativnih vplivov in resnostjo njihovih dejanskih negativnih vplivov, pa tudi njihovimi specifičnimi okoliščinami in dejavniki tveganja, zlasti njihovim sektorjem in krajem dejavnosti, velikostjo in dolžino njihove vrednostne verige ter velikostjo, zmogljivostmi, viri in pritiskom podjetja.

Sprememba 148

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Države članice zagotovijo, da podjetja, ki poslujejo na območjih, kjer potekajo oboroženi konflikti, ali nestabilnih pokonfliktnih območjih ter območjih s šibkima ali neobstoječima upravljanjem in varnostjo, kot so propadle države, spoštujejo svoje obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, za vse svoje poslovanje in poslovne odnose, tako da v svoj skrbni pregled vključijo analizo konflikta, ki temelji na smiselnem sodelovanju deležnikov, pri katerem se upošteva konflikt, za razumevanje temeljnih vzrokov, sprožilcev in strani, ki spodbujajo konflikt, ter vpliva dejavnosti podjetja na konflikt.

Sprememba 149

Predlog direktive

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov

Prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov

Sprememba 150

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s  katerimi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 prepoznajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice ter negativne vplive na okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ali poslovanja njihovih hčerinskih družb in – kadar so povezani z njihovimi vrednostnimi verigami – iz vzpostavljenih poslovnih odnosov .

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe za široko predhodno študijo vplivov svojega poslovanja, hčerinskih družb in poslovnih odnosov , s  katero prepoznajo in ocenijo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice in okolje, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja , izdelkov in storitev ali poslovanja , izdelkov in storitev njihovih hčerinskih družb in poslovanja, izdelkov in storitev, povezanih z njihovimi vrednostnimi verigami , ter prepoznajo in ocenijo, ali povzročajo te vplive, prispevajo k njim ali so z njimi neposredno povezana .

Sprememba 151

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.    Z odstopanjem od odstavka 1 morajo podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), prepoznati samo dejanske in morebitne resne negativne vplive, ki so relevantni za zadevni sektor iz člena 2(1), točka (b) .

2.    Države članice zagotovijo, da podjetja v okviru postopka skrbnega pregleda:

 

(a)

prepoznajo, kje se bodo najverjetneje pojavili morebitni negativni vplivi in bodo najverjetneje resni, vključno s prepoznavanjem posameznih bolj tveganih poslovnih dejavnosti, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, ki jim je treba dati prednost ob upoštevanju ustreznih dejavnikov tveganja, ter

 

(b)

opravijo podrobne ocene prednostno razvrščenih poslovnih dejavnosti, hčerinskih družb in poslovnih odnosov, da bi določila naravo in obseg posameznih dejanskih in morebitnih negativnih vplivov .

Sprememba 152

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Pri prepoznavanju posameznih bolj tveganih poslovnih odnosov je med pomembne dejavnike tveganja na ravni podjetja vključeno, ali je poslovni odnos podjetje, zajeto v tej direktivi.

Sprememba 153

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede le pred začetkom zagotavljanja navedene storitve.

3.   Kadar podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), zagotavljajo finančne storitve, se prepoznavanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje izvede pred začetkom zagotavljanja navedene storitve , pred poznejšimi finančnimi posli in, če so s postopki iz člena 9 obveščena o morebitnih tveganjih, med zagotavljanjem storitve .

Sprememba 154

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja negativnih vplivov iz odstavka 1 , po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij, uporabljajo ustrezne vire, vključno z neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi v pritožbenem postopku iz člena 9. Podjetja se po potrebi tudi posvetujejo s potencialno prizadetimi skupinami , vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih.

4.   Države članice zagotovijo, da lahko podjetja za namene prepoznavanja in ocenjevanja negativnih vplivov, po potrebi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih informacij , vključno z ustreznimi razčlenjenimi podatki, ki jih podjetje lahko razumno pridobi , uporabljajo ustrezne metode in vire, vključno z  javnimi poročili, neodvisnimi poročili in informacijami, zbranimi z obveščevalnim in zunajsodnim pritožbenim mehanizmom iz člena 9. Podjetja v skladu s členom 8d tudi smiselno sodelujejo s potencialno prizadetimi deležniki , vključno z delavci in drugimi zadevnimi deležniki, da bi zbrala informacije o dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih ter jih prepoznala in ocenila .

Sprememba 155

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4a.     Če nekatere potrebne informacije o vrednostni verigi niso na voljo, podjetje pojasni, kako si je prizadevalo, da bi pridobilo potrebne informacije o svoji vrednostni verigi, kakšni so razlogi, da nekaterih potrebnih informacij ni bilo mogoče pridobiti, in kakšne načrte ima za pridobivanje potrebnih informacij v prihodnje.

Sprememba 156

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2, 3, 4 in 5 tega člena preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče, ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu s tem členom preprečijo, ali kadar preprečevanje ni mogoče ali ni takoj mogoče ali je spodletelo , ustrezno ublažijo morebitne negativne vplive na človekove pravice in negativne vplive na okolje, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

Sprememba 157

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.     Za namene tega člena se v primerih, ko lahko podjetje povzroči morebiten negativni vpliv, ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni preprečevanju ali ublažitvi morebitnega negativnega vpliva. V primerih, ko lahko podjetje prispeva k negativnemu vplivu, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni preprečevanju ali ublažitvi prispevka k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi morebitni negativni vpliv preprečili ali ublažili. V primerih, ko so lahko poslovanje, proizvodi ali storitve podjetja neposredno povezani z negativnim vplivom zaradi njegovih poslovnih odnosov z drugimi subjekti, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni izvajanju ali povečanju pritiska podjetja na odgovorne strani, da bi poskusilo preprečiti ali ublažiti morebitni negativni vpliv ter vplivalo na subjekt, ki ga povzroča.

Sprememba 158

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1b.     Za namene tega člena se domneva, da so finančna podjetja neposredno povezana z negativnim vplivom v svoji vrednostni verigi, ne da bi ga povzročila ali k njemu prispevala.

Sprememba 159

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:

2.   Podjetja morajo po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe , vključno z naslednjimi :

Sprememba 160

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z  razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se pripravi v posvetovanju s prizadetimi deležniki ;

(a)

pripraviti in izvajati načrt preprečevalnih ukrepov z  razumnim in jasno določenim rokom za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, če je to nujno zaradi narave ali zapletenosti ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje. Načrt preprečevalnih ukrepov se uporablja v okviru poslovanja in vrednostne verige podjetij ter se mu natančno prilagodi. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 se štejeta za ustrezen ukrep za preprečevanje negativnih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkom 1 tega člena ;

Sprememba 161

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

od poslovnega partnerja , s katerim imajo neposreden poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov , vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja (pogodbeno veriženje) . Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;

(b)

preučiti možnost, da bi s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner , s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom preprečevalnih ukrepov. Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so njihove dejavnosti del vrednostne verige podjetja. Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 4;

Sprememba 162

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljalske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavkom 1 ;

(c)

izvesti potrebne spremembe ali izboljšave svojih poslovnih dejavnosti, naložbe vanje ali umik iz njih , na primer v upravljalske, proizvodne ali druge operativne postopke , objekte, izdelke in njihovo sledljivost, projekte, storitve ter znanja in spretnosti;

Sprememba 163

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ca)

prilagoditi poslovne modele in strategije, vključno z nabavnimi praksami, med drugim tistimi, s katerimi prispevajo k dostojnim plačam in dostojnim dohodkom svojih dobaviteljev, da bi preprečili morebitne negativne vplive, ter razviti in uporabljati nabavne politike, s katerimi ne spodbujajo morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje;

Sprememba 164

Predlog direktive

Člen 7 –odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos , kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP ;

(d)

zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos;

Sprememba 165

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(da)

v sodelovanju s poslovnim odnosom obravnavati svoja pričakovanja v zvezi s preprečevanjem in ublažitvijo morebitnih negativnih vplivov, med drugim z zagotavljanjem ali omogočanjem dostopa do krepitve zmogljivosti, usmerjanja ter upravne in finančne podpore, kot so posojila in financiranje, ob upoštevanju virov, znanja in omejitev poslovnega partnerja;

Sprememba 166

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

v skladu s pravom Unije, vključno s konkurenčnim pravom, sodelovati z drugimi subjekti, po potrebi tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv, zlasti kadar noben drug ukrep ni primeren ali učinkovit.

(e)

v skladu s pravom Unije, vključno s konkurenčnim pravom, sodelovati z drugimi subjekti, tudi za povečanje sposobnosti podjetja, da odpravi negativni vpliv, zlasti kadar noben drug ukrep ni primeren ali učinkovit.

Sprememba 167

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ea)

kadar obstaja neposredna povezava z vplivi, ki nastanejo v poslovnih odnosih z drugimi podjetji, ki poslujejo v Uniji, lahko ustrezni ukrepi vključujejo obveščanje ustreznega nadzornega organa, hkrati pa si je treba še naprej razumno prizadevati za preprečevanje ali ublažitev vpliva.

Sprememba 168

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Podjetja pri distribuciji ali prodaji izdelka ali izvajanju storitve sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sestava, zasnova in komercializacija izdelka ali storitve v skladu s pravom Unije in ne povzročajo posameznih ali skupnih negativnih vplivov. V zvezi s tem posebno pozornost namenjajo morebitnim negativnim vplivom na otroke.

Sprememba 169

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.     Kar zadeva morebitne negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 2 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom preprečevalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 4.

črtano

Sprememba 170

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti . Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Pogodbene določbe morajo spremljati ustrezni ukrepi za podporo izvajanju skrbnega pregleda .

Sprememba 171

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP , morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Kadar se določbe, vključno s pogodbenimi, določijo za poslovni odnos ali se z njim sklene pogodba, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. MSP na svojo prošnjo stroške krijejo v celoti ali jih delijo s podjetjem. MSP lahko rezultate preverjanj, izvedenih v zvezi z njimi, izmenjajo z več podjetji.

 

Pogodbene določbe, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2, so take, da ne povzročijo prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje.

 

Podjetja pri prizadevanjih za te pogodbene določbe ocenijo, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu z njimi.

Sprememba 172

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4 ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti, podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti naslednje ukrepe:

Kar zadeva morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih je povzročilo podjetje ali h katerim je prispevalo in jih ni bilo mogoče preprečiti ali ustrezno ublažiti in kadar ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo , podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo sprejeti naslednje ukrepe:

Sprememba 173

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in čim večje zmanjšanje, če se upravičeno pričakuje, da bodo ta prizadevanja kratkoročno uspešna ;

(a)

začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in ublažitev ;

Sprememba 174

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen .

(b)

prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev iz točke (a) niso izpolnjeni .

Sprememba 175

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Pred začasno prekinitvijo poslovnih odnosov ali dokončno prekinitvijo poslovnega odnosa morajo podjetja najprej oceniti, ali bi bili negativni vplivi prekinitve večji od negativnega vpliva, ki ga nameravajo preprečiti ali ublažiti. V tem primeru se lahko podjetja vzdržijo začasne prekinitve poslovnih odnosov ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa. Kadar začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, sprejmejo ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestijo poslovnega partnerja in odločitev redno pregledujejo.

Sprememba 176

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice zagotovijo možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

Države članice zagotovijo možnost začasne ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja , razen za pogodbe, ki so jih stranke zakonsko zavezane skleniti . Podjetja se lahko za smernice o tem, kako naj ukrepajo, obrnejo na nadzorne organe.

Sprememba 177

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.   Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o  kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu , ki se mu navedena storitev zagotavlja.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo finančne storitve subjektom, ki povzročijo morebitne negativne vplive v smislu odstavka 1 ali prispevajo k njim , ne zahteva, da prekinejo pogodbo o finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjekta , ki se mu navedena storitev zagotavlja. Poleg odstavka 5, drugi pododstavek, se sme odločitev o prekinitvi pogodbe o finančni storitvi z odstopanjem od odstavka 5, prvi pododstavek, točka (b), sprejeti le kot skrajni ukrep, če se podjetju nazadnje ne posreči, da bi s pritiskom iz člena 3, točka (a)(iv), vplivalo na subjekt, za katerega opravlja navedeno storitev, da bi preprečil ali ustrezno ublažil morebitne negativne vplive.

Sprememba 178

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi v skladu s tem členom odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

Sprememba 179

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da podjetja čim bolj zmanjšajo obseg takega vpliva.

2.   Kadar negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti, države članice zagotovijo, da podjetja ustrezno ublažijo obseg takega vpliva in si pri tem še naprej na vsak način prizadevajo za njegovo odpravo .

Sprememba 180

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Za namene tega člena se v primerih, ko podjetje povzroči dejanski negativni vpliv, ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni ublažitvi obsega dejanskega negativnega vpliva in popravi škode. V primerih, ko podjetje prispeva k dejanskemu negativnemu vplivu, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni ublažitvi prispevka k vplivu z uporabo ali povečanjem pritiska podjetja na druge odgovorne strani, da bi se morebitni negativni vpliv ublažil ali škoda povrnila v mejah prispevka. V primerih, ko so poslovanje, izdelki ali storitve podjetja neposredno povezani z negativnim vplivom zaradi njegovih odnosov z drugimi subjekti, se ustrezni ukrepi razumejo kot ukrepi, namenjeni izvajanju ali povečanju pritiska podjetja na odgovorne strani, da bi poskusili ublažiti negativni vpliv. Podjetje, ki je neposredno povezano z negativnim vplivom, razmisli o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočilo popravo škode, ki jo je povzročil vpliv.

Sprememba 181

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Za namene tega člena se domneva, da so finančna podjetja neposredno povezana z negativnim vplivom v svoji vrednostni verigi, ne da bi ga povzročila ali k njemu prispevala.

Sprememba 182

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Podjetja morajo po potrebi sprejeti naslednje ukrepe:

3.   Podjetja morajo po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe , vključno z naslednjimi :

Sprememba 183

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim . Ukrep mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu;

(a)

v skladu s členom 8c nevtralizirati negativni vpliv ali ustrezno ublažiti njegov obseg, tako da prizadete osebe in/ali okolje povrnejo v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred vplivom . Ukrep mora biti sorazmeren in skladen s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu , pa tudi z viri podjetja in njegovim pritiskom ;

Sprememba 184

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Po potrebi se načrt popravljalnih ukrepov pripravi v posvetovanju z deležniki ;

(b)

pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za izvajanje ustreznih ukrepov in ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav, kadar je to nujno, ker negativnega vpliva ni mogoče takoj odpraviti. Načrt preprečevalnih ukrepov se uporablja v okviru poslovanja in vrednostne verige podjetij ter se mu natančno prilagodi. Podjetja lahko svoje načrte ukrepov pripravijo v sodelovanju s pobudami industrije. Priprava in izvajanje načrta za podnebni prehod v skladu s členom 15 se štejeta za ustrezen ukrep za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ;

Sprememba 185

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

od neposrednega partnerja , s katerim imajo vzpostavljen poslovni odnos, pridobiti pogodbena zagotovila, da bo zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov , vključno s pridobitvijo ustreznih pogodbenih zagotovil od njegovih partnerjev, kolikor so del vrednostne verige (pogodbeno veriženje) . Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5;

(c)

se odločiti, da bodo s pogodbenimi določbami zagotovila, da bo partner , s katerim imajo poslovni odnos, zagotavljal skladnost s kodeksom ravnanja podjetja in po potrebi z načrtom popravljalnih ukrepov. Od partnerjev, s katerimi ima podjetje poslovni odnos, bi lahko zahtevali, da določijo ustrezne razumne, nediskriminatorne in poštene pogodbene določbe s svojimi partnerji, kolikor so del vrednostne verige. Kadar so pogodbena zagotovila pridobljena, se uporablja odstavek 5;

Sprememba 186

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

izvesti potrebne naložbe, na primer v upravljalske ali proizvodne postopke in infrastrukturo, da se zagotovi skladnost z odstavki 1, 2 in 3 ;

(d)

izvesti potrebne spremembe ali izboljšave svojih poslovnih dejavnosti, naložbe vanje ali umik iz njih , na primer v upravljalske, proizvodne ali druge operativne postopke , objekte, izdelke in njihovo sledljivost, projekte, storitve ter znanja in spretnosti;

Sprememba 187

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(da)

prilagoditi poslovne modele in strategije, vključno z nabavnimi praksami, med drugim tistimi, s katerimi prispevajo k dostojnim plačam in dostojnim dohodkom svojih dobaviteljev, da bi odpravili ali ublažili dejanske negativne vplive, ter razviti in uporabljati nabavne politike, s katerimi ne spodbujajo dejanskih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje;

Sprememba 188

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno podporo za MSP, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos , kadar bi skladnost s kodeksom ravnanja ali načrtom popravljalnih ukrepov ogrozila sposobnost preživetja MSP ;

(e)

zagotavljati ciljno usmerjeno in sorazmerno finančno in upravno podporo za MSP, s katerim ima podjetje poslovni odnos;

Sprememba 189

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ea)

v sodelovanju s poslovnim odnosom obravnavati svoja pričakovanja v zvezi z odpravo in ublažitvijo dejanskih negativnih vplivov, med drugim z zagotavljanjem ali omogočanjem dostopa do krepitve zmogljivosti, usmerjanja ter upravne in finančne podpore, kot so posojila in financiranje, ob upoštevanju virov, znanja in omejitev poslovnega partnerja;

Sprememba 190

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(fa)

kadar obstaja neposredna povezava z vplivi, ki nastanejo v poslovnih odnosih z drugimi podjetji, ki poslujejo v Uniji, lahko ustrezni ukrepi vključujejo obveščanje ustreznega nadzornega organa, hkrati pa si je treba še naprej razumno prizadevati za odpravo ali ublažitev vpliva.

Sprememba 191

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3a.     Podjetja pri distribuciji ali prodaji izdelka ali izvajanju storitve sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sestava, zasnova in komercializacija izdelka ali storitve v skladu s pravom Unije in ne povzročajo posameznih ali skupnih negativnih vplivov. V zvezi s tem posebno pozornost namenjajo morebitnim negativnim vplivom na otroke.

Sprememba 192

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.     Kar zadeva dejanske negativne vplive, ki jih z ukrepi iz odstavka 3 ni bilo mogoče odpraviti ali ustrezno ublažiti, si lahko podjetje prizadeva skleniti pogodbo s partnerjem, s katerim ima posreden odnos, da bi tako doseglo skladnost s kodeksom ravnanja podjetja ali načrtom popravljalnih ukrepov. Kadar je takšna pogodba sklenjena, se uporablja odstavek 5.

črtano

Sprememba 193

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pogodbena zagotovila ali pogodbo morajo spremljati ustrezni ukrepi za preverjanje skladnosti . Za namene preverjanja skladnosti lahko podjetje uporabi primerne pobude industrije ali preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Pogodbene določbe morajo spremljati ustrezni ukrepi za podporo izvajanju skrbnega pregleda .

Sprememba 194

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kadar se pogodbena zagotovila pridobijo od MSP ali se pogodba sklene z MSP , morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba.

Kadar se določbe, vključno s pogodbenimi, določijo za poslovni odnos ali se z njim sklene pogodba, morajo biti uporabljeni pogoji pošteni, razumni in nediskriminatorni. Kadar se izvajajo ukrepi za preverjanje skladnosti v zvezi z MSP, podjetje krije stroške preverjanja, ki ga opravi neodvisna tretja oseba. MSP lahko rezultate preverjanj, izvedenih v zvezi z njimi, izmenjajo z več podjetji.

Sprememba 195

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Pogodbene določbe, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 3, so take, da ne povzročijo prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda v skladu s to direktivo ali odgovornosti za njegovo neizvajanje.

Sprememba 196

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Podjetja pri prizadevanjih za te pogodbene določbe ocenijo, ali se lahko razumno pričakuje, da bo poslovni partner ravnal v skladu z njimi.

Sprememba 197

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih z ukrepi iz odstavkov 3, 4 in 5 ni bilo mogoče odpraviti ali čim bolj zmanjšati njihovega obsega , podjetje ne sme sklepati novih ali podaljševati obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, sprejeti enega od naslednjih ukrepov:

Kar zadeva dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1, ki jih je povzročilo podjetje ali h katerim je prispevalo in jih ni bilo mogoče odpraviti ali ublažiti njihovega obsega in kadar ni mogoče razumno pričakovati, da se bo kaj spremenilo, se od podjetja zahteva, da ne sklepa novih ali podaljšuje obstoječih odnosov s partnerjem, v zvezi s katerim oziroma v vrednostni verigi katerega je vpliv nastal, in mora, če to dovoljuje pravo, ki ureja njegove odnose, kot skrajni ukrep v skladu z odgovorno izključitvijo sprejeti enega od naslednjih ukrepov:

Sprememba 198

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega, ali

(a)

začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem, medtem ko izvaja prizadevanja za preprečevanje in ublažitev;

Sprememba 199

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če se negativni vpliv šteje za resnega .

(b)

prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi zaradi resnosti morebitnega negativnega vpliva ali če pogoji za začasno prekinitev iz točke (a) niso izpolnjeni .

Sprememba 200

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Pred začasno prekinitvijo poslovnih odnosov ali dokončno prekinitvijo poslovnega odnosa morajo podjetja najprej oceniti, ali bi bili negativni vplivi prekinitve večji od negativnega vpliva, ki ga nameravajo preprečiti ali ublažiti. V tem primeru se lahko podjetja vzdržijo začasne prekinitve poslovnih odnosov ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa. Kadar začasno prekinejo poslovne odnose ali dokončno prekinejo poslovni odnos, sprejmejo ukrepe za preprečevanje, ublažitev ali odpravo vplivov začasne ali dokončne prekinitve, o tem v razumnem roku obvestijo poslovnega partnerja in odločitev redno pregledujejo.

Sprememba 201

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice zagotovijo možnost prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja.

Države članice zagotovijo možnost začasne ali dokončne prekinitve poslovnega odnosa v pogodbah, ki jih ureja njihova zakonodaja , razen za pogodbe, ki so jih stranke zakonsko zavezane skleniti . Podjetja se lahko za smernice o tem, kako naj ukrepajo, obrnejo na nadzorne organe.

Sprememba 202

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.   Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo kredite, posojila ali druge finančne storitve, ne zahteva, da prekinejo pogodbo o  kreditu, posojilu ali drugi finančni storitvi, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo to povzročilo znatno škodo subjektu , ki se mu navedena storitev zagotavlja.

7.   Z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), se od podjetij iz člena 3, točka (a)(iv), ki zagotavljajo finančne storitve subjektom, ki povzročijo dejanske negativne vplive v smislu odstavka 1 ali prispevajo k njim , ne zahteva, da prekinejo pogodbo o finančni storitvi, če je to nujno potrebno, da se prepreči stečaj subjekta , ki se mu navedena storitev zagotavlja. Poleg odstavka 6, drugi pododstavek, se sme odločitev o prekinitvi pogodbe o finančni storitvi z odstopanjem od odstavka 6, točka (b), sprejeti le kot skrajni ukrep, če se podjetju nazadnje ne posreči, da bi s pritiskom iz člena 3(1), točka (a)(iv), vplivalo na subjekt, za katerega opravlja navedeno storitev, da bi odpravil dejanske negativne vplive ali čim bolj zmanjšal njihov obseg.

Sprememba 203

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 8a

 

Ustrezni ukrepi institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, k odpravi dejanskih negativnih učinkov, ki so jih povzročili

 

1.     Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja sprejmejo ustrezne ukrepe, opisane v odstavku 3 tega člena, za spodbujanje podjetij, v katera se vlaga, naj odpravijo dejanske negativne vplive, ki so bili ali bi morali biti prepoznani v skladu s členom 6.

 

2.     Kadar negativnega vpliva ni mogoče odpraviti, države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja spodbujajo podjetja, v katera se vlaga, naj čim bolj zmanjšajo njegov obseg.

 

3.     Kadar je ustrezno, se od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja zahteva, da sodelujejo s podjetjem, v katero se vlaga, in uveljavljajo glasovalne pravice v skladu s členom 3g(1), točka (a), Direktive 2007/36/ES [direktiva o pravicah delničarjev II], da bi upravni organ podjetja, v katero se vlaga, spodbudili, da dejanski učinek odpravi ali čim bolj zmanjša njegov obseg. Ukrep, ki se zahteva od podjetja, v katero se vlaga, mora biti sorazmeren s pomembnostjo in obsegom negativnega vpliva ter prispevkom ravnanja podjetja k negativnemu vplivu. Prav tako morajo biti ukrepi, ki se zahtevajo od institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja, sorazmerni in primerni ter ustrezno upoštevati stopnjo nadzora, ki ga imajo nad podjetjem, v katero se vlaga.

Sprememba 204

Predlog direktive

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 8b

 

Prednostno razvrščanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov

 

1.     Kadar z ustreznimi ukrepi iz členov 7 in 8 ni mogoče preprečiti, odpraviti ali ublažiti vseh prepoznanih negativnih vplivov hkrati, lahko podjetja ukrepe, ki jih bodo sprejela, prednostno razvrstijo na podlagi verjetnosti in resnosti negativnih vplivov.

 

2.     Podjetja morajo v skladu z odstavkom 1 ustrezne ukrepe sprejemati glede na resnost in verjetnost vplivov ter ob upoštevanju dejavnikov tveganja.

 

3.     Podjetje manj resne in manj verjetne negativne vplive obravnava po tem, ko so bili v skladu s členom 7 oziroma 8 v razumnem času obravnavani najresnejši in najverjetnejši negativni vplivi.

Sprememba 205

Predlog direktive

Člen 8 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 8c

 

Poprava dejanskih negativnih vplivov

 

1.     Države članice zagotovijo, da podjetje, ki je povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k njemu, sprejme ustrezne ukrepe za popravo tega negativnega vpliva in morebitne škode, ki jo je povzročil ljudem ali okolju, ali prispeva k popravi. Poprava se lahko predlaga kot posledica zunajsodnega pritožbenega postopka iz člena 9.

 

2.     Popravni ukrepi so namenjeni povrnitvi prizadetih oseb in skupin ali skupnosti in/ali okolja v stanje, ki je enakovredno ali čim podobnejše njihovemu stanju pred vplivom. Vključujejo lahko nadomestilo, povračilo, sanacijo, javno opravičilo, ponovno vzpostavitev stanja ali prispevek k preiskavi. Podjetja preprečijo povzročanje dodatne škode.

 

3.     Države članice zagotovijo, da enotna služba za podporo, imenovana v skladu s členom 14a, deluje kot kontaktna točka za mediacijo pri skrbnem pregledu, da bi podjetjem in deležnikom pomagala pri iskanju popravnih rešitev. Enotna služba za podporo te naloge opravlja nepristransko, predvidljivo in pravično.

 

4.     Države članice spodbujajo podjetja, ki so neposredno povezana z negativnim vplivom, naj prostovoljno sodelujejo pri vseh popravnih ukrepih, kadar je to ustrezno, in razmislijo o uporabi pritiska na odgovorne strani, da bi omogočila popravo škode, ki jo je povzročil vpliv.

Sprememba 206

Predlog direktive

Člen 8 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 8d

 

Smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki

 

1.     Države članice zagotovijo, da podjetja sprejmejo ustrezne ukrepe za smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki, ki omogoča resnične stike in dialog v postopku skrbnega pregleda. V ta namen sodelovanje zajema obveščanje prizadetih deležnikov in posvetovanje z njimi ter je celovito, strukturno, učinkovito in pravočasno ob upoštevanju vidika spola in kulturnega vidika.

 

2.     Kadar smiselno sodelovanje s prizadetimi deležniki ni mogoče ali kadar je koristno vključiti dodatna strokovna mnenja, da lahko podjetje v celoti izpolni zahteve te direktive, zlasti v okviru odločitev o določanju obsega in prednostnem razvrščanju v skladu s členom 6, podjetja smiselno sodelujejo z drugimi ustreznimi deležniki, kot so organizacije civilne družbe ali pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje, da bi dobila verodostojen vpogled v morebitne ali dejanske negativne vplive, zato da bi lahko izpolnila zahteve te direktive.

 

3.     Podjetja prizadetim deležnikom ustrezno zagotavljajo celovite, ciljno usmerjene in relevantne informacije o svoji vrednostni verigi in dejanskih ali morebitnih negativnih vplivih na okolje, človekove pravice in dobro upravljanje.

 

4.     Prizadetim deležnikom se omogoči, da zahtevajo dodatne pisne informacije, ki jih podjetje zagotovi v razumnem roku ter v ustrezni in razumljivi obliki. Če podjetje zahtevo po dodatnih informacijah zavrne, ima brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943 prizadeti deležnik pravico do pisne utemeljitve te zavrnitve. Države članice zagotovijo, da imajo ustrezni nadzorni ali pravosodni organi pravico odrediti razkritje informacij.

 

5.     Podjetja vzpostavijo ustrezen okvir za posvetovanje s prizadetimi deležniki. Glede na okoliščine ali zadevni negativni vpliv se lahko odločijo, da bodo opredelila različne prizadete deležnike in se posvetovala z njimi. Zlasti obvestijo delavce in njihove predstavnike ter druge ustrezne prizadete deležnike, kadar pripravljajo politiko skrbnega pregleda v skladu s členom 5, prepoznavajo negativne vplive v skladu s členom 6, pripravljajo načrte ukrepov ali prekinejo poslovni odnos v skladu s členoma 7 in 8, prednostno razvrščajo svoje negativne vplive v skladu s členom 8b, pripravljajo popravne ukrepe v skladu s členom 8c, vzpostavljajo obveščevalni ali zunajsodni pritožbeni mehanizem v skladu s členom 9 ali izvajajo svoje dolžnosti v skladu s členom 10.

 

6.     Podjetje svoje delavce in njihove predstavnike obvesti o svoji politiki skrbnega pregleda in njenem izvajanju, pri sodelovanju z njimi pa ne posega niti v obstoječo zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo na področju zaposlovanja in socialnih pravic niti v kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo.

 

7.     Podjetja pri obveščanju prizadetih deležnikov in posvetovanju z njimi opredelijo in obravnavajo ovire za sodelovanje ter zagotovijo, med drugim z ohranjanjem zaupnosti ali anonimnosti, da udeleženci ne bodo deležni povračilnih ali maščevalnih ukrepov. Posebno pozornost namenijo potrebam ranljivih deležnikov ter prekrivajočim se ranljivostim in prepletajočim se dejavnikom, zagotovijo pristop, ki upošteva vidik spola, in v celoti spoštujejo Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev.

Sprememba 207

Predlog direktive

Člen 9 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pritožbeni postopek

Obveščevalni in zunajsodni pritožbeni mehanizem

Sprememba 208

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja osebam in organizacijam iz odstavka 2 omogočijo, da pri njih vložijo pritožbe, kadar imajo upravičene pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice in negativnih vplivov na okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami.

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja na operativni ravni vzpostavijo javno dostopne in učinkovite obveščevalne in zunajsodne pritožbene mehanizme, prek katerih jih lahko osebe in organizacije iz odstavka 2 obveščajo ali vložijo pritožbe in zahtevajo popravo , kadar imajo upravičene informacije ali pomisleke glede dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov na človekove pravice ali okolje v zvezi z lastnim poslovanjem podjetij, poslovanjem njihovih hčerinskih družb in njihovimi vrednostnimi verigami. Države članice zagotovijo, da lahko podjetja to možnost vlaganja obvestil in pritožb omogočijo z dogovori o sodelovanju, vključno s pobudami industrije, z drugimi podjetji ali organizacijami, sodelovanjem v večdeležniških pritožbenih mehanizmih ali pristopom h globalnemu okvirnemu sporazumu.

Sprememba 209

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)   Države članice zagotovijo, da lahko pritožbe vložijo:

(Ne zadeva slovenske različice.)

Sprememba 210

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel;

(a)

osebe, ki so prizadete ali ki upravičeno domnevajo, da bi jih negativni vpliv lahko prizadel , in njihovi zakoniti zastopniki, v primerih, kadar ni posameznikov, skupin ali skupnosti, ki bi bili prizadeti zaradi negativnega vpliva na okolje, pa verodostojne in izkušene organizacije, ki med drugim delujejo na področju varstva okolja ;

Sprememba 211

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.

črtano

Sprememba 212

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Države članice zagotovijo, da lahko obvestila vlagajo osebe in organizacije iz odstavka 2, točki (a) in (b), poleg njih pa tudi naslednje osebe in organizacije, kolikor niso zajete v omenjenih točkah:

 

(a)

pravne ali fizične osebe, ki zagovarjajo človekove pravice ali okolje;

 

(b)

organizacije civilne družbe, ki delujejo na področjih, povezanih z zadevno vrednostno verigo.

Sprememba 213

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da je pritožba neutemeljena , ter o teh postopkih obvestijo zadevne delavce in sindikate . Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljene pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.

3.   Države članice zagotovijo, da podjetja vzpostavijo postopek za obravnavanje obvestil in pritožb iz odstavka 1, vključno s postopkom v primeru, kadar podjetje meni, da so obvestila ali pritožbe neutemeljeni , ter o teh postopkih obvestijo prizadete deležnike in po potrebi njihove predstavnike ter druge zadevne osebe ali organizacije iz odstavkov 2 in 2a . Države članice zagotovijo, da se v primeru utemeljenega obvestila ali pritožbe šteje, da je negativni vpliv, ki je predmet obvestila ali pritožbe, prepoznan v smislu člena 6.

Sprememba 214

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3a.     Države članice zagotovijo, da so obveščevalni in pritožbeni mehanizmi, ki jih podjetja vzpostavijo ali v njih sodelujejo, zakoniti, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami ter upoštevajo vidik spola in kulturni vidik in temeljijo na sodelovanju in dialogu. Obveščevalni in pritožbeni mehanizmi se oblikujejo in upravljajo na način, ki temelji na mnenjih deležnikov, in so prilagojeni potrebam ljudi, ki bi lahko bili najbolj izpostavljeni negativnim vplivom. Podjetja sprejmejo in izvajajo politike in postopke, s katerimi ohranjajo neodvisnost obveščevalnega in pritožbenega mehanizma.

Sprememba 215

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3b.     Podjetja sprejmejo ukrepe, s katerimi v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da vlagatelji obvestil ali pritožb ne bodo deležni povračilnih ali maščevalnih ukrepov, med drugim tako, da omogočijo anonimno ali zaupno vlaganje obvestil in pritožb, ter v ta namen sprejmejo in izvajajo politike. Kadar je treba informacije izmenjati, se to stori na način, ki ne ogroža varnosti deležnikov, med drugim se ne razkrije njihova identiteta.

Sprememba 216

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 3 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3c.     Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji pritožb iz odstavka 2, kadar pritožb ne vložijo anonimno, pravico do pravočasnega in ustreznega nadaljnjega ukrepanja s strani podjetja, pri katerem so vložili pritožbo v skladu z odstavkom 1, in imajo tudi pravico:

 

(a)

izvedeti razloge, zaradi katerih se je pritožba štela za utemeljeno ali neutemeljeno, in dobiti informacije o sprejetih ukrepih;

 

(b)

sodelovati s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe;

 

(c)

zahtevati, da podjetja v skladu s členom 8c popravijo dejanske negativne vplive ali prispevajo k njihovi popravi.

Sprememba 217

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Države članice zagotovijo, da imajo pritožniki pravico:

4.   Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji obvestil iz odstavka 2a, kadar obvestil ne vložijo anonimno, pravico do pravočasnega in ustreznega nadaljnjega ukrepanja s strani podjetja, pri katerem so vložili obvestilo v skladu z odstavkom 1.

Sprememba 218

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

zahtevati, da podjetje, pri katerem so v skladu z odstavkom 1 vložili pritožbo, ustrezno nadalje ukrepa v zvezi s pritožbo, in

črtano

Sprememba 219

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

do srečanja s predstavniki podjetja na ustrezni ravni, da bi razpravljali o morebitnih ali dejanskih resnih negativnih vplivih, ki so predmet pritožbe.

črtano

Sprememba 220

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4a.     Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi pooblaščeni za izdajanje smernic podjetjem in drugim ustreznim akterjem, odgovornim za razvoj in upravljanje obveščevalnih in pritožbenih mehanizmov, tudi v zvezi z njihovo skladnostjo z merili iz tega člena, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

Sprememba 221

Predlog direktive

Člen 9 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4b.     Vložitev obvestila ali pritožbe v skladu s tem členom ne bi smela biti osnovni pogoj za dostop ter vlagateljem ne bi smela preprečiti dostopa do postopka utemeljenih pomislekov iz člena 19 ali do sodnih ali drugih zunajsodnih mehanizmov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD, kadar obstajajo.

Sprememba 222

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Spremljanje

Spremljanje in preverjanje

Sprememba 223

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice zagotovijo, da podjetja izvajajo redna ocenjevanja svojega lastnega poslovanja in ukrepov, poslovanja in ukrepov svojih hčerinskih družb ter – kadar so povezani z vrednostnimi verigami podjetja – poslovanja in ukrepov vzpostavljenih poslovnih odnosov, da bi spremljala učinkovitost prepoznavanja, preprečevanja, ublažitve in odprave negativnih vplivov na človekove pravice in okolje ter čim večjega zmanjšanja njihovega obsega . Taka ocenjevanja po potrebi temeljijo na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajajo vsaj vsakih 12 mesecev in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo pomembna nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda se posodobi v skladu z rezultati teh ocenjevanj.

Države članice zagotovijo, da podjetja nenehno preverjajo izvajanje ter spremljajo ustreznost in učinkovitost svojih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo . Spremljanje in preverjanje po potrebi temeljita na kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikih ter se izvajata nenehno, pri čemer se upoštevajo narava, resnost in verjetnost zadevnih negativnih vplivov, in kadar koli obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se lahko pojavijo nova tveganja za pojav navedenih negativnih vplivov. Politika skrbnega pregleda , načrt preprečevalnih ukrepov in načrt popravljalnih ukrepov se po potrebi pregledajo in posodobijo v skladu z rezultati teh ocenjevanj.

Sprememba 224

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v  jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnem poslovanju . Poročilo se objavi vsako leto do 30. aprila in zajema predhodno koledarsko leto .

1.

Države članice zagotovijo, da podjetja, za katera ne veljajo zahteve glede poročanja iz členov 19a, 29a in 40a Direktive 2013/34/EU, poročajo o zadevah, ki jih zajema ta direktiva, tako da na svojem spletnem mestu objavijo letno poročilo v  vsaj enem od uradnih jezikov Unije . Poročilo se objavi največ 12 mesecev po datumu bilance stanja za poslovno leto, na katerega se nanaša poročilo. V primeru držav, ki niso članice EU, poročila vključujejo informacije o možnostih za stik s pooblaščenim zastopnikom podjetja, kot je opredeljen v členu 16.

Sprememba 225

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, v katerih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi.

2.

Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirane akte v zvezi z vsebino in merili za tako poročanje iz odstavka 1, s katerimi zagotovi, da je skladno z zahtevami po razkritju za skrbni pregled, kot je določeno v členu 40b Direktive 2013/34/EU, in v njih določi informacije o opisu skrbnega pregleda, morebitnih in dejanskih negativnih vplivih ter ukrepih, sprejetih v zvezi s temi vplivi. Poročanje mora biti dovolj podrobno, da se dokaže izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

 

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov zagotovi, da se ne podvajajo zahteve glede poročanja za podjetja iz člena 3, točka (a)(iv), za katera veljajo zahteve glede poročanja, in upošteva glavne negativne učinke v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta, ob tem pa v celoti ohrani minimalne obveznosti, določene v tej direktivi.

 

Države članice vzpostavijo spletno mesto za objavljanje letnih poročil podjetij, ki nimajo spletnega mesta.

Sprememba 226

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 11a

 

Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa (ESAP)

 

1.     Države članice zagotovijo, da podjetja pri objavi letnih poročil, pripravljenih v skladu s členom 11(1) te direktive, te informacije hkrati predložijo tudi organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 tega člena, da bodo dostopne na evropski enotni točki dostopa, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP] Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) .

 

Te informacije izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

 

(a)

pripravljene so v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP]  (1b) , ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta  (1c) ;

 

(b)

spremljajo jih vsi naslednji metapodatki:

 

 

(i)

vsa imena podjetja, na katero se nanašajo informacije;

(ii)

identifikator pravnega subjekta podjetja, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(iii)

velikost podjetja po kategorijah, kot so določene v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(iv)

vrsta informacij glede na razvrstitev v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(v)

določeno obdobje, v katerem morajo biti informacije na ESAP javno dostopne, kadar je to ustrezno.

 

2.     Za namene odstavka 1(b)(ii) države članice zagotovijo, da podjetja pridobijo identifikator pravnega subjekta, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP].

 

3.     Države članice do … [en dan, preden začne veljati obveznost podjetij, da predložijo informacije organu za zbiranje podatkov] za namene omogočanja dostopa do informacij iz odstavka 1 na ESAP določijo enega od uradno imenovanih mehanizmov iz člena 21, točka 2, Direktive 2004/109/ES za organ za zbiranje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP], in o tem obvestijo Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

 

4.     Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 1, točki (a) in (b), se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih ukrepov, s katerimi določi:

 

(a)

vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

 

(b)

strukturiranje podatkov v informacijah;

 

(c)

ali se zahteva strojno berljiv format in kateri naj se uporabi.

 

Sprememba 227

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija sprejme smernice o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah.

Da bi podjetjem zagotovila podporo za lažje zagotavljanje skladnosti s členom 7(2), točka (b), in členom 8(3), točka (c), Komisija po posvetovanju z državami članicami in ustreznimi deležniki do datuma začetka uporabe te direktive sprejme smernice , prilagojene sektorju in velikosti podjetij, o prostovoljnih vzorčnih pogodbenih klavzulah. Te vzorčne pogodbene klavzule določajo najmanj:

Sprememba 228

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(a)

kako se naloge jasno razdelijo med pogodbeni stranki v okviru stalnega sodelovanja in da pogodbene klavzule ne smejo omogočiti prenosa odgovornosti za izvajanje skrbnega pregleda ter

Sprememba 229

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(b)

da podjetja v primeru kršitve pogodbenih klavzul brez poseganja v člena 7(5) in 8(6) najprej sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členoma 7(4) in 8(5) ter teh klavzul ne prekličejo.

Sprememba 230

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, lahko Komisija v posvetovanju z državami članicami in deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje ter po potrebi z mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda smernice, vključno s smernicami za določene sektorje ali določene negativne vplive .

1.

Da bi zagotovila podporo podjetjem ali organom držav članic glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda , tudi v zvezi s pravicami in varstvom iz Priloge , Komisija v posvetovanju z državami članicami , evropskimi medpanožnimi in sektorskimi socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje , Evropskim organom za delo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim svetom za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropsko agencijo za varnost hrane ter po potrebi z  OECD in drugimi mednarodnimi organi, ki imajo strokovno znanje s področja skrbnega pregleda, izda jasne in zlahka razumljive smernice, vključno s  splošnimi in sektorskimi smernicami , da bi na praktičen način olajšala skladnost s predpisi .

Sprememba 231

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.

Da se podjetjem ali organom držav članic zagotovi podpora glede tega, kako bi morala podjetja izpolnjevati svoje obveznosti skrbnega pregleda, smernice vključujejo:

 

(a)

informacije o izvajanju standardov na področju človekovih pravic in okolja, ki se uporabljajo za podjetja na podlagi smernic OECD za večnacionalna podjetja, pojasnjenih v smernicah OECD o skrbnem pregledu za odgovorno ravnanje podjetij, ter vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

 

(b)

sezname dejavnikov tveganja in smernice, ki jih spremljajo, vključno z dejavniki tveganja na ravni podjetja, geografskimi dejavniki tveganja in sektorskimi dejavniki tveganja;

 

(c)

sektorske smernice v skladu s sedanjimi ali prihodnjimi smernicami OECD, zlasti za naslednje sektorje:

 

 

(i)

proizvodnjo tekstila, oblačil, krzna, usnja in s tem povezanih izdelkov (vključno z obutvijo), ter trgovino na debelo in drobno z njimi;

 

 

(ii)

kmetijstvo, oskrbo z vodo, gospodarjenje z zemljišči in viri, vključno z ohranjanjem narave, gozdarstvo, ribištvo (vključno z akvakulturo), gumarsko industrijo, proizvodnjo živil, trženje in oglaševanje hrane in pijače, trgovino na debelo in drobno s kmetijskimi surovinami, živimi živalmi, proizvodi živalskega izvora, lesom, hrano in pijačo ter ravnanje z odpadki;

 

 

(iii)

pridobivanje rudnin in kamnin, pridobivanje, rafiniranje, prevoz in obdelavo mineralnih virov, ne glede na to, od kod se pridobivajo (vključno s surovo nafto, zemeljskim plinom, premogom, lignitom, kovinami in kovinskimi rudami ter vsemi drugimi nekovinskimi minerali in proizvodi iz kamnolomov), proizvodnjo osnovnih kovinskih izdelkov, drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme) ter trgovino na debelo z mineralnimi viri, osnovnimi in vmesnimi mineralnimi izdelki (vključno s kovinami in kovinskimi rudami, gradbenimi materiali, gorivi, kemikalijami in drugimi vmesnimi izdelki), gradbeništvo, energetski sektor;

 

 

(iv)

opravljanje finančnih storitev, investicijskih storitev in dejavnosti ter drugih finančnih storitev;

 

(d)

informacije o tem, kako izvajati okrepljen skrbni pregled, pri katerem se upošteva konflikt, na območjih, prizadetih zaradi konfliktov;

 

(e)

informacije o tem, kako izmenjevati vire in informacije med podjetji in drugimi pravnimi subjekti za namene preprečevanja, blaženja in odpravljanja negativnih vplivov v skladu s konkurenčnim pravom;

 

(f)

informacije o tem, kako upoštevati posebne potrebe MSP;

 

(g)

informacije o vzpostavitvi obveščevalnega in zunajsodnega pritožbenega mehanizma;

 

(h)

informacije o odgovorni izključitvi ter oceno in dinamičen seznam okvirov v primeru sistemskih državno podprtih negativnih vplivov;

 

(i)

praktične smernice o prepoznavanju prizadetih deležnikov in sodelovanju z njimi;

 

(j)

informacije o tem, kako države članice žrtvam omogočajo dostop do pravnega varstva ter preprečujejo povračilne ukrepe proti prizadetim deležnikom;

 

(k)

praktične smernice o razvoju in izvajanju strategij za prednostno razvrščanje, vključno s praktičnimi smernicami o tem, kako je mogoče ob upoštevanju sorazmernosti in prednostne razvrstitve v smislu vplivov, sektorjev in geografskih območij obveznosti skrbnega pregleda prilagoditi velikosti in sektorju podjetja;

 

(l)

informacije o odgovorni nabavni praksi;

 

(m)

informacije o skrbnem pregledu, pri katerem se upoštevata vidik spola in kulturni vidik, ter ukrepih, ki bi jih morala sprejeti podjetja, da bi obravnavala izzive, s katerimi se soočajo mali gospodarski subjekti, vključno z dostopom do dostojnega dohodka;

 

(n)

informacije o tem, kako podpirati varno participativno zbiranje neodvisnih podatkov o kršitvah človekovih pravic in okoljski škodi ter sprejeti potrebne ukrepe za upoštevanje teh podatkov;

 

(o)

informacije za izvozne agencije Unije, da bodo sredstva in izvozni krediti Unije in držav članic v skladu z načeli te direktive.

Sprememba 232

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1b.

Smernice se dajo na voljo najpozneje … [eno leto, preden začnejo veljati obveznosti podjetij iz te direktive], in sicer v brezplačni in zlahka dostopni obliki, tudi digitalni, ter v vseh uradnih jezikih Unije. Komisija redno pregleduje ustreznost svojih smernic in jih prilagodi, med drugim novim primerom dobre prakse.

Sprememba 233

Predlog direktive

Člen 13 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1c.

Komisija redno posodablja in objavlja preglednice podatkov o posamezni državi, s katerimi zagotavlja najnovejše informacije o mednarodnih konvencijah in pogodbah, ki so jih ratificirali trgovinski partnerji Unije. Komisija zbira in objavlja trgovinske in carinske podatke o poreklu surovin ter vmesnih in končnih izdelkov ter objavlja informacije o morebitnih ali dejanskih tveganjih negativnih učinkov na človekove pravice, okolje in upravljanje, povezanih z nekaterimi državami ali regijami, sektorji in podsektorji ter izdelki.

Sprememba 234

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Za zagotavljanje informacij in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja vzpostavljene poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive države članice posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska spletna mesta, platforme ali portale. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni MSP , ki so prisotna v vrednostnih verigah podjetij .

1.   Za zagotavljanje informacij , svetovanja in podpore podjetjem in partnerjem, s katerimi imajo podjetja poslovne odnose v svojih vrednostnih verigah, pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive države članice pred začetkom veljavnosti te direktive s podporo Komisije razvijejo in izvajajo ukrepe in zbirke orodij ter posamično ali skupaj vzpostavijo in upravljajo namenska , uporabniku prijazna spletna mesta, platforme ali portale. Te informacije, nasveti in podpora so praktični in prilagojeni posebnim potrebam, zlasti MSP. Države članice zagotovijo tudi, da je podjetjem na voljo usposabljanje o tem, kako izvajati skrbni pregled. Pri tem države članice zagotovijo dopolnjevanje in skladnost s podobnimi, že vzpostavljenimi ukrepi, kot so informacije in spodbujanje, ki jih zagotavljajo nacionalne kontaktne točke OECD.

Sprememba 235

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.     Komisija vzpostavi namenski digitalni portal, prek katerega imajo podjetja brezplačen dostop do vseh predlog in informacij v zvezi z vsemi zahtevami glede poročanja, ki izhajajo iz te direktive in drugih zakonodajnih instrumentov Unije ter se nanašajo na posamezno podjetje na podlagi njegove velikosti, sektorja, izdelkov in storitev, izpostavljenosti tveganju itd., pa tudi dostop do informacij o možnostih financiranja in razpisih, da bodo lahko izvajala in izpolnjevala svoje obveznosti skrbnega pregleda ter imela korist od njih.

Sprememba 236

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1b.     Države članice deležnikom in njihovim predstavnikom zagotovijo informacije in podporo, da lahko sodelujejo pri skrbnem pregledu, za razvoj zmogljivosti ter jim zagotovijo informacije in pomoč za lažji dostop do pravnega varstva. To vključuje pravno svetovanje ter posamično ali skupno vzpostavitev in upravljanje namenskih spletnih mest, platform ali portalov. Države članice lahko tudi zagotovijo finančno podporo deležnikom za ozaveščanje o pravicah, ki jih imajo na podlagi te direktive, in lažji dostop do njih ter podporo prizadetim deležnikom in njihovo zaščito v zvezi z morebitnimi ali dejanskimi negativnimi vplivi, povezanimi s poslovanjem.

Sprememba 237

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Brez poseganja v veljavna pravila o državni pomoči lahko države članice finančno podprejo MSP.

2.   Brez poseganja v veljavna pravila o državni pomoči države članice po potrebi finančno in na druge načine podprejo MSP.

Sprememba 238

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Komisija lahko na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah, dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

3.   Komisija na podlagi obstoječih ukrepov Unije, ki podpirajo skrbni pregled v Uniji in tretjih državah , v okviru evropske podjetniške mreže imenuje svetovalce za skrbni pregled in, med drugim za zagotovitev skladnosti , dopolni podporne ukrepe držav članic ter oblikuje nove ukrepe, vključno z olajšanjem skupnih pobud deležnikov, da bi podjetjem pomagala pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Sprememba 239

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3a.     Komisija in države članice zagotovijo, da Unija s svojimi instrumenti za sodelovanje in trgovino podpira razvoj ugodnega okolja v tretjih državah, pa tudi razvijajo in krepijo mehanizme sodelovanja in partnerstva s tretjimi državami ter se opirajo na obstoječe instrumente, da bi obravnavale temeljne vzroke za negativne vplive na človekove pravice in okolje ter povečale zmogljivosti gospodarskih subjektov tretjih držav za spoštovanje okolja in človekovih pravic.

Sprememba 240

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Podjetja se lahko pri izvajanju obveznosti iz členov 5 do 11 te direktive oprejo na industrijske sheme in večdeležniške pobude , kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju navedenih obveznosti. Komisija in države članice lahko olajšajo razširjanje informacij o takih shemah ali pobudah in njihovih rezultatih. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami izda smernice za oceno primernosti industrijskih shem in večdeležniških pobud.

4.    Brez poseganja v člene 18, 19 in 22 lahko podjetja pri izvajanju vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda iz členov 5 do 11 te direktive sodelujejo v pobudah industrije in večdeležniških pobudah , kolikor so te primerne za podporo izpolnjevanju ustreznih obveznosti. Zlasti primerne so lahko za podporo prepoznavanju tveganj na ravni sektorja, tako da zagotavljajo orodja za ublažitev posameznih tveganj, usklajujejo uporabo pritiska podjetij, da se omogoči poprava, in ponujajo dostop do pritožbenega mehanizma. Komisija v sodelovanju z državami članicami , OECD, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in ustreznim deležniki:

Sprememba 241

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(a)

na podlagi metodologije OECD za ocenjevanje usklajenosti izda smernice in metodologijo za ocenjevanje področja uporabe posameznih pobud industrije in večdeležniških pobud ter njihove usklajenosti s to direktivo in verodostojnosti, med drugim glede preglednosti, upravljanja, nadzornih mehanizmov in odgovornosti sodelujočih podjetij;

Sprememba 242

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(b)

vzpostavi centralizirano in javno digitalno platformo za podjetja, vlade in druge deležnike ter omogoči brezplačen dostop do ocen, ki jih pripravijo neodvisne tretje osebe, glede področja uporabe, usklajenosti in verodostojnosti posameznih pobud industrije in večdeležniških pobud na podlagi metodologije, ki jo je Komisija pripravila v skladu s točko (a). Te ocene lahko izvedejo države članice, OECD ali drugi neodvisni tretji ocenjevalci;

Sprememba 243

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(c)

olajša razširjanje drugih ustreznih informacij o področju uporabe, usklajenosti in verodostojnosti pobud industrije in večdeležniških pobud ter njihovih rezultatov. Države članice spodbujajo razvoj ustreznih pobud industrije ali večdeležniških pobud za podporo podjetjem v posameznih sektorjih ali pri posameznih vprašanjih, povezanih z resnimi tveganji glede trajnostnosti, ki takih pobud nimajo.

Sprememba 244

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4a.     Brez poseganja v člene 18, 19 in 22 lahko podjetja pri izvajanju vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda iz členov 5 do 11 te direktive uporabijo preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, kolikor je to primerno za podporo izpolnjevanju ustreznih obveznosti. Komisija v skladu s členom 28 sprejme delegirani akt, s katerim določi minimalne standarde za preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, vključno s standardi preglednosti.

Sprememba 245

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4b.     Ustrezni deležniki lahko obvestila in pritožbe v skladu s členom 9 vlagajo prek pobud industrije in večdeležniških pobud, v katerih sodeluje podjetje.

Sprememba 246

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Člen 14a

 

Enotna služba za podporo

 

1.     Vsaka država članica imenuje eno ali več nacionalnih služb za podporo na področju skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti. Države članice lahko to vlogo dodelijo obstoječim organom, kot so nacionalne kontaktne točke, če obstajajo, vendar je treba zagotoviti, da bodo enotne službe za podporo funkcionalno neodvisne od nalog in vloge nadzornih organov.

 

2.     Podjetja lahko prek te kontaktne točke zaprosijo za dodatne smernice ter dobijo dodatno podporo in informacije o najboljših načinih za izpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda, med drugim o vlogi sodelovalnih pobud industrije in večdeležniških pobud pri podpori in pomoči podjetjem, da izpolnijo posebne vidike svojih obveznosti skrbnega pregleda.

 

3.     Enotne službe za podporo se lahko tudi medsebojno povezujejo, da bi zagotovile čezmejno sodelovanje, države članice pa po potrebi zagotovijo, da se te službe usklajujejo z drugimi organi za izvajanje drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD.

Sprememba 247

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a), sprejmejo načrt za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  oC v skladu s Pariškim sporazumom. V tem načrtu je na podlagi informacij, ki so pod razumnimi pogoji dostopne podjetju, zlasti opredeljeno, v kolikšni meri podnebne spremembe predstavljajo tveganje za poslovanje podjetja oziroma vpliv njegovega poslovanja.

1.   Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 2 razvijejo in izvajajo načrt za prehod v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena 19a Uredbe (EU) 2021/0104 (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti) za zagotavljanje, da sta poslovni model in strategija podjetja usklajena s cilji prehoda na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  oC v skladu s Pariškim sporazumom ter ciljem podnebne nevtralnosti, kot je določen v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), pri poslovanju podjetja v Uniji, vključno z njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 in podnebnim ciljem za leto 2030 . Ta načrt vključuje opis:

Sprememba 248

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(a)

odpornosti poslovnega modela in strategije podjetja proti tveganjem, povezanim s podnebnimi vprašanji;

Sprememba 249

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(b)

priložnosti za podjetje v zvezi s podnebnimi vprašanji;

Sprememba 250

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(c)

po potrebi opredelitev in razlago vzvodov za razogljičenje v okviru dejavnosti in vrednostne verige podjetja, vključno z izpostavljenostjo podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom, kot je navedeno v členu 19a(2), točka (a)(iii), in členu 29a(2), točka (a)(iii), Direktive 2013/34/EU;

Sprememba 251

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(d)

kako se v poslovnem modelu in strategiji podjetja upoštevajo interesi prizadetih deležnikov podjetja in vplivi podjetja na podnebne spremembe;

Sprememba 252

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(e)

kako je bila izvedena strategija podjetja in kako se bo izvajala v zvezi s podnebnimi vprašanji, vključno s povezanimi finančnimi in naložbenimi načrti;

Sprememba 253

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(f)

časovno omejenih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, ki jih je podjetje določilo za emisije obsega 1, 2 in, kadar je to ustrezno, 3, po potrebi vključno s cilji absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030 in v petletnih korakih do leta 2050, ter opis napredka podjetja pri doseganju teh ciljev;

Sprememba 254

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1 – točka g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(g)

vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov pri podnebnih vprašanjih.

Sprememba 255

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.     Države članice zagotovijo, da podjetje v svoj načrt vključi cilje zmanjšanja emisij, če so ali bi morale biti podnebne spremembe opredeljene kot glavno tveganje za poslovanje podjetja ali glavni vpliv njegovega poslovanja.

črtano

Sprememba 256

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Države članice zagotovijo, da podjetja pri določanju variabilnih prejemkov ustrezno upoštevajo izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2, če so variabilni prejemki povezani s prispevkom direktorja k poslovni strategiji podjetja ter k dolgoročnim interesom in trajnostnosti .

3.   Države članice zagotovijo, da so za nadziranje obveznosti iz tega člena odgovorni direktorji in da imajo podjetja s povprečno več kot 1 000 zaposlenimi vzpostavljeno ustrezno in učinkovito politiko za zagotovitev, da je del vsakršnih variabilnih prejemkov direktorjev povezan z načrtom podjetja za prehod iz tega člena . Takšno politiko mora odobriti letna skupščina.

Sprememba 257

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več nadzornih organov za nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz nacionalnih določb, sprejetih v skladu s  členi 6 do 11 ter členom 15(1) in (2) (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več nadzornih organov za nadzorovanje izpolnjevanja obveznosti iz nacionalnih določb, sprejetih v skladu s  to direktivo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

Sprememba 258

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.   Države članice do datuma, določenega v členu 30(1), točka (a), obvestijo Komisijo o imenih in kontaktnih podatkih nadzornih organov, imenovanih v skladu s tem členom, ter o posameznih pristojnostih v primeru imenovanja več nadzornih organov. Komisijo obvestijo o vseh spremembah v zvezi s tem.

6.   Države članice do datuma, določenega v členu 30(1), točka (a), obvestijo Komisijo o imenih in kontaktnih podatkih nadzornih organov in, po potrebi, ustreznih pristojnostih teh organov , imenovanih v skladu s tem členom, ter o posameznih pristojnostih v primeru imenovanja več nadzornih organov. Komisijo obvestijo o vseh spremembah v zvezi s tem.

Sprememba 259

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.   Komisija objavi, tudi na svojem spletnem mestu, seznam nadzornih organov. Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.

7.   Komisija objavi, tudi na svojem spletnem mestu, seznam nadzornih organov in, če ima država članica več nadzornih organov, pristojnosti posameznega organa . Komisija seznam redno posodablja na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic.

Sprememba 260

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

8.   Države članice zagotovijo neodvisnost nadzornih organov in zagotovijo, da ti organi in vse osebe, ki delajo ali so delale zanje, ter revizorji ali izvedenci , ki delujejo v njihovem imenu, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in ob ustreznem spoštovanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti. Države članice zlasti zagotovijo, da je organ pravno in funkcionalno neodvisen od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov, da so njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, brez navzkrižja interesov, da spoštujejo zahteve glede zaupnosti ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami.

8.   Države članice zagotovijo neodvisnost nadzornih organov in zagotovijo, da ti organi in vse osebe, ki delajo ali so delale zanje, ter osebe , ki delujejo v njihovem imenu, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in ob ustreznem spoštovanju obveznosti varovanja poklicne skrivnosti. Države članice zlasti zagotovijo, da je organ pravno in funkcionalno neodvisen od podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ali drugih tržnih interesov, da so njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, brez navzkrižja interesov, da spoštujejo zahteve glede zaupnosti ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami.

Sprememba 261

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

8a.     Države članice zagotovijo, da nadzorni organi na spletnem mestu objavijo in dajo na voljo letno poročilo o svojih preteklih dejavnostih, prihodnjem delovnem načrtu in prednostnih nalogah ter najresnejših vprašanjih neskladnosti.

Sprememba 262

Predlog direktive

Člen 17 – odstavek 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

8b.     Države članice zagotovijo, da nadzorni organi priznajo vlogo organov za izvajanje drugih ustreznih mednarodnih instrumentov, kot so nacionalne kontaktne točke OECD. Komisija lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi pripravi smernice o usklajevanju med nadzornimi organi in temi organi za izvajanje.

Sprememba 263

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi ustrezna pooblastila in vire za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, vključno s pooblastilom, da zahtevajo informacije in izvajajo preiskave v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz te direktive.

1.   Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi neodvisni in nepristranski ter imajo ustrezna pooblastila, vire in strokovno znanje za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, vključno s pooblastilom, da od podjetij zahtevajo , da predložijo informacije, in izvajajo preiskave , ki lahko po potrebi vključujejo preglede na kraju samem in zaslišanje ustreznih deležnikov, v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz te direktive.

Sprememba 264

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprejetje popravnih ukrepov ne izključuje naložitve upravnih sankcij ali uveljavljanja civilne odgovornosti v primeru škode v skladu s členom 20 oziroma členom 22.

Sprejetje popravnih ukrepov ne izključuje naložitve upravnih sankcij ali uveljavljanja civilne odgovornosti v primeru škode , med drugim v skladu s členom 20 oziroma členom 22.

Sprememba 265

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

uvedejo lahko denarne kazni v skladu s členom 20;

(b)

uvedejo lahko kazni v skladu s členom 20;

Sprememba 266

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

sprejmejo lahko začasne ukrepe, da se prepreči tveganje nastanka resne in nepopravljive škode.

(c)

sprejmejo lahko začasne ukrepe, da se prepreči tveganje nastanka resne ali nepopravljive škode;

Sprememba 267

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 5 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ca)

ocenijo lahko veljavnost strategij prednostnega razvrščanja iz člena 8b in odredijo pregled, če zahteve glede teh strategij niso bile izpolnjene.

Sprememba 268

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.   Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo.

7.   Države članice zagotovijo, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo v skladu z nacionalnim pravom ter brez poseganja v pravila držav članic glede pravice podjetij do pritožbe na sodišču in druga ustrezna varovala .

Sprememba 269

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

7a.     Nadzorni organi objavijo in redno posodabljajo seznam vseh podjetij v svoji pristojnosti, za katera velja ta direktiva, brez osebnih podatkov v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Na seznamih podjetij, za katera velja ta direktiva, so po potrebi prikazane povezave na izjave podjetij o skrbnem pregledu.

Sprememba 270

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

7b.     Države članice zagotovijo, da nadzorni organi vodijo evidenco preiskav iz odstavka 1, v kateri so navedeni zlasti vrsta in rezultati preiskav, ter evidenco vseh obvestil o popravnih ukrepih, izdanih v skladu z odstavkom 5.

Sprememba 271

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

7c.     Odločitve nadzornih organov glede skladnosti podjetja s to direktivo ne posegajo v civilno odgovornost podjetja iz člena 22. V okviru postopkov civilne odgovornosti, ki so v teku, in na zahtevo sodišča nadzorni organi vse informacije, ki jih imajo o zadevnem podjetju, posredujejo sodišču, na katerem bo potekal postopek, sprožen v skladu s členom 22.

Sprememba 272

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.     Države članice zagotovijo, da nadzorni organ na zahtevo oseb, ki predložijo utemeljene pomisleke, sprejme potrebne ukrepe za ustrezno varstvo identitete te osebe in njenih osebnih informacij, katerih razkritje bi bilo zanjo škodljivo.

Sprememba 273

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Če utemeljeni pomislek spada v pristojnost drugega nadzornega organa, ga organ, ki pomislek prejme, posreduje drugemu organu.

2.   Če utemeljeni pomislek spada v pristojnost drugega nadzornega organa, ga organ, ki pomislek prejme, posreduje drugemu organu in obvesti osebo, ki je utemeljeni pomislek podala, kot je določeno v odstavku 1 .

Sprememba 274

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Države članice zagotovijo, da nadzorni organi ocenijo utemeljene pomisleke in po potrebi izvajajo svoja pooblastila v skladu s členom 18.

3.   Države članice zagotovijo, da nadzorni organi ocenijo utemeljene pomisleke in po potrebi izvajajo svoja pooblastila v skladu s členom 18 v razumnem roku .

Sprememba 275

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Nadzorni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava ter v skladu s pravom Unije obvesti osebo iz odstavka 1 o rezultatu ocene podanih utemeljenih pomislekov in navede razloge zanjo .

4.   Nadzorni organ čim prej in v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava ter v skladu s pravom Unije obvesti osebo iz odstavka 1 o rezultatu ocene podanih utemeljenih pomislekov in odločitvi, da bo zahtevi za ukrepanje ugodil ali jo zavrnil, in navede razloge za to ter opiše nadaljnje ukrepe, ki jih bo sprejel . Nadzorni organi lahko dovolijo osebi, ki je podala pomislek, da predloži dodatne informacije.

Sprememba 276

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

4a.     Države članice zagotovijo, da nadzorni organi vzpostavijo zlahka dostopne kanale za prejemanje pomislekov. Postopki za podajanje utemeljenih pomislekov so pošteni, pravični, pravočasni in brezplačni. Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktični podatki o dostopu do upravnih in sodnih postopkov pregleda.

Sprememba 277

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki podajo utemeljene pomisleke v skladu s tem členom in ki imajo v skladu z nacionalnim pravom pravni interes v zadevi , dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa, pristojnega za pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti odločitev, ravnanj ali opustitev ravnanja nadzornega organa.

5.   Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki podajo utemeljene pomisleke v skladu s tem členom, dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa, pristojnega za pregled postopkovne in vsebinske zakonitosti odločitev, ravnanj ali opustitev ravnanja nadzornega organa.

Sprememba 278

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Pri odločanju o uvedbi sankcij in, v primeru uvedbe, pri določanju njihove narave in ustrezne ravni se odvisno od primera ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

2.   Pri odločanju o uvedbi sankcij in, v primeru uvedbe, pri določanju njihove narave in ustrezne ravni se odvisno od primera ustrezno upoštevajo:

Sprememba 279

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(a)

prizadevanja podjetja za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ;

Sprememba 280

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(b)

vse izvedene naložbe in vso ciljno usmerjeno podporo, zagotovljeno v skladu s členoma 7 in 8;

Sprememba 281

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(c)

vsako sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah;

Sprememba 282

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(d)

resnost in trajanje kršitve, ki jo je storilo podjetje, ali resnost vplivov, ki so nastali;

Sprememba 283

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(e)

v kolikšni meri so bile odločitve o prednostni razvrstitvi razumne, verodostojne in sprejete v dobri veri;

Sprememba 284

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(f)

vse prejšnje kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, ki jih je storilo podjetje;

Sprememba 285

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(g)

pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima podjetje zaradi kršitve, če so na voljo ustrezni podatki;

Sprememba 286

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(h)

kazni, izrečene za podobne kršitve v drugih državah članicah;

Sprememba 287

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(i)

ali je podjetje učinkovito obravnavalo pritožbe ali predloge, ki so jih podale osebe ali prizadeti deležniki, med drugim v skladu s členom 9;

Sprememba 288

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 – točka j (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(j)

vse druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

Sprememba 289

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Določijo se vsaj naslednji ukrepi in sankcije:

 

(a)

denarne kazni;

 

(b)

javna izjava o odgovornosti podjetja in naravi kršitve;

 

(c)

obveznost izvedbe ukrepa, vključno s prenehanjem in opustitvijo vsakršne ponovitve ravnanja, ki pomeni kršitev;

 

(d)

umik izdelkov iz prostega pretoka ali izvoza.

Sprememba 290

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Kadar se naložijo denarne kazni, te temeljijo na prihodku podjetja.

3.   Kadar se naložijo denarne kazni, te temeljijo na svetovnem čistem prihodku podjetja. Zgornja meja denarnih kazni znaša vsaj 5 % svetovnega čistega prihodka podjetja v poslovnem letu pred sprejetjem sklepa o kazni.

Sprememba 291

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

Države članice zagotovijo, da se pri izračunu upravnih denarnih kazni za podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b), upošteva konsolidirani prihodek, ki ga prijavi podjetje.

Sprememba 292

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

3a.     Države članice določijo pravila, v skladu s katerimi so podjetja iz člena 2(2), ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo tretje države, izključena iz postopkov javnega naročanja, če ne imenujejo pooblaščenega zastopnika v skladu s členom 16.

Sprememba 293

Predlog direktive

Člen 20 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Države članice zagotovijo, da se objavi vsaka odločitev nadzornih organov, ki vsebuje sankcije v zvezi s kršitvijo določb te direktive.

4.   Države članice vodijo evidenco izrečenih sankcij in zagotovijo, da se objavi vsaka odločitev nadzornih organov, ki vsebuje sankcije v zvezi s kršitvijo določb te direktive. Objavljena odločitev ne vsebuje osebnih podatkov v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Sprememba 294

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija vzpostavi evropsko mrežo nadzornih organov, ki jo sestavljajo predstavniki nadzornih organov. Mreža olajšuje sodelovanje nadzornih organov ter koordinacijo in usklajevanje njihovih regulativnih, preiskovalnih in nadzornih praks ter praks sankcioniranja in po potrebi izmenjavo informacij med njimi.

Komisija vzpostavi evropsko mrežo nadzornih organov, ki jo sestavljajo predstavniki nadzornih organov. Mreža olajšuje sodelovanje nadzornih organov ter koordinacijo in usklajevanje njihovih regulativnih, preiskovalnih in nadzornih praks ter praks sankcioniranja in po potrebi izmenjavo informacij med njimi , pa tudi zagotavlja redno obveščanje javnosti o svojih dejavnostih .

Sprememba 295

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija lahko povabi agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem na področjih, ki jih zajema ta direktiva, da se pridružijo evropski mreži nadzornih organov.

Komisija povabi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko agencijo za okolje, Evropski organ za delo, Evropski svet za inovacije, Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter druge agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem na področjih, ki jih zajema ta direktiva, da se pridružijo evropski mreži nadzornih organov.

Sprememba 296

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Države članice sodelujejo z mrežo, da bi opredelile podjetja v svoji pristojnosti, in sicer zlasti tako, da zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali neevropsko podjetje izpolnjuje merila iz člena 2.

Sprememba 297

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

8a.     Evropska mreža nadzornih organov objavi register podjetij zunaj EU in njihove skladnosti.

Sprememba 298

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

niso izpolnila obveznosti iz členov 7 in 8 ter

(a)

niso izpolnila obveznosti iz te direktive ter

Sprememba 299

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

je zaradi te neizpolnitve prišlo do negativnega vpliva , ki bi ga bilo treba prepoznati, preprečiti, ublažiti, odpraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi iz členov 7 in 8 , in je ta vpliv povzročil škodo.

(b)

je podjetje zaradi te neizpolnitve povzročilo dejanski negativni vpliv ali prispevalo k dejanskemu negativnemu vplivu , ki bi ga bilo treba prepoznati , prednostno razvrstiti , preprečiti, ublažiti, odpraviti , popraviti ali čim bolj zmanjšati njegov obseg z ustreznimi ukrepi iz te direktive , in je ta vpliv povzročil škodo.

Sprememba 300

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Ne glede na odstavek 1 države članice zagotovijo, da podjetje, ki je sprejelo ukrepe iz člena 7(2), točka (b), in člena 7(4) ali člena 8(3), točka (c), in člena 8(5), ni odgovorno za škodo, ki jo povzroči negativni vpliv, ki je posledica dejavnosti posrednega partnerja, s katerim ima podjetje vzpostavljen poslovni odnos, razen če je bilo glede na okoliščine primera nerazumno pričakovati, da bi bili dejansko sprejeti ukrepi, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti, ustrezni za preprečevanje, ublažitev ali odpravo negativnega vpliva ali čim večje zmanjšanje njegovega obsega.

črtano

Sprememba 301

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti iz tega odstavka se ustrezno upoštevajo prizadevanja podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za izpolnitev vseh popravnih ukrepov, ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Pri ocenjevanju obstoja in obsega odgovornosti se ustrezno upošteva obseg prizadevanj podjetja, kolikor so neposredno povezana z zadevno škodo, za sprejetje popravnih ukrepov , vključno s tistimi , ki jih od njega zahteva nadzorni organ, vse izvedene naložbe in vsa ciljno usmerjena podpora, zagotovljena v skladu s členoma 7 in 8, ter sodelovanje z drugimi subjekti in prizadetimi deležniki za obravnavanje negativnih vplivov v njegovih vrednostnih verigah.

Sprememba 302

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2a.     Države članice zagotovijo, da:

 

(a)

je zastaralni rok za vložitev odškodninskih tožb vsaj deset let in da so sprejeti ukrepi, s katerimi se zagotovi, da postopki za tožeče stranke niso nedopustno dragi;

 

(b)

lahko tožeče stranke zahtevajo opustitvene ukrepe, vključno s skrajšanimi postopki. Ti ukrepi so v obliki dokončnega ali začasnega ukrepa, v skladu s katerim preneha delovanje, ki bi lahko bilo v nasprotju s to direktivo, ali se zagotovi uskladitev z ukrepom iz te direktive;

 

(c)

sprejeti so ukrepi, s katerimi se brez poseganja v nacionalno pravo zagotovi, da lahko pooblaščeni sindikati, organizacije civilne družbe in drugi ustrezni akterji, ki delujejo v javnem interesu, na sodišču vlagajo tožbe v imenu žrtve ali skupine žrtev negativnih vplivov in da imajo v postopku pravice in obveznosti tožeče stranke;

 

(d)

ko je zahtevek vložen in tožeča stranka predloži elemente, s katerimi utemelji verjetnost, da je podjetje odgovorno v skladu s to direktivo, ter navede, da podjetje razpolaga z dodatnimi dokazi, se sodiščem omogoči, da odredijo, naj podjetje te dokaze razkrije v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom ob upoštevanju pravil Unije in nacionalnih pravil o zaupnosti in sorazmernosti.

Sprememba 303

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

2b.     Podjetja, ki so sodelovala v pobudah industrije ali večdeležniških pobudah ali uporabila preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba, ali pogodbene klavzule za podporo pri izvajanju posameznih vidikov svojih obveznosti skrbnega pregleda, se vseeno lahko štejejo za odgovorna v skladu s tem členom.

Sprememba 304

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Civilna odgovornost podjetja za škodo, ki izhaja iz te določbe, ne posega v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali katerih koli neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi.

3.   Civilna odgovornost podjetja za škodo, ki izhaja iz te določbe, ne posega v civilno odgovornost njegovih hčerinskih družb ali katerih koli neposrednih in posrednih poslovnih partnerjev v vrednostni verigi. V primerih, ko hčerinska družba spada na področje uporabe te direktive in jo je matična družba razpustila ali se je sama namerno razpustila, da bi se izognila odgovornosti, in nima pravnega naslednika, se lahko za odgovorno šteje matična družba.

Sprememba 305

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.   Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne posegajo v pravila Unije ali nacionalna pravila o civilni odgovornosti v zvezi z negativnimi vplivi na človekove pravice ali negativnimi vplivi na okolje, ki določajo odgovornost v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, ali določajo strožjo odgovornost kot ta direktiva .

4.   Pravila o civilni odgovornosti iz te direktive ne omejujejo odgovornosti podjetij v skladu s pravnim sistemom Unije ali nacionalnimi pravnimi sistemi, vključno s pravili glede solidarne odgovornosti .

Sprememba 306

Predlog direktive

Člen 24 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Javna podpora

Javna podpora , javno naročanje in javne koncesije

Sprememba 307

Predlog direktive

Člen 24 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zaprosijo za javno podporo, potrdijo, da jim niso bile naložene sankcije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz te direktive.

Države članice zagotovijo, da izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje obveznosti , ki izhajajo iz te direktive , ali njihovo prostovoljno izvajanje velja za enega od okoljskih in socialnih vidikov, ki ga je treba upoštevati v skladu s pravili, ki se uporabljajo za dodelitev javne podpore ali oddajo javnih naročil in koncesij .

Spremembi 391 in 405

Predlog direktive

Člen 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Člen 26

črtano

Vzpostavitev in nadzor skrbnega pregleda

 

1.     Države članice zagotovijo, da so direktorji podjetij iz člena 2(1) odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov skrbnega pregleda iz člena 4 ter zlasti politike skrbnega pregleda iz člena 5, pri čemer je treba ustrezno upoštevati relevantne prispevke deležnikov in organizacij civilne družbe. Direktorji v zvezi s tem poročajo upravnemu odboru.

 

2.     Države članice zagotovijo, da direktorji sprejmejo ukrepe za prilagoditev poslovne strategije, da upoštevajo dejanske in morebitne negativne vplive, prepoznane v skladu s členom 6, in vse ukrepe, sprejete v skladu s členi 7 do 9.

 

Sprememba 308

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas .

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena  3(2), člena 11 in člena 14(4a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te direktive] . Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Sprememba 309

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.   Prenos pooblastila iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(2) ter člena 11 ali člena 14(4a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 310

Predlog direktive

Člen 28 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(2), člena 11 ali člena 14(4a) , začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 311

Predlog direktive

Člen 29 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Pregled

Pregled in poročanje

Sprememba 312

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Komisija najpozneje … [ OP vstavi datum = sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu so ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev in naslednja vprašanja:

1.

Komisija najpozneje … [ šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o izvajanju te direktive. V poročilu je ocenjena učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev , zlasti njena učinkovitost pri preprečevanju morebitnih negativnih vplivov, odpravi dejanskih negativnih vplivov ali čim večjem zmanjšanju njihovega obsega na svetovni ravni in oblikovanju priporočil za ukrepe, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog. V poročilu so ocenjena zlasti naslednja vprašanja:

Sprememba 313

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(-a)

vpliv te direktive na MSP, pri čemer se opiše in oceni učinkovitost različnih ukrepov in instrumentov za podporo, ki jo MSP zagotavljajo Komisija in države članice;

Sprememba 314

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(-aa)

ocena števila malih in srednjih podjetij, ki prostovoljno izvajajo naloge glede trajnostnosti podjetij in skrbnega pregleda v skladu s to direktivo;

Sprememba 315

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka -a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(-ab)

učinkovitost te direktive pri doseganju njenih ciljev, kar vključuje s tem povezane neposredne stroške ter gospodarske, socialne in okoljske koristi, pa tudi vplive na konkurenčnost podjetij v Evropski uniji;

Sprememba 316

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

ali je treba znižati pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2(1) ;

(a)

ali je treba znižati pragove v zvezi s številom zaposlenih in čistim prihodkom iz člena 2, zlasti v nekaterih sektorjih, ali so načini računanja pragov ustrezni in ali je treba zapolniti pomembne vrzeli, da se bo direktiva uporabljala za vse ustrezne pravne oblike gospodarskih subjektov in kompleksnih podjetniških struktur ;

Sprememba 317

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(aa)

učinkovitost mehanizmov izvrševanja, vzpostavljenih na nacionalni ravni, ter sankcij in postopkov, zlasti v zvezi s civilno odgovornostjo;

Sprememba 318

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka a b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(ab)

konvergenco in razhajanje nacionalnih zakonov držav članic pri prenosu te direktive;

Sprememba 319

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

ali je treba spremeniti seznam sektorjev iz člena 2(1), točka (b), tudi zaradi uskladitve s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

črtano

Sprememba 320

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(c)

ali je treba spremeniti Prilogo, tudi glede na mednarodni razvoj dogodkov;

črtano

Sprememba 321

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(d)

ali bi bilo treba člene 4 do 14 razširiti na negativne vplive na podnebje .

(d)

ali bi bilo treba člene 4 do 14 razširiti na dodatne negativne vplive , zlasti da bi vključevali tudi negativne vplive na dobro upravljanje .

Sprememba 322

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(da)

ali je treba pripraviti obsežen načrt trajnostnosti za obravnavo vplivov na okolje, ki niso povezani s podnebjem;

Sprememba 323

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 – točka d b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(db)

ali bi bilo treba opredelitev vrednostne verige v zvezi z reguliranimi finančnimi podjetji razširiti na večji razpon podjetij.

Sprememba 324

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

1a.

Komisija na ravni Unije začne in usklajuje letno ocenjevanje odpornosti podjetji proti neugodnim scenarijem, povezanim z njihovimi vrednostnimi verigami. Oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Sprememba 325

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Te predpise uporabljajo na naslednji način :

Te predpise uporabljajo od … [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 1 000 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka ali so bila končne matične družbe skupin s toliko zaposlenimi in tolikšnim prihodkom, in podjetja iz člena 2(2), ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila več kot 150 milijonov EUR čistega prihodka v Uniji ali so bila končne matične družbe skupin s tolikšnim prihodkom.

 

Te predpise uporabljajo od … [štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka ali so bila končne matične družbe skupin s toliko zaposlenimi in tolikšnim prihodkom.

 

Te predpise uporabljajo od … [štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (a), ki so imela v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, in podjetja iz člena 2(2), ki so v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, ustvarila več kot 40 milijonov EUR čistega prihodka v Uniji in 150 milijonov EUR po svetu ali so bila končne matične družbe skupin s tolikšnim prihodkom.

 

Z odstopanjem od četrtega pododstavka tega odstavka se lahko podjetja iz člena 2(1), točka (a), ki so imela v zadnjem poslovnem letu v povprečju več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR, vendar največ 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka, odločijo, da obveznosti iz te direktive ne bodo izpolnila do [pet let od datuma začetka veljavnosti te direktive]. V takih primerih podjetje obvesti nadzorni organ in predloži kratko izjavo o razlogih za to.

Sprememba 326

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

od … [UL vstavi: dve leti od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (a), in člena 2(2), točka (a);

črtano

Sprememba 327

Predlog direktive

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(b)

od … [UL vstavi: štiri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] za podjetja iz člena 2(1), točka (b), in člena 2(2), točka (b).

črtano

Sprememba 328

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.

Kršitve pravic in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah

1.

Pravice in prepovedi iz mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah

Sprememba 329

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.

Kršitev pravice narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

1.

Pravica narodov, da razpolagajo z naravnimi viri in niso prikrajšani za sredstva za obstoj v skladu s 1. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Sprememba 330

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.

Kršitev pravice do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;

2.

Pravica do življenja in varnosti v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Sprememba 331

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.

Kršitev prepovedi mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;

3.

Prepoved mučenja, krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v skladu s členom 5 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Sprememba 332

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.

Kršitev pravice do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;

4.

Pravica do svobode in varnosti v skladu s členom 9 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Sprememba 333

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.

Kršitev prepovedi samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;

5.

Prepoved samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v zasebno življenje osebe, njeno družino, dom ali dopisovanje ter žaljenja njenega dobrega imena v skladu s členom 17 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Sprememba 334

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.

Kršitev prepovedi poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;

6.

Prepoved poseganja v svobodo misli, vesti in vere v skladu s členom 18 Splošne deklaracije človekovih pravic;

Sprememba 335

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.

Kršitev pravice do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s  pravičnim zaslužkom, človeka vrednim življenjem , varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

7.

Pravica do pravičnih in ugodnih delovnih pogojev, vključno s  plačilom, ki omogoča človeka vredno življenje , varnimi in zdravimi delovnimi pogoji ter ustrezno omejitvijo delovnega časa . To vključuje pravico zaposlenih do dostojne plače ter pravico samozaposlenih delavcev in malih gospodarskih subjektov do dostojnega dohodka v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 23(3) Splošne deklaracije človekovih pravic ;

Sprememba 336

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

7a.

Pravica vsakogar do življenjskega standarda, ki zadostuje zanj samega in za njegovo družino, vključno z ustrezno hrano, obleko in stanovanjem, ter do stalnega izboljševanja njegovih življenjskih razmer v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah;

Sprememba 337

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

8.

Kršitev prepovedi omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

8.

Prepoved omejevanja dostopa delavcev do ustreznega stanovanja, če so delavci nastanjeni v stanovanjih, ki jih zagotavlja podjetje, ter omejevanja dostopa delavcev do ustrezne hrane, obleke, vode in sanitarne ureditve na delovnem mestu v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Sprememba 338

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

9.

Kršitev otrokove pravice , da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice , da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev pravice do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; kršitev otrokove pravice do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;

9.

Otrokova pravica , da so pri vseh odločitvah in ukrepih, ki ga zadevajo, otrokove koristi glavno vodilo v skladu s členom 3 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica , da popolnoma razvije svoje sposobnosti v skladu s členom 6 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica do najvišje dosegljive ravni zdravja v skladu s členom 24 Konvencije o otrokovih pravicah; pravica do socialnega varstva in ustrezne življenjske ravni v skladu s členoma 26 in 27 Konvencije o otrokovih pravicah; pravico do izobraževanja v skladu s členom 28 Konvencije o otrokovih pravicah; otrokova pravica do zaščite pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter do zaščite pred ugrabitvijo, prodajo ali nezakonito premestitvijo na drug kraj v njegovi državi ali zunaj nje z namenom izkoriščanja v skladu s členoma 34 in 35 Konvencije o otrokovih pravicah;

Sprememba 339

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10.

Kršitev prepovedi zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, nikakor pa ne mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);

10.

Prepoved zaposlitve otrok, mlajših od starosti, ki je predvidena za dokončanje obveznega šolanja, nikakor pa ne mlajših od 15 let, razen če drugače določa pravo kraja zaposlitve v skladu s členom 2(4) in členi 4 do 8 Konvencije Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 (št. 138);

Sprememba 340

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 11 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

11.

Kršitev prepovedi dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:

11.

Prepoved dela otrok v skladu s členom 32 Konvencije o otrokovih pravicah, vključno z najhujšimi oblikami dela otrok (osebe, mlajše od 18 let) v skladu s členom 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok, 1999 (št. 182). To vključuje:

Sprememba 341

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

12.

Kršitev prepovedi prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

12.

Prepoved prisilnega dela; to vključuje vsa dela ali storitve, ki se zahtevajo od katere koli osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katere se ta oseba ni prostovoljno javila, na primer zaradi služenja zaradi zadolženosti ali trgovine z ljudmi; za prisilno delo se ne štejejo dela ali storitve, ki so v skladu s členom 2(2) Konvencije Mednarodne organizacije dela o prisilnem ali obveznem delu, 1930 (št. 29), ali s členom 8(3), točki (b) in (c), Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Sprememba 342

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

13.

Kršitev prepovedi vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

13.

Prepoved vseh oblik suženjstva, praks, ki so podobne suženjstvu, tlačanstva ali drugih oblik prevlade ali zatiranja na delovnem mestu, kot so skrajno ekonomsko ali spolno izkoriščanje in poniževanje, v skladu s členom 4 Splošne deklaracije človekovih pravic in členom 8 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

Sprememba 343

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

14.

Kršitev prepovedi trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

14.

Prepoved trgovine z ljudmi v skladu s členom 3 Protokola iz Palerma za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

Sprememba 344

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 15 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

15.

Kršitev pravice do svobode združevanja in zbiranja, pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:

15.

Pravica do svobode združevanja in zbiranja, pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj v skladu s členom 20 Splošne deklaracije človekovih pravic, členoma 21 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 8 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948 (št. 87), ter Konvencijo Mednarodne organizacije dela o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (št. 98), vključno z naslednjimi pravicami:

Sprememba 345

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

16.

Kršitev prepovedi neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;

16.

Prepoved neenakega obravnavanja pri zaposlovanju, razen če to upravičujejo zahteve zaposlitve v skladu s členoma 2 in 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela o enakem nagrajevanju, 1951 (št. 100), členoma 1 in 2 Konvencije Mednarodne organizacije dela o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 (št. 111), ter členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; neenako obravnavanje vključuje zlasti neenako plačilo za delo enake vrednosti;

Sprememba 346

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

17.

Kršitev prepovedi odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

17.

Prepoved odtegnitve ustrezne dostojne plače v skladu s členom 7 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Sprememba 347

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

18.

Kršitev prepovedi povzročanja izmerljive degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki

18.

Prepoved povzročanja degradacije okolja, kot so škodljivo spreminjanje tal, onesnaževanje vode ali zraka, škodljive emisije, prekomerna poraba vode ali drugi vplivi na naravne vire, ki

Sprememba 348

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(a)

škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil ali

(a)

škodujejo naravni podlagi za shranjevanje in proizvodnjo živil in krme ali

Sprememba 349

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

(da)

škodujejo zdravju, na primer s povzročanjem epidemij, ob upoštevanju pristopa „eno zdravje“ ali

Sprememba 350

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 18 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(e)

vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov,

(e)

vplivajo na ekološko celovitost, kot je krčenje gozdov , v skladu s členom 3 Splošne deklaracije človekovih pravic, členom 5 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členom 12 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ,

Sprememba 351

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

19.

Kršitev prepovedi nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

19.

Prepoved nezakonitega izseljevanja ali prisvajanja zemljišč, gozdov in voda pri pridobivanju, obdelovanju ali drugi uporabi zemljišč, gozdov in voda, vključno s krčenjem gozdov, katerih uporaba zagotavlja preživetje osebe v skladu s členom 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

Sprememba 352

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

19a.

Pravice domorodnih ljudstev do samoodločbe v skladu s členom 1 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 1 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ter njihova pravica, da dajo, spremenijo, zavrnejo ali umaknejo svoje svobodno, predhodno in informirano soglasje za posege, odločitve in dejavnosti, ki lahko vplivajo na njihova zemljišča, ozemlja, vire in pravice, v skladu s členom 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členom 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členoma 2 in 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

Sprememba 353

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

20.

Kršitev pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s členi 25, 26(1) in (2), 27 ter 29(2) Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev ;

20.

Kršitev pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, ki so jih tradicionalno imeli v lasti, na njih živeli ali kako drugače uporabljali ali pridobili v skladu s  členoma 1 in 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, členi 1, 2 in 15 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter členom 5 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ;

Sprememba 354

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 1 – točka 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

21.

Kršitev prepovedi ali pravice, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela , in ki neposredno posega v pravni interes, zaščiten s temi sporazumi, pod pogojem, da bi lahko zadevno podjetje razumno ugotovilo tveganje take kršitve in določilo vse ustrezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za izpolnitev obveznosti iz člena 4 te direktive, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin svojega poslovanja, kot sta sektor in operativni okvir .

21.

Prepoved ali pravica, ki ni zajeta v točkah 1 do 20 zgoraj, vendar je vključena v sporazume o človekovih pravicah iz oddelka 2 tega dela , kadar obstaja predvidljivo tveganje, da bi bila lahko prizadeta .

Sprememba 355

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.

Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

2.

Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter instrumenti na tem področju

Sprememba 356

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

—

Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;

—

Deklaracija Združenih narodov o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam;

Sprememba 357

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Deklaracija Združenih narodov o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

Sprememba 358

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija Združenih narodov proti korupciji, 2003;

Sprememba 359

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija OECD o boju proti podkupovanju, 1997;

Sprememba 360

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih, 1989 (št. 169);

Sprememba 361

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 – podalinea 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija MOD o varnosti in zdravju pri delu, 1981 (št. 155);

Sprememba 362

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 – podalinea 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija MOD o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu, 2006 (št. 187);

Sprememba 363

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

instrumenti mednarodnega humanitarnega prava, kot so določeni v ženevskih konvencijah in dodatnih protokolih;

Sprememba 364

Predlog direktive

Priloga I – del I – podnaslov 2 – alinea 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

—

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.

Sprememba 365

Predlog direktive

Priloga I – del II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Kršitve mednarodno priznanih ciljev in prepovedi, vključenih v okoljske konvencije

V Uniji in mednarodno priznani cilji in prepovedi, vključeni v okoljske in podnebne konvencije ter zakonodajo Unije

Sprememba 366

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka - 1 (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

-1.

Obveznost prepoznavanja in preprečevanja, ublažitve ali odprave negativnega vpliva na eno od naslednjih okoljskih kategorij:

 

 

(a)

podnebne spremembe;

(b)

izgubo biotske raznovrstnosti;

(c)

onesnaževanje zraka, vode in tal;

(d)

degradacijo kopenskih, morskih in sladkovodnih ekosistemov;

(e)

krčenje gozdov;

(f)

prekomerno porabo materiala, vode, energije in drugih naravnih virov;

(g)

škodljivo proizvodnjo odpadkov in napačno ravnanje z njimi, vključno z nevarnimi snovmi;

Sprememba 367

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.

Kršitev obveznosti sprejetja potrebnih ukrepov, ki se nanašajo na uporabo bioloških virov, da bi se izognili negativnim vplivom na biološko raznovrstnost ali jih zmanjšali na najmanjšo možno mero v skladu s členom 10(b) Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992 in [ob upoštevanju morebitnih sprememb Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020], vključno z obveznostmi iz Kartagenskega protokola glede razvoja, prevoza, uporabe in sproščanja živih spremenjenih organizmov ter obveznostmi iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, z dne 12. oktobra 2014;

črtano

Sprememba 368

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

2.

Kršitev prepovedi uvoza ali izvoza brez dovoljenja osebkov vrst iz Dodatka h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z dne 3. marca 1973 v skladu s členi III, IV in V;

2.

Prepoved uvoza ali izvoza brez dovoljenja osebkov vrst iz Dodatka h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) z dne 3. marca 1973 v skladu s členi III, IV in V;

Sprememba 369

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

3.

Kršitev prepovedi proizvodnje proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s členom 4(1) in Prilogo A, del I, h Konvenciji Minamata o živem srebru z dne 10. oktobra 2013 (Konvencija Minamata);

3.

Prepoved proizvodnje proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s členom 4(1) in Prilogo A, del I, h Konvenciji Minamata o živem srebru z dne 10. oktobra 2013 (Konvencija Minamata);

Sprememba 370

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

4.

Kršitev prepovedi uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih v smislu člena 5(2) in Priloge B, del I, h Konvenciji Minamata po datumu opustitve, ki je za zadevne proizvode in postopke določen v tej konvenciji;

4.

Prepoved uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih v smislu člena 5(2) in Priloge B, del I, h Konvenciji Minamata po datumu opustitve, ki je za zadevne proizvode in postopke določen v tej konvenciji;

Sprememba 371

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

5.

Kršitev prepovedi obravnave odpadkov z živim srebrom v nasprotju z določbami člena 11(3) Konvencije Minamata;

5.

Prepoved obravnave odpadkov z živim srebrom v nasprotju z določbami člena 11(3) Konvencije Minamata;

Sprememba 372

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

6.

Kršitev prepovedi proizvodnje in uporabe kemikalij v skladu s členom 3(1), točka (a)(i), in Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih z dne 22. maja 2001 v različici Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45);

6.

Prepoved proizvodnje in uporabe kemikalij v skladu s členom 3(1), točka (a)(i), in Prilogo A k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih z dne 22. maja 2001 v različici Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45);

Sprememba 373

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

7.

Kršitev prepovedi rokovanja z odpadki, njihovega zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja na način, ki ni okolju primeren, v skladu z veljavnimi predpisi v ustrezni jurisdikciji v skladu z določbami člena 6(1), točka (d)(i) in (ii), Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih;

7.

Prepoved rokovanja z odpadki, njihovega zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja na način, ki ni okolju primeren, v skladu z veljavnimi predpisi v ustrezni jurisdikciji v skladu z določbami člena 6(1), točka (d)(i) in (ii), Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih;

Sprememba 374

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

8.

Kršitev prepovedi uvoza kemikalije iz Priloge III k Rotterdamski konvenciji o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki je bila sprejeta 10. septembra 1998, kot to navede pogodbenica uvoznica konvencije v skladu s postopkom soglasja po predhodnem obveščanju;

črtano

Sprememba 375

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

9.

Kršitev prepovedi proizvodnje in porabe določenih substanc, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (kot so klorofluoroogljikovodiki, haloni, CTC, TCA, BCM, MB, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki in delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki), po obdobju postopnega opuščanja v skladu z Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča in njenim Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

9.

Prepoved proizvodnje in porabe določenih substanc, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (kot so klorofluoroogljikovodiki, haloni, CTC, TCA, BCM, MB, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki in delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki), po obdobju postopnega opuščanja v skladu z Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča in njenim Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč;

Sprememba 376

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 10 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

10.

Kršitev prepovedi izvoza nevarnih odpadkov v smislu člena 1(1) in drugih odpadkov v smislu člena 1(2) Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja z dne 22. marca 1989 (Baselska konvencija) ter v smislu Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1) (Uredba (ES) št. 1013/2006), kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2174 z dne 19. oktobra 2020 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11)

10.

Prepoved izvoza nevarnih odpadkov v smislu člena 1(1) in drugih odpadkov v smislu člena 1(2) Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja z dne 22. marca 1989 (Baselska konvencija) ter v smislu Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1) (Uredba (ES) št. 1013/2006), kakor je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2174 z dne 19. oktobra 2020 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11)

Sprememba 377

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

12a.

Obveznost doseganja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki se razlaga v skladu s členom 2(1)(a), členom 4(1), členom 4(2) in členom 5(1) Pariškega sporazuma na podlagi Okvira OZN o podnebnih spremembah, evropskih podnebnih pravil in zaveze glede zmanjšanja svetovnih emisij metana;

Sprememba 378

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

12b.

Obveznost sprejetja vseh ukrepov v skladu s Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki so potrebni za preprečevanje, zmanjšanje in nadziranje onesnaževanja morskega okolja iz katerega koli vira, pri čemer je treba v skladu s členom 194(1) UNCLOS, tudi s členom 194(3)(a), členom 194(3)(b), členom 194(3)(c) in členom 194(3)(d), v ta namen v skladu s svojimi možnostmi uporabiti najprimernejša sredstva, ki so na razpolago;

Sprememba 379

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

12c.

Pravice do dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kot je določeno zlasti v členih 4, 6 in 9 Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija);

Sprememba 380

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

12d.

Obveznost zagotavljanja, da lahko osebe, skupine in organizacije, ki spodbujajo in zagovarjajo človekove pravice na področju okoljskih zadev, ki so povezane z vrednostno verigo podjetja, delujejo, ne da bi bile pri tem tarča groženj, omejitev ali negotovosti ter ne da bi bile zaradi tega na kakršen koli način kaznovane, sodno preganjane ali nadlegovane, kot je določeno v členu 3(8) Aarhuške konvencije;

Sprememba 381

Predlog direktive

Priloga I – del II – točka 12 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

 

12e.

Obveznost sprejetja vseh ustreznih ukrepov za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov na čezmejne vode v skladu s Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer iz leta 1992.

(*1)  Sklici na „cp“ v naslovih sprejetih sprememb se razumejo kot ustrezni deli navedenih sprememb.

(1)  Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0184/2023).

(74)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).

(74)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).

(75)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014).

(76)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022)0066).

(75)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014).

(76)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje (COM(2022)0066).

(77)   „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.

(78)  Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.

(77)   „Enterprise Models and the EU agenda“ (Modeli podjetij in agenda EU), CEPS Policy Insights, št. PI2021-02, januar 2021.

(78)  Npr. https://www.economie.gouv.fr/entreprises/societe-mission.

(79)  Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.

(79)  Vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah: Izvajanje okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, 2011, na voljo na: https://www.ohchr.org/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf.

(79a)   Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.https://mneguidelines.oecd.org/mneguidelines/.

(79b)   Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.

(80)   Smernice OECD za večnacionalna podjetja, posodobljena izdaja iz leta 2011, na voljo na: http://mneguidelines.oecd.org/guidelines/.

(81)   Smernice OECD o odgovornem ravnanju podjetij, 2018, in sektorske smernice, na voljo na: https://www.oecd.org/investment/due-diligence-guidance-for-responsible-business-conduct.htm.

(82)  Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.

(82)  Tristranska deklaracija o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike Mednarodne organizacije dela, peta izdaja, 2017, na voljo na: https://www.ilo.org/empent/Publications/WCMS_094386/lang--en/index.htm.

(83)  https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E.

(83)  https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E.

(84)  https://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf.

(85)  Glasgowski podnebni pakt, sprejet 13. novembra 2021 na konferenci COP26 v Glasgowu, https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf. https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf.

(84)  https://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf.

(85)  Glasgowski podnebni pakt, sprejet 13. novembra 2021 na konferenci COP26 v Glasgowu, https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf. https://unfccc.int/sites/default/files/resource/cma2021_L16_adv.pdf.

(85a)   CDP Carbon Majors Report 2017 (Poročilo CDP o družbah z največjimi emisijami ogljika iz leta 2017), Influence Map Report, Big Oil's Real Agenda on Climate Change 2022 (Poročilo organizacije Influence Map o resnični agendi velikih naftnih družb o podnebnih spremembah 2022), september 2022, https://influencemap.org/report/Big-Oil-s-Agenda-on-Climate-Change-2022-19585, in Mednarodna agencija za energijo, Net Zero by 2050, A Roadmap for the Global Energy Sector (Ničelne neto emisije do leta 2050 – časovni načrt za svetovni energetski sektor), str. 51.

(86)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(87)  SWD(2020)0176.

(88)  COM(2019)0640.

(86)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), PE/27/2021/REV/1 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(87)  SWD(2020)0176.

(87a)   Splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030.

(88)  COM(2019)0640.

(91)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).

(92)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380).

(93)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381).

(94)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667).

(95)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350).

(96)  Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.

(97)  https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/sl/index.html

(98)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066).

(91)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).

(92)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380).

(93)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381).

(94)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020)0667).

(95)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350).

(96)  Industrija 5.0, https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/industrial-research-and-innovation/industry-50_en.

(97)  https://op.europa.eu/webpub/empl/european-pillar-of-social-rights/sl/index.html

(98)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021)0066).

(99)  Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020)0005).

(99)  Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN(2020)0005).

(100)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (2020/2129(INL)), P9_TA(2021)0073, na voljo na: https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2020/2129(INL).

(101)  Sklepi Sveta o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah, 1. december 2020 (13512/20).

(102)  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022, na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/joint_declaration_2022.pdf.

(100)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2021 s priporočili Komisiji o primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij (2020/2129(INL)), P9_TA(2021)0073, na voljo na: https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=en&reference=2020/2129(INL).

(101)  Sklepi Sveta o človekovih pravicah in dostojnem delu v svetovnih dobavnih verigah, 1. december 2020 (13512/20).

(102)  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2022, na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/joint_declaration_2022.pdf.

(103)  Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

(103)  Direktiva (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 173, 9.7.2018, str. 16).

(104)  https://www.ungpreporting.org/wp-content/uploads/UNGPReportingFramework_withguidance2017.pdf

(105)   https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf.https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf.

(104)  https://www.ungpreporting.org/wp-content/uploads/UNGPReportingFramework_withguidance2017.pdf

(105)   https://www.ohchr.org/Documents/Issues/Business/RtRInterpretativeGuide.pdf.

(1a)   Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).

(1b)   Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).

(1c)   Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001, str. 22).

(110)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(110)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(119)   Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(120)   Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(128)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(128)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(1a)   Uredba (EU) XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L […], […], str. […]).

(1b)   Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(1c)   Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1232/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)