<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-80/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0080</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:230">EU:C:2020:230</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>19</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>19</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez-Bordone – Zadeva C‑80/19</HT></P><P>E. E.</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez-Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑80/19</HT></P><P>E. E.,</P><P>ob udeležbi</P><P>Kauno miesto 4-ojo notaro biuro notarė Virginija Jarienė,</P><P>K.-D. E.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Postopek za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 650/2012</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Pojem dedovanja s čezmejnimi posledicami</KEYWORD><KEYWORD>Pojem običajnega prebivališča</KEYWORD><KEYWORD>Uporaba pravil o mednarodni sodni pristojnosti za notarje</KEYWORD><KEYWORD>Pojem javne listine</KEYWORD><KEYWORD>Izbira prava, ki izhaja iz določil razpolaganja za primer smrti</KEYWORD><KEYWORD>Prehodne določbe</KEYWORD><KEYWORD>Določitev mednarodne sodne pristojnosti s strani zainteresiranih strank</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva) je postavilo več vprašanj za predhodno odločanje v zvezi z razlago Uredbe (EU) št. 650/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120704">4. julija 2012</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="359" PAGE.FIRST="30" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 359, str. 30</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba).</P></NOTE>. Meni, da je njihova razjasnitev potrebna za sprejetje odločitve o pravnem sredstvu zoper odločitev notarja te države, da ne ugodi predlogu za uvedbo dedovanja in ne izda nacionalnega potrdila o dedovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Spor je nastal v okviru dedovanja po litovski državljanki s prebivališčem v Nemčiji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Ta element dejanskega stanja je predmet razprave v sporu o glavni stvari.</P></NOTE> ki je oporoko sestavila v Litvi in katere zapuščina je v tej državi. Njen sin, ki je prav tako litovski državljan, je pri notarju v Kaunasu (Litva) predlagal uvedbo dedovanja in izdajo potrdila o dedovanju, kar je notar odklonil ob sklicevanju na to, da ima zapustnica običajno prebivališče v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navodil Sodišča se bom v teh sklepnih predlogih omejil na četrto, peto in šesto vprašanje za predhodno odločanje. Vendar se bom pri njihovi analizi občasno skliceval tudi na vsebino nekaterih preostalih vprašanj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije: Uredba št. 650/2012</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Upoštevne so te uvodne izjave:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(7)</NO.P><TXT>Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo treba omogočiti z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, ki se danes srečujejo s težavami pri uveljavljanju svojih pravic pri dedovanju s čezmejnimi posledicami. V evropskem območju pravice morajo imeti državljani možnost vnaprej urediti svoje dedovanje. Učinkovito je treba zagotavljati pravice dedičev in volilojemnikov, drugih oseb, ki so blizu zapustniku, ter upnikov zapuščine.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(20)</NO.P><TXT>Ta uredba bi morala upoštevati različne sisteme za urejanje dednih zadev, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi moral imeti izraz <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> v tej uredbi širok pomen, tako da se ne bi nanašal le na sodišča v pravem pomenu besede, ki izvajajo sodno funkcijo, temveč tudi na notarje ali matične urade v nekaterih državah članicah, ki v nekaterih dednih zadevah tako kot sodišča izvajajo sodno funkcijo, ter v nekaterih državah članicah na notarje in pravne strokovnjake, ki v določenih dednih zadevah izvajajo sodno funkcijo na podlagi prenosa pooblastil s strani sodišča. Za vsa sodišča, kot so opredeljena v tej uredbi, bi morala veljati pravila o pristojnosti iz te uredbe. Nasprotno pa izraz <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> ne bi smel vključevati izvensodnih organov držav članic, ki so po nacionalnem pravu pooblaščeni za obravnavanje dednih zadev, kot so notarji v večini držav članic, v katerih navadno ne izvajajo sodne funkcije.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(21)</NO.P><TXT>Ta uredba bi morala vsem notarjem, ki so pristojni za obravnavanje dednih zadev v državah članicah, omogočiti izvajanje te pristojnosti. Veljavnost pravil o pristojnosti iz te uredbe za notarje v določeni državi bi morala biti odvisna od tega, ali spadajo v opredelitev sodišča iz te uredbe.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(23)</NO.P><TXT>Zaradi vse večje mobilnosti evropskih državljanov bi bilo treba zaradi zagotovitve pravilnega delovanja pravosodja v Evropski uniji in zagotovitve obstoja resnične navezne okoliščine med dedovanjem in državo članico, v kateri se izvaja pristojnost, v tej uredbi določiti, da mora biti splošna navezna okoliščina za določitev pristojnosti in tudi prava, ki se uporablja, običajno prebivališče zapustnika v trenutku njegove smrti. Da bi se določilo običajno prebivališče, bi moral organ, ki obravnava dedovanje, oceniti vse okoliščine življenja zapustnika v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer bi moral upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bival v zadevni državi, pa tudi pod kakšnimi pogoji in zakaj je tam bival. Tako določeno običajno prebivališče bi moralo izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo, upoštevajoč posebne cilje te uredbe.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(24)</NO.P><TXT>V nekaterih primerih se lahko izkaže, da je določitev običajnega prebivališča zapustnika zapletena. Do takšnega primera bi lahko zlasti prišlo, če je zapustnik iz poklicnih ali ekonomskih razlogov odšel delat v tujino, lahko tudi za dalj časa, vendar je ohranil tesno in trdno povezavo z državo izvora. V takšnem primeru se glede na okoliščine lahko šteje, da ima zapustnik še vedno običajno prebivališče v svoji državi izvora, ki je še vedno središče interesov njegove družine in kjer se je odvijalo njegovo družabno življenje. Do drugih zapletenih primerov bi lahko prišlo, če je zapustnik izmenično živel v več državah ali potoval iz ene države v drugo, ne da bi se v kateri stalno naselil. Če je bil zapustnik državljan ene od teh držav ali je imel vse glavno premoženje v eni od teh držav, bi bilo lahko njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin.</TXT></NP></CONSID><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(25)</NO.P><TXT>Za določitev prava, ki se uporablja za dedovanje, lahko organ, ki obravnava dedovanje, v izjemnih primerih, če se je zapustnik na primer razmeroma nedavno pred smrtjo preselil v državo, v kateri je imel običajno prebivališče, in je iz vseh okoliščin zadeve jasno, da je bil očitno tesneje povezan z neko drugo državo, zaključi, da bi moralo biti pravo, ki se uporablja za dedovanje, pravo države, s katero je bil zapustnik očitno tesneje povezan, ne pa pravo države, v kateri je imel običajno prebivališče. Vendar se očitno najtesnejša povezava ne bi smela uporabljati kot pomožna navezna okoliščina vsakič, ko bi se določanje običajnega prebivališča zapustnika ob njegovi smrti izkazalo za težavno.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(27)</NO.P><TXT>Pravila te uredbe so zasnovana tako, da bo organ, ki obravnava dedovanje, v večini primerov uporabil svoje pravo. Ta uredba zato predvideva vrsto mehanizmov, ki bi se uporabili v primerih, ko bi zapustnik za pravo, ki ureja dedovanje po njem, izbral pravo države članice, katere državljan je bil.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(28)</NO.P><TXT>Eden od teh mehanizmov bi moral zadevnim strankam omogočiti, da sklenejo dogovor o izbiri sodišča v korist sodišč države članice, katere pravo je bilo izbrano. […]</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(37)</NO.P><TXT>Da bi državljani ob upoštevanju načela pravne varnosti lahko uživali ugodnosti, ki jih ponuja notranji trg, bi jim moralo biti na podlagi te uredbe vnaprej jasno, katero pravo se bo uporabljalo za dedovanje po njih. Uvesti bi bilo treba harmonizirana kolizijska pravila, da bi se preprečilo nasprotujoče si izide. Glavno pravilo bi moralo zagotoviti, da je dedovanje urejeno s predvidljivim pravom, s katerim je tesno povezano. Zaradi pravne varnosti in da bi preprečili razdrobljenost zapuščine, bi moralo to pravo urejati celotno dedovanje, torej vse premoženje, ki sestavlja zapuščino, ne glede na to, za kakšno premoženje gre, in ne glede na to, ali se premoženje nahaja v drugi državi članici ali v tretji državi.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(39)</NO.P><TXT>Izbira prava bi se morala izrecno navesti v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti ali pa izhajati iz določil takšnega razpolaganja. Lahko bi se štelo, da je izbira prava izražena, če je na primer zapustnik v razpolaganju navedel točno določene določbe iz prava države, katere državljan je, ali je kako drugače omenil to pravo.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1) Uredbe v njej:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>g)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>odločba<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni vsako odločbo v dednih zadevah, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na to, kako je odločba poimenovana, vključno s sklepom sodnega uradnika o odmeri stroškov sodnega postopka;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>javna listina<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni listino v dedni zadevi, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina v državi članici in katere verodostojnost:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>se nanaša na podpis in vsebino javne listine, ter</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>jo je ugotovil javni organ ali drug organ, ki ga je za ta namen pooblastila država članica izvora.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 3(2) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>V tej uredbi izraz <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> pomeni vsak sodni organ ter vse druge organe in pravne strokovnjake, pristojne za dedne zadeve, ki izvajajo sodno funkcijo ali delujejo na podlagi pooblastil, ki jih nanje prenese sodni organ, ali pod nadzorom sodnega organa, če ti drugi organi in pravni strokovnjaki zagotavljajo jamstva glede svoje nepristranskosti in pravice strank do zaslišanja in so odločbe, ki jih izdajo, po pravu države članice, v kateri delujejo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>lahko predmet pritožbe, naslovljene na sodni organ, ali predmet ponovne preučitve s strani tega organa ter</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>imajo podobno veljavo in učinek kot odločba sodnega organa glede iste zadeve.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 4 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 5 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če je pravo, ki ga je zapustnik izbral za urejanje dedovanja po njem v skladu s členom 22, pravo države članice, se zadevne stranke lahko dogovorijo, da je za odločanje o vseh vprašanjih, povezanih z dedno zadevo, izključno pristojno sodišče oziroma sodišča te države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Takšen dogovor o izbiri sodišča se sklene v pisni obliki, je datiran in podpisan s strani zadevnih strank. […]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 7 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Sodišča države članice, katere pravo je zapustnik izbral v skladu s členom 22, so pristojna za odločanje o dedovanju, če:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>so stranke postopka izrecno sprejele pristojnost sodišča, ki je začelo postopek.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 9(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Če se v postopku pred sodiščem države članice, ki je pristojno v skladu s členom 7, izkaže, da dogovora o izbiri sodišča niso sklenile vse stranke v postopku, ostane sodišče še naprej pristojno, če se stranke v postopku, ki dogovora niso sklenile, spustijo v postopek, ne da bi ugovarjale pristojnosti sodišča.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 22 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="022.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Oseba lahko za pravo, ki ureja celotno dedovanje po njej, izbere pravo države, katere državljanstvo ima v času izbire ali ob smrti.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="022.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Izbira prava se izrecno navede v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti, ali pa jasno izhaja iz določil takšnega razpolaganja.</ALINEA><?PAGE NO="5"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 59(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Javna listina, sestavljena v eni državi članici, ima v drugi državi članici enako dokazno moč kot v državi članici izvora ali najbolj primerljive učinke, če to ni v očitnem nasprotju z javnim redom zadevne države članice.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 83(2) in (4) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="083.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če je zapustnik pravo, ki se uporablja za dedovanje po njem, izbral pred 17. avgustom 2015, se ta določitev šteje za veljavno, če izpolnjuje pogoje iz poglavja III ali če je veljavna po pravilih mednarodnega zasebnega prava, ki so veljala v času izbire v državi, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče, ali v kateri koli drugi državi, katere državljanstvo je imel.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="083.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če je bilo razpolaganje za primer smrti napravljeno pred 17. avgustom 2015 v skladu s pravom, ki bi ga zapustnik lahko izbral v skladu s to uredbo, se šteje, da je bilo to pravo izbrano kot pravo, ki se uporablja za dedovanje.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Lietuvos Respublikos civilinis kodeksas (civilni zakonik)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 5(4) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kraj uvedbe dedovanja je kraj zadnjega prebivališča zapustnika (člen 2(12) tega zakonika).</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>V primeru spora lahko kraj uvedbe dedovanja na predlog zainteresiranih strani ob upoštevanju vseh okoliščin določi sodišče.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 5(66) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Dediči, ki dedujejo na podlagi zakona ali oporoke, lahko notarja v kraju uvedbe dedovanja prosijo za izdajo potrdila o dedovanju. […]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Lietuvos Respublikos notariato įstatymas (zakon o notariatu)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>Institucija notarja zajema vse notarje, ki imajo v skladu s tem zakonom pravico, da zakonito ugotavljajo nesporne subjektivne pravice ter pravna dejstva v zvezi s fizičnimi in pravnimi osebami ter zagotavljajo varstvo pravnih interesov teh oseb in države.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 26 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>Notarji opravljajo te notarske storitve:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>izdaja potrdil o dedovanju;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA><ALINEA>Šteje se, da so dejstva, navedena v listinah, ki jih overi notar, dokazana in jih ni treba dokazovati, dokler se te listine (ali deli teh listin) v okviru zakonskega postopka ne razglasijo za neveljavne.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Civilinio proceso kodeksas (zakonik o civilnem postopku)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 444(2) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>Sodišče obravnava zadeve:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(8)</NO.P><TXT>ki se nanašajo na sprejem dediščine in določitev dejanskega kraja uvedbe dedovanja<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 511(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>Notarska storitev ali odklonitev izvršitve notarske storitve se lahko izpodbija v skladu s postopkom, določenim v tem poglavju.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, spor in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Oseba E. E. je litovski državljan, katerega mati je sklenila zakonsko zvezo z osebo K.-D. E., ki je nemški državljan. Mati in sin (iz njene prejšnje zakonske zveze) sta se v Nemčijo preselila, ko je bil ta še mladoleten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Mati osebe E. E. je <DATE ISO="20130704">4. julija 2013</DATE> pri notarju v mestu Garliava (Litva) sestavila oporoko, v kateri je kot edinega dediča vsega svojega premoženja navedla osebo E. E.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Navedla je, da mu zapušča vse svoje nepremičnine v Litvi ali zunaj nje ter denar na računu pri eni od litovskih bank. Izjavila je tudi, da živi v Nemčiji.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Oseba E. E. je <DATE ISO="20170717">17. julija 2017</DATE> pri notarski pisarni št. 4 v Kaunasu (Litva) zaprosila, naj se uvede dedovanje in izda potrdilo o dedovanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Na podlagi podatka iz spisa je mogoče sklepati, da je zapustnica umrla po 17. avgustu 2015.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Notar je prošnjo osebe E. E. zavrnil, pri čemer se je oprl na svoje prepričanje, da je bil kraj običajnega prebivališča zapustnice ob njeni smrti – v smislu Uredbe – v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Oseba E. E. je odklonitev notarja izpodbijala pri Kauno apylinkės teismas (okrajno sodišče v Kaunasu, Litva). To je <DATE ISO="20180129">29. januarja 2018</DATE> ugotovilo, da mati osebe E. E., čeprav je navedla, da se je preselila v Nemčijo, ni prekinila svojih povezav z Litvo. Zato je na podlagi načel razumnosti in dobre vere tožbi ugodilo, odločitev notarja razveljavilo in mu naložilo, naj izvede notarsko storitev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Notar je odločbo prvostopenjskega sodišča izpodbijal pri Kauno apygardos teismas (okrožno sodišče v Kaunasu, Litva), ki jo je s sodbo z dne <DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE> razveljavilo. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da lahko v primeru, v katerem je običajno prebivališče umrle osebe sporno, samo sodišče ugotovi, da je bilo njeno običajno prebivališče v njeni državi izvora, in da v obravnavanem primeru ni nobenega indica za to, da je tožeča stranka to vprašanje postavila sodišču. Ugotovilo je tudi, da se je prvostopenjsko sodišče pri razveljavitvi izpodbijane notarske odločitve nepravilno oprlo na splošna načela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Oseba E. E. je vložila kasacijsko pritožbo pri Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva), ki je Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba položaj, kakršen je tu obravnavani – v katerem je litovska državljanka, katere običajno prebivališče je bilo na dan njene smrti morda v drugi državi članici, vendar pa nikoli ni pretrgala vezi s svojo domovino, in ki je pred svojo smrtjo med drugim v Litvi napisala oporoko in pustila vse svoje premoženje svojemu dediču, litovskemu državljanu, ob uvedbi dedovanja pa je bilo ugotovljeno, da je celotna zapuščina obsegala nepremičnino, ki je samo v Litvi, državljan te druge države članice, ki je preživeli zakonec, pa je nedvomno izrazil svojo namero, da se odpoveduje vsem zahtevkom do zapuščine umrle osebe, se ni udeležil sodnega postopka, ki se je začel v Litvi, in je privolil v pristojnost litovskih sodišč ter uporabo litovskega prava – obravnavati kot dedovanje s čezmejnimi posledicami v smislu Uredbe št. 650/2012 in je zanj treba uporabiti to uredbo?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba litovskega notarja, ki uvede dedovanje, izda potrdilo o dedovanju ter izvrši druga potrebna opravila, da lahko dedič uveljavlja svoje pravice, šteti za <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="2018" ID="QE0023"/> v smislu člena 3(2) Uredbe št. 650/2012, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da pri svoji dejavnosti notarji upoštevajo načeli nepristranskosti in neodvisnosti, da njihove odločitve zavezujejo njih same ali pravosodne organe, njihova dejanja pa so lahko predmet sodnega postopka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba potrdila o dedovanju, ki jih izdajo litovski notarji, šteti za odločbe v smislu člena 3(1)(g) Uredbe št. 650/2012 in je zato treba določiti pristojnost za namene njihove izdaje?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen, ali je treba določbe členov 4 in 59 Uredbe št. 650/2012 (skupaj ali posebej, vendar ne omejeno na ta člena) razlagati tako, da imajo litovski notarji pravico izdati potrdila o dedovanju, ne da bi upoštevali splošna pravila o pristojnosti, in da se bodo taka potrdila štela za javne listine, ki imajo pravne posledice tudi v drugih državah članicah?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4 Uredbe št. 650/2012 (ali druge njene določbe) razlagati tako, da je običajno prebivališče umrle osebe mogoče določiti samo v eni državi članici?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali je treba določbe členov 4, 5, 7 in 22 Uredbe št. 650/2012 (skupaj ali posebej, vendar ne omejeno na te člene) razlagati in uporabiti tako, da je treba v tej zadevi glede na dejstva, opisana v prvem vprašanju, ugotoviti, da sta se zadevni stranki strinjali, da so pristojna sodišča v Litvi in da je treba uporabiti litovsko pravo?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je sodno tajništvo Sodišča prejelo <DATE ISO="20190204">4. februarja 2019</DATE>. Stališča so predložile vlade Avstrije, Madžarske, Litve, Kraljevine Španije in Češke republike ter Komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Obravnave <DATE ISO="20200116">16. januarja 2020</DATE> so se udeležili zastopniki litovske in španske vlade ter Evropske komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Najprej bom obravnaval (peto) vprašanje, in sicer ali je običajno prebivališče umrle osebe lahko v več državah članicah. Za odgovor nanj pa bom moral najprej preučiti, ali se Uredba uporabi za spor v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Nato bom preučil (četrto) vprašanje v zvezi s potrdilom o dedovanju, za kar pa bo treba obravnavati, ali je notarja, ki to potrdilo izda, mogoče šteti za sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Nazadnje se bom osredotočil na zadnje (šesto) vprašanje, ki se nanaša na pristojnost litovskih sodišč in uporabo prava te države za sporno dedovanje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Peto vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba Uredbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dedovanja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>s čezmejnimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Namen Uredbe je odprava <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>ovir za prosto gibanje oseb, ki se danes srečujejo s težavami pri uveljavljanju svojih pravic pri dedovanju s čezmejnimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Uvodna izjava 7. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180621">21. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Oberle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:485">EU:C:2018:485</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: sodba Oberle, točka 32).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V Uredbi ni ne opredelitve <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>dedovanja s čezmejnimi posledicami<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> ne seznama elementov, razpršenih v različnih državah članicah, na podlagi katerih je mogoče te posledice natančno opredeliti. Menim, da bi bilo treba glede na cilj Uredbe, ki sem ga navedel zgoraj, te izraze razumeti široko, tako da je z njimi zajeto vsakršno dedovanje, katerega ureditev (s strani zapustnika) ali katerega obravnava (po njegovi smrti) sta oteženi zaradi obstoja povezav z več kot eno državo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V poglavjih II in III Uredbe je običajno prebivališče zapustnika ob smrti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Kadar se vprašanje o uporabi Uredbe postavlja v zvezi z določitvijo prava, ki naj se uporabi za prihodnje dedovanje, se bo pri odgovoru nanj praviloma izhajalo iz predpostavke, da bo trenutno običajno prebivališče tudi zadnje. Ni nujno, da je država prebivališča država članica Unije in da se v njej uporablja Uredba: glej člen 10, ki se uporablja, če je bilo običajno prebivališče zapustnika v državi, v kateri se Uredba ne uporablja, vendar je dediščina v državi, v kateri pa se Uredba uporablja, ali člen 20 o univerzalni uporabi kolizijskih pravil Uredbe.</P></NOTE> splošno merilo za določitev mednarodne sodne pristojnosti in navezna okoliščina kolizijskega pravila. Na podlagi tega podatka je treba presoditi, ali dedovanje zato, ker obstaja nek <HT TYPE="ITALIC">drug</HT> element v državi, ki ni država prebivališča zapustnika, ni povsem omejeno na to državo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanjem, kakšen bi lahko bil ta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>drug element<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, je iz posameznih določb Uredbe razvidna možnost dedovanja s posledicami v več kot eni jurisdikciji, pri čemer so eksemplifikativno naštete smernice za ugotavljanje njegove čezmejnosti. Položaj premoženja, dediči, volilojemniki ali drugi bližnji sorodniki zapustnika ter njegovo državljanstvo so drugi tipični podatki, ki so lahko upoštevni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nujnost uporabe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Uporaba Uredbe ni dispozitivna, torej ni odvisna od volje nobene od strank.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Je pa z Uredbo določen pomen priznan volji zapustnika in drugih zainteresiranih strank: glej točko 92 in naslednje spodaj v zvezi s šestim vprašanjem predložitvenega sodišča.</P></NOTE> Subjekt, ki uporablja pravo, Uredbo nujno mora uporabiti, če se glede na njene določbe ugotovi, da ima neko dedovanje lahko učinke v več kot eni jurisdikciji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vendar so v skladu z Uredbo zainteresiranim strankam priznana sredstva, prek katerih lahko do neke mere ublažijo učinke, ki izhajajo iz čezmejnosti položaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Natančneje, v skladu s členom 22 Uredbe lahko zapustnik za življenja ukrepa, da bi omilil posledice tega, da ima običajno prebivališče v državi, ki ni država, v kateri so osredotočeni drugi dejavniki, ki so (verjetno) upoštevni za dedovanje. Vendar lahko to stori le v okviru, ki je določen z Uredbo: le če je državljan te druge države. V tem primeru lahko odloči, da se uporabi pravo te države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Dedovanje je kljub uporabi te možnosti še vedno mednarodno: vendar pa bodo na podlagi te možnosti zainteresirane stranke po smrti zapustnika mednarodno sodno pristojnost lahko prenesle na sodišča navedene države<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Če gre za državo članico Unije, v kateri se uporablja Uredba.</P></NOTE> (člen 5 in naslednji Uredbe).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>običajno prebivališče zapustnika v trenutku njegove smrti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče sprašuje, če povzamem, ali mora biti običajno prebivališče zapustnika v smislu Uredbe eno samo ali pa se lahko sprejme, da je imel več običajnih prebivališč.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Predložitveno sodišče v točki 63 predložitvenega sklepa navaja, da se zdi, da iz Uredbe izhaja, da je mogoče le eno običajno prebivališče, vendar dodaja, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>to stališče ni izraženo <HT TYPE="ITALIC">expressis verbis</HT>, [tako da] so v teh okoliščinah potrebna večja jasnost in pojasnila Sodišča<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Vse udeleženke obravnave so potrdile, da je mogoče le eno običajno prebivališče. Drugo vprašanje, ki je ključno za rešitev tega spora, pa je, kako je treba to prebivališče določiti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Eno samo običajno prebivališče</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, je v sistematiki Uredbe običajno prebivališče praviloma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>splošna navezna okoliščina<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> za določitev mednarodne sodne pristojnosti in prava, ki se uporablja. To prebivališče je po mojem mnenju lahko le eno, ne more jih biti več.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Argumenti predvidljivosti, pravne varnosti, preprečevanja nasprotujočih si izidov ali postulat, da je s pravom, ki se uporabi, zaradi preprečitve razdrobljenosti zapuščine urejeno celotno dedovanje, ki so našteti v uvodni izjavi 37 Uredbe, govorijo v prid temu, da mora biti običajno prebivališče le eno. To pojmovanje je podkrepljeno z uvodno izjavo 27, v skladu s katero so pravila te uredbe zasnovana tako, da bo organ, ki obravnava dedovanje, v večini primerov uporabil svoje pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V Uredbi je sicer res obravnavana možnost, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>zapustnik izmenično živel v več državah ali potoval iz ene države v drugo, ne da bi se v kateri stalno naselil<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Uvodna izjava 24.</P></NOTE> Vendar je v Uredbi za take primere, ki so opredeljeni kot <HT TYPE="ITALIC">zapleteni</HT>, predlagana rešitev taka, da se upoštevajo različni dejavniki in opravi skupna ocena vseh dejanskih okoliščin ter tako ugotovi, katero je bilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>to<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> običajno prebivališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Določbe Uredbe bi izgubile pomen, če bi se za premostitev težav, ki se z njo skušajo rešiti, dopustilo, da ima lahko oseba običajno prebivališče hkrati v različnih državah. V tem primeru bi smisel izgubil velik del določb samega zakonodajnega besedila, v katerem je, poudarjam, vseskozi navedeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>običajno prebivališče<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v ednini, in ne množini.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Določitev običajnega prebivališča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V Uredbi prav tako ni opredelitve, kaj pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>običajno prebivališče<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v okviru čezmejnega dedovanja: navedeno je le, da bi moralo izkazovati <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>tesno in trdno povezavo<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> z državo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Uvodna izjava 23.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Običajno prebivališče je samostojen pojem prava Unije, ki ne napotuje na vsakega od izrazov, ki so za opredelitev istega pojma uporabljeni v nacionalnih pravnih redih. V nasprotnem primeru bi bila enotnost uporabe Uredbe ogrožena, saj bi organi, zadolženi za njeno uporabo, lahko privzemali različna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Čeprav možnost upoštevanja opredelitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>običajnega prebivališča<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, ki so uporabljene v drugih predpisih prava Unije, ni izključena, pa je treba ta kraj, za katerega je značilna tesna in trdna povezava z državo, določati ob upoštevanju <HT TYPE="ITALIC">posebnih ciljev te uredbe</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Uvodna izjava 23, <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>. Moj poudarek.</P></NOTE> ki so našteti v njeni uvodni izjavi 7.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Subjekt, ki uporablja pravo, mora zato zadnje običajno prebivališče zapustnika določiti s tega vidika ter torej primarno ob upoštevanju smernic iz same Uredbe, druge pa uporabiti zgolj podredno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Čeprav v Uredbi pojem običajnega prebivališča ni opredeljen, pa so v njenih uvodnih izjavah 23 in 24 koristni napotki za njegovo določitev. Prvič, navedeno je, da je treba običajno prebivališče določiti na podlagi ocene vseh okoliščin življenja zapustnika v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Za izvedbo te ocene je treba zbrati vse upoštevne dokaze, ki so pravno dopustni. V tem okviru se mi zdi, da zgolj soglasne izjave oseb z interesom pri dedovanju, podane pred organom, ki obravnava dedovanje, vendar (kot bom pojasnil spodaj) ne izvaja sodnih funkcij, ne zadostujejo za ugotovitev običajnega prebivališča pokojnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Na podlagi vseh dejanskih elementov, ki se nanašajo na življenje zapustnika in na katere se sklicuje v uvodni izjavi 23, bo mogoče presoditi, kateri položaj od teh, ki sta omenjena v tej in naslednji uvodni izjavi, ustreza položaju konkretnega zapustnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V prvem položaju je že iz samih dejanskih podatkov, ki se nanašajo zlasti na to, kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bival v neki državi (objektivni dejavniki), ter tega, pod kakšnimi pogoji in zakaj je tam bival (subjektivni dejavniki), razviden obstoj <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>tesne in trdne povezave<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> s to državo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>V tem okviru menim, da iz davčnega rezidentstva zapustnika ali skupnega bivališča zapustnika in njegovega zakonca ni mogoče izpeljati nobenega neposrednega sklepa: ta elementa morata biti skupaj z drugimi upoštevnimi indici predmet celovite presoje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trdnost</HT> povezave je gotovo dejavnik, ki ga je treba raziskati v tej prvi fazi analize. Vendar menim, da se v primeru potrditve tega dejavnika iz tega še ne bi smeli izpeljati dokončni sklepi glede običajnega prebivališča zapustnika. Poleg tega bo morda potrebno oceniti okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Med drugimi dejavniki zlasti – plačana ali neplačana – dejavnost, ki jo je izvajal zapustnik, kraj, v katerem jo je opravljal, njeno trajanje, narava (morebitne) pogodbe, obstoj ali neobstoj stalne nastanitve, družinsko in družabno okolje zapustnika, kraj, v katerem se je zdravil, to, kateri organ je upravljal s tem povezane stroške, itd.</P></NOTE> da se določi običajni kraj upravljanja njegovih interesov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Čeprav je zakonodajalec Unije dal prednost merilu običajnega prebivališča, ni mogoče prezreti vse večje mobilnosti posameznikov. Zato dolžina bivanja v neki državi članici sama po sebi ni odločilno merilo: treba je preučiti vsak primer posebej, tako da se izid, na katerega kaže časovni element, potrdi še z drugi indici, ki se nanašajo na družinsko in družabno vključenost osebe ali na njeno navezanost na zadevni kraj.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Drugi položaj je v uvodni izjavi 24 Uredbe opisan za primer, če se ne ugotovi redno in trajno bivanje zapustnika v neki državi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Ta druga možnost se navadno ponazarja z upokojenimi pari, ki imajo dve središči življenjskih interesov, eno na severu in drugo na jugu Evrope. V tem smislu glej sodbo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) z dne <DATE ISO="20190529">29. maja 2019</DATE> (Cass. 1re civ., <DATE ISO="20190529">29 mai 2019</DATE>, n.<HT TYPE="SUP">o</HT> 18-13.383, JurisData n.<HT TYPE="SUP">o</HT> 2019-009044).</P></NOTE> V zvezi s tem obstajata dve možnosti:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>mogoče je, da je zapustnik zaradi poklicne odločitve odšel v tujino, vendar se zaradi tega ni spremenil kraj, v katerem je bilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>središče interesov njegove družine in kjer se je odvijalo njegovo družabno življenje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>;</P></ITEM><ITEM><P>lahko pa se zgodi tudi, da je zapustnik živel v več državah, ne da bi s katero od njih vzpostavil trdno povezavo.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V teh primerih imata lahko osebni element (državljanstvo pokojnika) ali gospodarski element (kraj, v katerem je njegovo glavno premoženje) posebno težo pri celoviti presoji vseh dejanskih okoliščin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Menim, da bi moralo Sodišče glede na razlogovanja predložitvenega sodišča poudariti, da sta državljanstvo zapustnika ali kraj, kjer je njegovo premoženje, elementa, ki se za določitev običajnega prebivališča upoštevata <HT TYPE="ITALIC">podredno</HT>. Z drugimi besedami: na podlagi celovite ocene dejanskih elementov, ki se nanašajo na stabilnost položaja zapustnika in njegovo utemeljitev, se ugotovi, ali je njegov položaj – v skladu s terminologijo iz uvodne izjave 24 – <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>zapleten<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Ta ocena se mora opraviti pred sklicevanjem na državljanstvo in kraj, v katerem je glavno premoženja zapustnika, ki je v okviru sistema, ki je bil z Uredbo vzpostavljen zaradi zagotovitve pravne varnosti, dopustno le izjemoma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Običajno prebivališče zapustnika je merilo za določitev pristojnosti oziroma prava, ki se uporablja in ki je določeno v členu 4 oziroma členu 21 Uredbe. Kraj, v katerem je premoženje, ima pri določanju mednarodne sodne pristojnosti zgolj podredni pomen (glej člen 10 Uredbe), pri določitvi prava, ki se uporablja, pa je upošteven izjemoma (člen 30 in eventualno člen 34). Državljanstvo je upoštevno le v primeru, da zapustnik izbere pravo (člena 5 in 22 Uredbe).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Nazadnje naj opozorim, da se v skladu z uvodno izjavo 25, <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT>, Uredbe pri določitvi prava, ki se uporablja, merilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>očitno najtesnejše povezave<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> pokojnika s pravom, ki ni pravo države njegovega zadnjega običajnega prebivališča, kot pomožna navezna okoliščina ne sme uporabiti niti v primeru, v katerem se določitev običajnega prebivališča izkaže za zapleteno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Na podlagi te povezave je pri določitvi prava, ki se uporablja, mogoče popraviti rezultat, ki se dobi, če se kot navezna okoliščina uporabi običajno prebivališče. Glej člen 21(2) Uredbe.</P></NOTE> Po mojem mnenju je iz tega jasno razvidno, da je ne glede na težavnost ugotavljanja mogoče določiti le <HT TYPE="ITALIC">eno</HT> običajno prebivališče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">V sporu o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zadnje običajno prebivališče zapustnice: Nemčija ali Litva?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da so podatki o običajnem prebivališču zapustnice <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>v spisu navedeni nenatančno ali so predmet razhajajočih se mnenj<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Točka 41 predložitvenega sklepa.</P></NOTE> Zdi se torej, da tega vprašanja ni razjasnilo niti prvostopenjsko niti pritožbeno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Če je tako, je za nastali položaj značilno prej pomanjkanje informacij kot pa obstoj dvomov, ki izhajajo iz nasprotujočih si podatkov, zaradi katerih ni mogoče oblikovati stališča o kraju zadnjega običajnega prebivališča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Če v okviru obravnave kasacijske pritožbe ni mogoče pridobiti več elementov za presojo, bo treba o sporu odločiti na podlagi elementov, ki so bili ugotovljeni do zdaj, saj o dedovanju ni mogoče odločati brez razjasnitve tega vprašanja. V skrajnem primeru, torej če dvomov o tem dejstvu ne bi bilo mogoče odpraviti, bo mogoče uporabiti drugo od možnosti iz uvodne izjave 24 Uredbe. Državljanstvo zapustnice in kraj, v katerem je njeno glavno premoženje, bosta tedaj ključna pri celoviti presoji vseh objektivnih okoliščin.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Čezmejne posledice dedovanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali je mogoče dedovanje v primeru, v katerem ni gotovosti glede zadnjega običajnega prebivališča zapustnika, zaradi sovpadanja preostalih znanih elementov (povezanih z dedovanjem) v eni sami jurisdikciji (Litve) opredeliti kot povsem notranje. V tem primeru se Uredba ne bi uporabljala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, uporaba Uredbe ni dispozitivna. Iz te premise izhaja, da bo treba pravni pomen nekaterih izjav ali ravnanj, kakršne so izjave ali ravnanja moža zapustnice (ki je izjavil, da nima interesa za dedovanje in da se strinja s tem, da se zapuščinski postopek izvede v Litvi), presojati glede na Uredbo, če se ta uporablja, in glede na drugo pravno ureditev, če se Uredba ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Čeprav mora o tem presoditi predložitveno sodišče, je težko prezreti čezmejne posledice obravnavanega dedovanja, saj je eden od potencialnih dedičev v Nemčiji, drugi in zapuščina pa sta v Litvi, medtem ko je imela zapustnica zadnje običajno prebivališče v eni od teh držav (verjetno v Nemčiji, kjer je v skladu s svojimi trditvami živela, ko je napravila oporoko). Glede na to bi se za zadevno dedovanje uporabila Uredba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Odgovor, v skladu s katerim bi bila uporaba Uredbe odvisna od odločitev vsake stranke o vidikih dedovanja, ki jo zadevajo, bi povzročil izjemno negotov položaj. Nekaj drugega pa je, da se te odločitve, potem ko se ugotovi, da je treba uporabiti Uredbo, presojajo v skladu z njenimi določbami.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Četrto vprašanje se postavlja za primer, da se litovski notarji ne bi šteli za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v smislu Uredbe. Predložitveno sodišče želi v tem primeru izvedeti, ali ti notarji lahko izdajo potrdila o dedovanju, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>ne da bi upoštevali splošna pravila o pristojnosti<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Drugi del tega vprašanja se nanaša na možnost, da se potrdila o dedovanju štejejo za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>javno listino<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> v smislu Uredbe.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba pravil o pristojnosti iz Uredbe za litovskega notarja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Predhodni preudarek: notar v členu 3(2) Uredbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>Sodišče<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> je v Uredbi opredeljeno v njenem členu 3(2). S tem pojmom so zajeti sodni organi in vsi drugi subjekti, ki uporabljajo pravo in so pristojni za dedne zadeve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zakonodajalec Unije je ta podatek v Uredbo vključil, ker se zaveda, da so v državah članicah različni modeli razdelitve pristojnosti za obravnavo dednih zadev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Čeprav je v Uredbi ta namen izražen v uvodni izjavi 20, pa je iz njenega besedila razvidno prepričanje, da je funkcionalno izenačenje notarjev (in drugih strokovnjakov) s sodišči redko.</P></NOTE> Zato je poudaril nevtralno naravnanost sistema; podobno je ravnal v drugih predhodnih instrumentih, v katerih je – neposredno ali na podlagi razlage – pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> uporabljen tako, da združuje institucionalni ali organizacijski vidik ter upoštevanje funkcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Sodišče je v okviru, ki je podoben obravnavanemu, že poudarilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>izvajanje sodne funkcije zajema pooblastilo, da se na podlagi lastnih pristojnosti odloči o morebitnih spornih vprašanjih med zadevnima strankama<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190523">23. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>WB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑658/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:444">EU:C:2019:444</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba WB, točka 55).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Sodišče se je v sodbi WB najprej oprlo na svojo razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>odločba<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, ki jo je v zvezi s sodno poravnavo opravilo v okviru Bruseljske konvencije iz leta 1968, in na njegovo opredelitev za namene poglavja o priznavanju in izvrševanju odločb iz te konvencije. Nato je povzelo svojo predhodno sodno prakso v zvezi s členom 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Glede na to je Sodišče v sodbi WB presodilo, da notar, ki lahko izvaja le opravila v zvezi z izdajo potrdila o dedovanju na podlagi soglasne zahteve zainteresiranih strank, v primeru nesoglasja med strankami pa v pristojnosti sodišča ne posega, ni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba WB, točka 59 in točka 1 izreka.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ali se uporabijo pravila o sodni pristojnosti iz Uredbe?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>To, da se nesodni organ (ali pravni strokovnjak) opredeli za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> v smislu Uredbe, ima dve posledici: eno v okviru mednarodne sodne pristojnosti, drugo pa v okviru ureditve obtoka rezultatov njegovega delovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ko – in le ko – nesodni organ (ali pravni strokovnjak) deluje kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>, se zanj uporabljajo pravila o mednarodni sodni pristojnosti iz Uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Uvodna izjava 22 Uredbe. V skladu s sodbo Oberle pa za sodišče v ožjem smislu (torej glede na organizacijsko, in ne funkcionalno merilo) pravila o sodni pristojnosti veljajo v zvezi z vsakim postopkom na področju dedovanja, ki teče pred njim, čeprav to sodišče v okviru svojega delovanja ne izda odločbe, s katero odloči o sporu: na primer, ko izda nacionalno potrdilo o dedovanju.</P></NOTE> S tem se zagotovi, da bo njegovo delovanje v skladu s ciljema bližine med organom in dedovanjem, ki je potrebna za učinkovito izvajanje sodne oblasti, in preprečitve razdrobljenosti zapuščine z vidika vsebine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Argument enotnosti postopkovne obravnave (v širokem smislu, vključno s sprejemanjem in potrjevanjem izjav volje ter izdajanjem potrdil) čezmejnega dedovanja ni absoluten. Če bi se upošteval le ta argument, bi se morala vsaka dejavnost, povezana z dedovanjem, za katero se uporablja Uredba, opraviti v eni sami državi članici, in sicer v tej, katere pravosodni organi bi bili v skladu z Uredbo pristojni, če bi se pri njih začel postopek. Vendar to ni pristop, ki ga je izbral zakonodajalec Unije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Če ne gre za ta primer, se za notarja pravila o mednarodni sodni pristojnosti iz Uredbe ne uporabljajo. Posledično prav tako ne more ugotavljati, ali so sodišča območja, na katerem to deluje, na splošno pristojna za odločanje o tem, ali je v skladu z ozemeljsko porazdelitvijo, ki jo določa pravo, ki velja za ta sodišča, pristojen kot notar.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Zdi se, da predložitveno sodišče<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Točka 54 predložitvenega sklepa.</P></NOTE> Uredbo razume tako, da notar ne sme izdati nacionalnega potrdila o dedovanju, če sodišča pravnega sistema, v okviru katerega deluje, v skladu z Uredbo nimajo mednarodne pristojnosti. S tem stališčem se strinjata avstrijska in madžarska vlada, njegova vsebina pa je bila predmet razprave na obravnavi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Res je, da bi bila s tako razlago zagotovljena enotnost obravnave dedovanja, ki je povezano z več pravnimi redi. To je na podlagi člena 64 Uredbe sicer pravilo, ki je upoštevno, če se prosi za izdajo <HT TYPE="ITALIC">evropskega</HT> potrdila o dedovanju. Ni pa z Uredbo to pravilo določeno, če se prosi za <HT TYPE="ITALIC">nacionalno</HT> potrdilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 32 Uredbe je pojasnjeno, da je treba cilj enotnosti upoštevati skupaj s ciljem olajšanja položaja dedičev; to je potrjeno v določbah, kot je člen 13. To, da nesodni organi (na primer notarji, ki nimajo sodnih funkcij) iz različnih držav članic izdajajo listine o statusu dediča ali njegovih pravicah, z vidika vsebinskega rezultata ne bi smelo privesti do razdrobljenosti zapuščine, saj vsi uporabljajo isto pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Pride pa zaradi različnosti potrdil seveda do razdrobljenosti z vidika upravljanja dedovanja: vendar je ta (neizogibna) možnost sprejeta v Uredbi in opisana v njeni uvodni izjavi 36, v kateri je kot rešitev omenjen sporazumen dogovor strank o nadaljnjem postopku. Če tak dogovor ni dosežen – torej v položaju spora – mora posredovati sodni organ: zadnjo besedo ima sodišče, ki je pristojno v skladu z Uredbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">V sporu v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Iz podatkov, ki jih je posredovalo predložitveno sodišče in ki so bili potrjeni na obravnavi, je razvidno, da litovski notar ni pristojen za odločanje o spornih vprašanjih med strankama. Ne more ugotavljati dejanskih elementov, ki niso jasni in očitni, in ne more odločati o spornih dejstvih; če so podani dvomi o vsebini oporoke, se ne spušča v njeno razlago in ne more slediti razlagi katerega od dedičev ali – če je med dediči spor – razjasnjevati, katero razumevanje besedila odraža resnično voljo zapustnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>V primeru kakršnega koli spora ali dvoma o njem ne odloča litovski notar, ampak sodišče. V vsakem primeru so sodišča ta, ki odločajo o sporih glede – med drugim – kraja uvedbe dedovanja, veljavnosti oporoke, njene izvršitve ali upravljanja zapuščine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Na obravnavi so bila podana pojasnila v zvezi s pridevniško opredelitvijo pristojnosti notarja kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/>izključno<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>: ta opredelitev pomeni le zahtevo, da dediči uvedbo dedovanja predlagajo pri notarju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Iz teh podatkov (ki jih mora potrditi predložitveno sodišče) izhaja, da litovski notarji pri izdaji nacionalnega potrdila o dedovanju ne opravljajo sodnih funkcij. Ti notarji torej niso <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> v smislu člena 3(2) Uredbe št. 650/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Zaradi navedenega se za litovskega notarja ne uporabljajo pravila o mednarodni sodni pristojnosti iz Uredbe niti nanj ne vpliva to, ali so v skladu s temi pravili litovska sodišča pristojna za odločanje o sporu v zvezi z dedovanjem ali ne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Četrto vprašanje, drugi del: verodostojna listina</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali je potrdilo, ki ga izda litovski notar, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/>javna listina<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> v smislu Uredbe, ki ima pravne posledice v drugih državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V uvodni izjavi 22 so notarska opravila obravnavana po dvojnem sistemu: pri njih gre bodisi za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/>odločbe<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> bodisi za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/>javne listine<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Seveda pa je mogoče, da ne gre ne za ene ne za druge.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Sodišče se je o pojmu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/>javne listine<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, ki je opredeljen v členu 3(1)(i) Uredbe, opredelilo večkrat, nedavno v sodbi WB<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba WB, točka 67.</P></NOTE>. V Uredbi sta opisana tudi pogoj in obseg <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/>verodostojnosti<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, ki je bistvena značilnost javne listine, in Sodišče ju je obravnavalo v navedeni sodbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Uvodna izjava 62 Uredbe in točka 68 sodbe WB: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0059" ID="QS0059"/>Poleg tega iz uvodne izjave 62 te uredbe izhaja, da bi bilo treba sprejeti avtonomno razlago pojma <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0060" ID="QS0060"/>verodostojnost<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="2018" ID="QE0060"/>, s katero bi se odgovorilo zlasti na vprašanja o pristnosti listine, zahtevah glede obličnosti za listino, pooblastilih organa, ki sestavi listino, in postopku, po katerem se listina sestavi. Verodostojnost bi morala vključevati tudi dejstva, ki jih v javno listino zapiše zadevni organ, kot je dejstvo, da sta se navedeni stranki določenega dne sestali v prisotnosti tega organa in podali navedene izjave.<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>V skladu s to sodno prakso in razpoložljivimi podatki<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Poleg podatkov, ki sta jih podala predložitveno sodišče v predložitvenem sklepu ter litovska vlada v pisnem stališču in na obravnavi, glej še študijo Beaumont, P., Fitchen, J.. in Holliday, J., <HT TYPE="ITALIC">The evidentiary effects of authentic acts in the Member States of the European Union, in the context of successions</HT>, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/556935/IPOL_STU(2016)556935_EN.pdf, str. 152 in naslednje.</P></NOTE> se zdi, da potrdilo litovskega notarja izpolnjuje značilnosti, ki se zahtevajo za to, da se to potrdilo šteje za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0061" ID="QS0061"/>javno listino<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> v smislu Uredbe, saj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>je notar na podlagi člena 26 zakona o notariatu pooblaščen za izdajo potrdil o dedovanju;</P></ITEM><ITEM><P>se v skladu s tem členom zakona o notariatu dejstva, navedena v notarskih listinah, štejejo za ugotovljena in jih ni treba dokazovati, če se te listine ne razglasijo za nične;</P></ITEM><ITEM><P>mora notar v skladu s členom 40 zakona o notariatu odkloniti izvedbo storitve, ki je v nasprotju z zakonom;</P></ITEM><ITEM><P>je potrdilo o dedovanju javna listina, ki se sestavi v skladu z uradnim obrazcem, ki ga določi ministrstvo za pravosodje, ter ki potrjuje sprejem dediščine in pravice dedičev na premoženju; in</P></ITEM><ITEM><P>mora notar pred izdajo te listine opraviti več ravnanj, med drugim: ugotovitev obstoja ali neobstoja oporoke; preveritev – v primeru obstoja oporoke – njene vsebine in veljavnosti; opredelitev zapuščine; ugotovitev, kdo so dediči, in preučitev izjav o sprejetju ali odpovedi dediščine; presoja sorodstvenih in zakonskih vezi ter lastninskih pravic.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Dokončno odločitev v zvezi s tem mora tudi v tem primeru sprejeti predložitveno sodišče, ki lahko zaradi poznavanja prava svoje države najbolje razjasni to vprašanje. Če bo presodilo, da je potrdilo verodostojna listina, bo morala biti v skladu s členom 59(1) Uredbe njegova dokazna moč sprejeta v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Šesto vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v resnici postavlja dve povezani vprašanji, pri čemer izhaja iz dejstev, opisanih v predložitvenem sklepu. Izvedeti želi, ali sta se glede na ta dejstva <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0062" ID="QS0062"/>zadevni stranki strinjali, da so pristojna sodišča v Litvi in da je treba uporabiti litovsko pravo<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba opraviti razlago člena 22(2) Uredbe. Glede na to, da je oporoka datirana pred 17. avgustom 2015, bom upošteval tudi njene prehodne določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>V skladu s členom 5(1) Uredbe se lahko v primeru, da je zapustnik izbral pravo države članice, stranke, ki imajo interes pri dedovanju, pod nekaterimi pogoji dogovorijo, da so za dedovanje izključno pristojna sodišča te države. S členom 7(c) Uredbe se izbira razširi tako, da jo je mogoče opraviti izrecno pred sodiščem, ki je že začelo postopek. V predložitvenem sklepu se prosi tudi za razlago teh določb.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izbira prava, ki ni izrecno navedena v oporoki</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Oporočna razpolaganja, opravljena po 17. avgustu 2015<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Člen 84 Uredbe določa, da se ta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0063" ID="QS0063"/>uporablja […] od <DATE ISO="20150817">17. avgusta 2015</DATE><QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>. V skladu s členom 83(1) Uredbe se njene določbe uporabljajo za dedovanje po osebah, ki umrejo <DATE ISO="20150817">17. avgusta 2015</DATE> ali po tem datumu. Oporočna razpolaganja, napravljena prav na ta datum, so torej zajeta v področju uporabe tega instrumenta Unije.</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Določitev avtonomije volje pri izbiri prava na področju dedovanja je eden od najbolj značilnih vidikov Uredbe. Vendar je veljavnost te izbire odvisna od subjektivnih, objektivnih in formalnih pogojev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Možnost izbire je iz očitnih razlogov priznana le zapustniku. Ta lahko na podlagi člena 22(1) Uredbe izbere le pravo države, katere državljanstvo ima.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Polje izbire bi bilo lahko širše v primerih iz člena 83(2), in sicer zaradi napotila na pravila mednarodnega zasebnega prava, ki so v času izbire veljala v državi, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče, ali v kateri koli drugi državi, katere državljanstvo je imel.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Zaradi zagotovitve, da je bila volja po izbiri prava res izražena, in jasnosti glede predmeta te volje so v členu 22(2) Uredbe določeni formalni pogoji: izbira prava mora biti izrecno navedena v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti, ali pa jasno izhajati iz določil takšnega razpolaganja. V praksi se največ težav pojavlja zaradi druge možnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Pri reševanju vprašanja, ali je bila v zvezi z dedovanjem opravljena izbira prava, je potrebna posebna previdnost, da se zagotovi spoštovanje volje posameznika (zapustnika), ki te volje po definiciji ob uvedbi dedovanja ne bo mogel niti potrditi niti o njej razpravljati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Zato in zaradi formalnih pogojev, ki sem jih že navedel, menim, da o <HT TYPE="ITALIC">professio iuris</HT> ni mogoče sklepati na podlagi podatkov, ki niso v sami oporoki. To velja še toliko bolj, če je bila ta oporoka sestavljena pri notarju in je torej obstajalo (ali se lahko domneva, da je obstajalo) svetovanje o pravu, ki se uporabi za dedovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Tako dejavniki, ki niso zajeti v sami oporoki (kot so na primer to, da je zapustnik potoval v neko državo, da bi tam sestavil oporoko, država organa, ki začne postopek, ali pravni red, na podlagi katerega je ta organ pristojen), niso odločilni. Se pa, če je to upoštevno, ti dejavniki štejejo za argumente <HT TYPE="ITALIC">ad abundantiam</HT>, torej za podkrepitev ugotovitve o obstoju ali neobstoju izbire prava, ki izhaja iz samega oporočnega razpolaganja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V zvezi s tem razpolaganjem je v skladu z uvodno izjavo 39 Uredbe mogoče šteti, da izbira prava izhaja iz določil razpolaganja za primer smrti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0064" ID="QS0064"/>če je […] zapustnik v razpolaganju navedel točno določene določbe iz prava države, katere državljan je, ali je kako drugače omenil to pravo<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ta posledica je v veliki meri odvisna od tega, katere so te <HT TYPE="ITALIC">točno določene določbe</HT>, ki so bile navedene. Primerjava s pravom običajnega prebivališča, ki bi se sicer uporabilo, je nujna za ugotovitev, v kakšnem obsegu so te navedene določbe značilne zgolj za pravo, katerega izbira je predmet presoje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Oporoke, sestavljene pred 17. avgustom 2015</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Zgoraj navedeno pa se lahko spremeni v primeru oporok, ki so bile napravljene pred datumom, od katerega se Uredba uporablja brez pridržkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Člen 83 Uredbe določa prehodno ureditev za oporočna razpolaganja pred 17. avgustom 2015. Njen namen je, da se ta razpolaganja zaščitijo pred spremembami zakonodaje, izvedenimi po tem, ko je zapustnik določil, kaj naj se z njegovim premoženjem zgodi po njegovi smrti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>S členom 83(2), ki je bil določen zaradi cilja ohranitve volje oporočitelja, je urejena veljavnost izbire – nacionalnega ali drugega – prava, opravljene pred 17. avgustom 2015 (če je zapustnik umrl na ta datum ali po njem). Ta izbira bo veljavna, če izpolnjuje pogoje iz poglavja III Uredbe ali pogoje, ki so ob izbiri določeni v državi, v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče, ali v kateri od držav, katerih državljanstvo je imel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>V skladu s členom 83(4) Uredbe se v primeru, da je razpolaganje za primer smrti, napravljeno pred 17. avgustom 2015, veljavno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0065" ID="QS0065"/>v skladu s pravom, ki bi ga zapustnik lahko izbral v skladu s to uredbo, […] šteje, da je bilo to pravo izbrano kot pravo, ki se uporablja za dedovanje<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>S fikcijo, uvedeno v tej določbi, se odpravi potreba po preverjanju, ali je bila v oporoki, sestavljeni pred 17. avgustom 2015, opravljena izbira prava, če ta ni jasno razvidna iz besedila (če pa je, je treba uporabiti člen 83(2)), pri čemer mora seveda biti izpolnjen pogoj, določen v tej določbi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">V sporu v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je bila oporoka sestavljena <DATE ISO="20130704">4. julija 2013</DATE> pri notarju v Litvi. Tedaj je že bilo razvidno, da ima dedovanje čezmejne elemente, ki so bili zapustnici znani: imela je litovsko državljanstvo, stalno je prebivala v Nemčiji, njeno premoženje je bilo v Litvi, njen mož in sin pa sta imela različni državljanstvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Poleg tega je Uredba na ta dan že začela veljati. Izbira prava – izrecna ali taka, ki bi bila razvidna iz določil oporočnega razpolaganja – je bila mogoča na podlagi člena 83(2).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Če je oporoka v skladu z pravom države, katere državljan je zapustnik, veljavna ob njeni sestavi ali ob smrti, se v skladu s členom 83(4) Uredbe vsekakor lahko brez nadaljnjega uporabi fikcija, da je bilo to pravo dejansko izbrano.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izbira sodišča, ki se opravi po izbiri prava</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitev in pogoji</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Mednarodno sodno pristojnost za odločanje o vseh vidikih dedovanja s čezmejnimi elementi imajo v skladu s členom 4 Uredbe izključno sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Mogoče je domnevati, da je med tako določenimi sodišči ter zapuščinskim premoženjem in osebami, ki imajo zanj interes, tesna povezava. Ker je pravo, ki se praviloma uporablja, pravo države zadnjega običajnega prebivališča zapustnika, samodejno pride tudi do ujemanja med <HT TYPE="ITALIC">forum</HT> in <HT TYPE="ITALIC">ius</HT>. Omenjena povezava in ujemanje sta osrednja cilja Uredbe, kot je pojasnjeno v njenih uvodnih izjavah 23 in 27.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Vse večja mobilnost oseb in možnost izbire nacionalnega prava, ki naj se uporabi za prihodnje dedovanje, ogrožata ali neposredno spodnašata zgoraj omenjena cilja. Ker se je zakonodajalec Unije tega zavedal, je sprejel pravila o mednarodni sodni pristojnosti, ki pod nekaterimi pogoji nadomestijo to iz člena 4 Uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Na podlagi enega od teh pravil lahko osebe, ki imajo interes pri dedovanju, pristojnost prenesejo na sodišča države, katere državljanstvo je imel zapustnik, če je ta kot pravo, ki se uporabi, izbral pravo svoje države.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Mogoče se je vprašati, ali možnost, ki je priznana zainteresiranim strankam in ki je, poudarjam, odvisna od tega, ali je zapustnik izbral pravo, obstaja tudi, če ni gotovosti glede obstoja izrecne izbire, vendar se pravo države, katere državljan je bil zapustnik, uporabi zaradi fikcije iz člena 83(4) Uredbe (za oporoke pred 17. avgustom 2015).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Menim, da bi moral biti odgovor pritrdilen. Treba je zavrniti formalistično razlago Uredbe (v kateri je sicer vedno navedeno pravo, ki ga je zapustnik <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0066" ID="QS0066"/>izbral<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>) in poudariti prenos sodne pristojnosti na organ, ki najbolje pozna materialno pravo, ki se uporabi. Po mojem mnenju je taka rešitev najbolj skladna s ciljem iz uvodne izjave 27 Uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Če je pravo, ki ga je zapustnik izbral za urejanje dedovanja po sebi, pravo države članice, člen 5 Uredbe določa, da zadevne stranke lahko določijo, da je za odločanje o vseh vprašanjih, povezanih z dedno zadevo, izključno pristojno sodišče te države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Vendar za to izrecno določitev pristojnosti v skladu s členom 5(2) Uredbe veljajo strogi formalni pogoji. S tem se skuša zagotoviti, da oseba, ki podpiše dogovor o izključni pristojnosti sodišča, pozna njegovo vsebino, vanj privoli in se zaveda njegovih posledic: prorogacija pristojnosti izbranih sodišč in derogacija pristojnosti sodišč zadnjega običajnega prebivališča zapustnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Člen 7(c) Uredbe določa tudi možnost, da stranke postopka (torej takega, ki že teče) izrecno sprejmejo pristojnost sodišča, ki je začelo postopek. V skladu s členom 9 je sodišče, ki je bilo izbrano na podlagi dogovora in ki že obravnava zadevo, pristojno tudi v razmerju do strank, ki dogovora niso sklenile, če se spustijo v postopek pred tem sodiščem, ne da bi ugovarjale njegovi pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>V Uredbi ni drugih možnosti določitve pristojnosti. To, da se zainteresirana stranka, ki je bila obveščena o uvedbi zapuščinskega postopka, tega ni udeležila, ne pomeni njene molčeče privolitve v pristojnost sodišča, ki postopek vodi. Tudi izjava, ki jo zainteresirana stranka zunaj kakršnega koli postopka da glede svojih pravic ali obveznosti v zvezi z dedovanjem, nima takega učinka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Zakonodajalec Unije v členih 5 in 7 ne določa enako strogih formalnih pogojev. V primeru iz zadnjenavedene določbe postopek že poteka: zainteresirane osebe, ki so povabljene k udeležbi v njem in ki tedaj sprejmejo pristojnost sodišča, ki je začelo postopek, poznajo vse upoštevne elemente, da se njihova privolitev lahko šteje za informirano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Vendar mora biti sprejetje pristojnosti izrecno, da se prepreči kakršen koli dvom o njegovem obstoju. Nacionalni zakonodajalec mora ob upoštevanju načel učinkovitosti in enakovrednosti določiti druge pogoje v zvezi s časom in obliko sprejetja pristojnosti v postopku, ki že teče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">V sporu o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Na podlagi podatkov iz predloga za sprejetje predhodne odločbe se zdi, da stranke niso sklenile dogovora o prenosu pristojnosti na litovska sodišča. Je pa mož zapustnice v Nemčiji enostransko izjavil, da se odpoveduje vsakršnim zahtevkom v zvezi z zapuščino, da privoljuje v pristojnost litovskih sodišč in da se noče udeležiti postopkov pred temi sodišči, ki tečejo v navedeni državi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Upoštevna je lahko le druga od teh izjav, ker bi lahko ustrezala položaju, opisanemu v členu 7(c) Uredbe. Predložitveno sodišče mora glede na vsebino te izjave in zlasti obseg privolitve, ki je v njej izražen, ugotoviti, ali je res tako. Preveriti mora tudi preostale pogoje glede časa in oblike, ki so v pravnem redu njegove države določeni za to, da se na podlagi tovrstne izjave lahko prenese pristojnost v postopkih v teku.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>V zvezi s sodno pristojnostjo, določeno na podlagi dogovora strank, se mi zdi primerno opozoriti, da se Uredba ne sme razlagati tako, da strankam preprečuje, da v državi članici, ki so jo izbrale, dedovanje uredijo zunaj okvira kakršnega koli spora, če je to v skladu z zakonodajo te države članice mogoče. To bi moralo veljati, tudi če pravo, ki se uporablja za dedovanje, ni pravo te države. To merilo, ki je jasno izraženo v uvodni izjavi 29 Uredbe, je lahko koristno za predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče, Litva) odgovori tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 4 Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120704">4. julija 2012</DATE> o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju ter preostale določbe v zvezi z običajnim prebivališčem zapustnika je treba razlagati tako, da je običajno prebivališče lahko samo eno.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je običajno prebivališče zapustnika v eni državi, drugi elementi, upoštevni za dedovanje, pa so v drugi državi ali drugih državah, je dedovanje čezmejno, zaradi česar se uporabi Uredba št. 650/2012.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 3(2) in člen 4 Uredbe št. 650/2012 je treba razlagati tako, da se za notarja, ki ga ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0067" ID="QS0067"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v smislu teh določb, pravila o pristojnosti iz te uredbe ne uporabljajo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 3(1)(i) Uredbe št. 650/2012 je treba razlagati tako, da nacionalno potrdilo o dedovanju, kakršno je to iz spora o glavni stvari, ki ga notar na predlog stranke v skladu z uradnim obrazcem izda po preveritvi resničnosti dejstev in izjav, ki so v njem navedene, pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0068" ID="QS0068"/>javno listino<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> in ima v drugih državah članicah temu ustrezno dokazno moč.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 22(2) Uredbe št. 650/2012 je treba razlagati tako, da mora izbira prava, ki je zapustnik ni izrecno navedel v izjavi, ki ima obliko razpolaganja za primer smrti, izhajati izključno iz določil takšnega razpolaganja.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 83(4) Uredbe št. 650/2012 je treba razlagati tako, da se v primeru, da v oporočnem razpolaganju, napravljenem pred 17. avgustom 2015, ni navedbe o izbiri prava ali ta ne izhaja iz določil tega razpolaganja, pravo države, katere državljan je zapustnik, v skladu s katerim je navedeno oporočno razpolaganje veljavno, za dedovanje uporabi, ne da bi bilo treba preverjati, ali je bilo to pravo dejansko izbrano.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 7(c) Uredbe št. 650/2012 je treba razlagati tako, da je izjava, ki jo zainteresirana stranka da zunaj postopka in s katero sprejme pristojnost sodišč za tekoči postopek, ki so ga pri njih začele druge stranke, enakovredna izrecni privolitvi v pristojnost teh sodišč, če ta izjava izpolnjuje pogoje glede oblike in časa, ki so zahtevani v skladu s postopkovnimi pravili prava države teh sodišč.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>