Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2012 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2015 /* COM/2012/0327 final - 2012/ () */
Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Slovenije za leto 2012
in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2015 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97
z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim
stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2)
Uredbe, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2], zlasti člena 6(1)
Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[3], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski svet je 26. marca 2010
potrdil predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za
delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju
ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja,
na katerih je potrebno ukrepanje, da se spodbudi potencial Evrope za trajnostno
rast in konkurenčnost. (2) Svet je 13. julija 2010
sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav
članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o
smernicah za politike zaposlovanja držav članic[5], ki skupaj tvorita „integrirane
smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice
upoštevajo pri nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja. (3) Svet je 12. julija 2011
sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za
leto 2011 ter dal mnenje o dopolnitvi slovenskega programa stabilnosti za
obdobje 2011–2014. (4) Komisija je 23. novembra
2011 sprejela drugi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek drugega
evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki
temelji na strategiji Evropa 2020. Poleg tega je 14. februarja 2012 na
podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu
opozarjanja[6],
v katerem je Slovenijo opredelila kot eno od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (5) Evropski svet je 2. marca 2012
potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, fiskalne
konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po
doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne konsolidacije, ponovni
vzpostavitvi običajnih pogojev dodeljevanja posojil gospodarstvu,
spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in
socialnih posledic krize ter posodobitvi javne uprave. (6) Evropski svet je 2. marca 2012
tudi pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno
predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe stabilnosti
oziroma konvergenčne programe in nacionalne reformne programe. (7) Slovenija je 26. aprila 2012
predložila program stabilnosti za obdobje 2012–2015 in 13. aprila 2012
nacionalni reformni program za leto 2012. Programa sta bila ocenjena
istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave. Komisija je v
poglobljenem pregledu iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011
preučila tudi, ali so Slovenijo prizadela makroekonomska neravnotežja. V
poglobljenem pregledu[7]
je Komisija ugotovila, da so v slovenskem gospodarstvu prisotna notranja
neravnotežja, ki vplivajo zlasti na razdolževanje v poslovnem sektorju in
stabilnost bank. Ta notranja neravnotežja in
možna zunanja neravnotežja bi bilo treba natančno spremljati in jih
upoštevati pri oblikovanju ekonomskih politik, da se zmanjša tveganje
škodljivih učinkov za delovanje gospodarstva. Dokapitalizacija
in prodaja največje banke ter trdna zavezanost k odpravi čezmernega
primanjkljaja do roka leta 2013 sta dva pomembna in bistvena elementa trenutno
načrtovanega odziva. Tveganje
čezmernih neravnotežij se lahko najbolj omeji s hitrimi in temeljitimi
ukrepi na teh področjih. (8) Na podlagi ocene programa
stabilnosti za leto 2012 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97
Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske
napovedi v programu, optimističen, če se primerja z napovedjo
Komisije iz pomladi 2012. Cilj proračunske strategije, opisane v programu,
je znižati javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP v letu 2013 (rok,
ki ga je določil Svet) ter si prizadevati za nadaljnje znižanje
primanjkljaja tudi po tem datumu, tako da bo Slovenija do leta 2015 v grobem
dosegla srednjeročni proračunski cilj. Srednjeročni cilj je
določen kot uravnotežen položaj v strukturnem smislu in ostaja
nespremenjen glede na prejšnji program, vendar se ga ne more obravnavati kot
ustreznega v skladu z določbami Pakta za stabilnost in rast, saj ob
upoštevanju veljavnih politik in projekcij ne zagotavlja dovolj hitrega
napredka v smeri dolgoročne vzdržnosti. Obstaja tveganje, da bodo
proračunski rezultati slabši od ciljnih zaradi (i) pomanjkanja
natančne opredelitve ukrepov, ki so predvideni za obdobje 2013–15; (ii) preteklih
prekoračitev primarnih tekočih odhodkov; (iii) nižjih prihodkov v
luči razmeroma optimističnega makroekonomskega scenarija in
negotovosti v zvezi z učinkom nedavno odločenih davčnih ukrepov;
in (iv) možnih dodatnih operacij kapitalske podpore ter unovčitve jamstev.
Na podlagi (preračunanega) strukturnega salda[8] naj bi povprečna letna
fiskalna konsolidacija v obdobju 2010–2013 po načrtih znašala skoraj 1 %
BDP, kar nekoliko presega priporočilo Sveta. Vendar napoved Komisije iz
pomladi 2012 kaže na to, da bodo za doseganje priporočene konsolidacije
skozi celotno obdobje v letu 2013 potrebna dodatna prizadevanja. Po
načrtovanem zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je v programu
predvidena hitrost letnega približevanja srednjeročnemu cilju leta 2015 v
skladu z 0,5-odstotnim merilom iz Pakta za stabilnost in rast, leta 2014 pa pod
to referenčno vrednostjo, medtem ko je stopnja rasti javnofinančnih
odhodkov, ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, v skladu z
referenčno vrednostjo za odhodke iz Pakta za stabilnost in rast v obeh letih,
tako da je v programu načrtovani potek prilagoditve v smeri
srednjeročnega cilja na splošno primeren. Ob upoštevanju zgoraj navedenih
tveganj bi napredek pri doseganju srednjeročnega cilja v obeh letih lahko
bil počasnejši, kot je primerno. Bruto javnofinančni dolg naj bi se v
skladu s projekcijami programa povečal z 48 % BDP v letu 2011 na
najvišjo raven 53 % BDP v letu 2013 (s tem bi ostal pod referenčno
vrednostjo 60 % BDP), nato pa se do konca programskega obdobja ponovno
rahlo znižal. Pri projekcijah dolga obstaja tveganje zvišanja zaradi zgoraj
omenjene možnosti višjih primanjkljajev ter večjih prilagoditev stanj in
tokov. Srednjeročni proračunski okvir in izdatkovno fiskalno pravilo
Slovenije ostajata premalo zavezujoča ter premalo osredotočena na
doseganje srednjeročnega cilja in zagotavljanje dolgoročne
vzdržnosti. (9) Slovenska vlada do zdaj ni
bila sposobna uvesti kakršnih koli sistemskih sprememb v pokojninskem sistemu
zaradi 12-mesečnega moratorija na zakonodajo po neuspelem referendumu o pokojninski
reformi v juniju 2011. Vendar so bili kratkoročni ukrepi za omejitev
stroškov decembra 2011 in maja 2012 podaljšani in okrepljeni. Medtem ko so
ustrezni in koristni na kratek rok, so ti začasni ukrepi očitno
nezadostni, da bi z njimi lahko rešili dolgoročne izzive. Vlada predvideva
novo pokojninsko reformo, ki naj bi se jo izvedlo do konca leta 2013 in ki bi
temeljila na večstebrnem sistemu in dvigu dejanske upokojitvene starosti.
Podrobnejše informacije sicer niso bile zagotovljene, vendar se ambicioznost
teh načrtov zdi skromna. Glede na težavnost izziva je potrebna celovita
reforma, ki bo obravnavala naslednja vprašanja: nizka zakonsko določena
upokojitvena starost, razlike v zakonsko določeni upokojitveni starosti za
moške in ženske, veliko možnosti za zgodnjo upokojitev ter ugodna indeksacija
pokojnin. Zaenkrat niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za povečanje
zaposlenosti starejših delavcev, čeprav „Smernice za izvajanje ukrepov
aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–2015“ in „Načrt za izvajanje
ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2012“ starejše nezaposlene
obravnavajo kot posebno ciljno skupino. (10) Razmere v slovenskem
bančnem sektorju se zdaj zdijo še težavnejše kot v času ocene v letu 2011.
Celoletne izgube sektorja v letu 2011 so bile precejšnje, v prihodnje pa bo
upočasnitev gospodarstva povzročila nadaljnje izgube pri posojilih,
ker bo vedno več podjetij imelo težave s servisiranjem dolgov. Ukrepi, ki
so bili uvedeni ali napovedani, zaenkrat niso bili dovolj ambiciozni glede na
težavnost izziva. Nujna druga dokapitalizacija največje banke (NLB) je na
mrtvi točki. Nova vlada je napovedala, da namerava zmanjšati svoje
lastniške deleže v večjih bankah na manjšinske deleže, ki še
omogočajo preprečevanje sprejetja odločitev. Obstaja potreba po
opredelitvi razmerja med temi dolgoročnejšimi prizadevanji ter takojšnjo
in nujno potrebo po svežem kapitalu, pri čemer država kot večinski
lastnik jasno nosi glavno odgovornost pri končni analizi. V primeru jasne
privatizacijske strategije, podprte s pravočasnimi injekcijami kapitala za
pokrivanje izgub, zajamčenega dobrega upravljanja in profesionalnega,
depolitiziranega poslovodstva bi ta politika in morebitna prodaja teh bank bili
bolj verodostojni. (11) V preteklem letu niso bili
predstavljeni nobeni konkretni ukrepi za zmanjšanje asimetrije med zaščito
delavcev s pogodbo za nedoločen čas in delavcev s pogodbo za
določen čas. Pogajanja s socialnimi partnerji o Zakonu o delovnih
razmerjih so se začela leta 2011, vendar ni prišlo do nobenega sporazuma
ali sprejetja sprememb. V nacionalnem reformnem programu so napovedani nekateri
ukrepi za povečanje prožne varnosti in odpravljanje razdrobljenosti,
vendar brez urnika za njihovo sprejetje. Nedavno sprejeti Zakon za uravnoteženje
javnih financ uvaja znatno višje koncesijske dajatve za študentsko delo, kar
naj bi zmanjšalo privlačnost statusa študenta na trgu dela, vendar
zaenkrat niso predvideni nobeni dodatni ukrepi. (12) Odzivnost sistema
izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela ostaja nezadostna,
čeprav se v celotnem izobraževalnem ciklu trenutno uvajajo službe za
poklicno usmerjanje, hkrati pa se prizadevajo zagotoviti informacije o
prihodnjih karierah. Nič konkretnega ni bilo narejenega za vzpostavitev
sistema za napovedovanje potreb na trgu dela. Začeli so se nekateri
projekti za promocijo poklicev, po katerih na trgu dela obstaja veliko
povpraševanje, ki so sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada. Ti ukrepi
so ustrezni, vendar skupaj predstavljajo nezadosten odziv na omenjeni izziv.
Zunanja strokovna ocena splošne učinkovitosti državnega zavoda za
zaposlovanje v Sloveniji še ni na voljo za presojo. (13) Kljub zakonodajnim spremembam
aprila 2011 za pretvorbo Urada za varstvo konkurence (UVK) v neodvisno agencijo
s 1. januarjem 2012, UVK še ni neodvisen, ker mora biti najprej
izpolnjenih več postopkovnih pogojev. Poleg tega so se v letu 2011
sredstva UVK zmanjšala. Ti dogodki vplivajo na njegovo zmožnost razširitve
področja ukrepanja in zagotavljanja institucionalne podpore reformnim
prizadevanjem za povečanje konkurence. Študija o deregulaciji poklicev je
bila pravkar zaključena, vendar konkretni politični ukrepi na tem
področju ostajajo nezadostni. Bolj splošno lahko nekateri vidiki pravnega
okvira za ustanovitev ponudnikov storitev privedejo do vprašanj glede
skladnosti z direktivo o storitvah. Za splošno poslovno okolje so značilne
slabosti, ki omejujejo domače in tuje investitorje ter ovirajo hitro
čiščenje bilanc stanja bank. Te slabosti vključujejo neposredno
in posredno vpletenost države v gospodarstvo ter dolžnikom naklonjeni in
včasih problematični insolvenčni postopki. Končno, zaradi vedno
večjega pomena kot tranzitne države za pretok električne energije
domače elektroenergetsko omrežje postaja ozko grlo. (14) Po močnem diskrecijskem
povečanju v marcu 2010 je minimalna plača kot delež povprečne
plače v letu 2011 bila najvišja v EU, čeprav je še vedno pod pragom
revščine. Indeksacija v prihodnjih letih je privedla do nadaljnjega 4-odstotnega
nominalnega povečanja. Tak razvoj dogodkov zmanjšuje konkurenčnost
delovno intenzivnih sektorjev in stopnjuje strukturno brezposelnost. (15) Slovenija je v okviru pakta
„euro plus“ sprejela številne zaveze. Te zaveze in izvajanje zavez,
predstavljenih leta 2011, se nanašajo na spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje
konkurenčnosti, izboljšanje vzdržnosti javnih financ in krepitev
finančne stabilnosti. Komisija je ocenila izvajanje zavez iz pakta „euro
plus“. Rezultate te ocene je upoštevala pri priporočilih. (16) V okviru evropskega semestra
je Komisija izvedla obsežno analizo slovenske ekonomske politike. Ocenila je
program stabilnosti in nacionalni reformni program ter predstavila poglobljeni
pregled. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje
Evropske unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne
odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za
vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi
spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega
semestra so izražena v priporočilih v točkah od (1) do (7) v
nadaljevanju. (17) Svet je ob upoštevanju te
ocene preučil slovenski program stabilnosti, njegovo mnenje[9] pa je izraženo zlasti v
priporočilu v točki (1) v nadaljevanju. (18) Svet je ob upoštevanju
poglobljenega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, in te ocene preučil
nacionalni reformni program Slovenije za leto 2012 in slovenski program
stabilnosti. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU)
št. 1176/2011 so izražena zlasti v priporočilih (3), (6) in (7) v
nadaljevanju – PRIPOROČA, naj Slovenija v obdobju
2012–2013 sprejme naslednje ukrepe: 1. Izvrši naj proračun za
leto 2012 in okrepi proračunsko strategijo za leto 2013 z zadostno
opredeljenimi strukturnimi ukrepi ter naj bo pripravljena sprejeti dodatne
ukrepe, da bo zagotovila pravočasno odpravo čezmernega primanjkljaja
na vzdržen način in doseganje strukturnega fiskalnega napora,
določenega v priporočilih Sveta v skladu s postopkom o čezmernem
primanjkljaju. Nato naj zagotovi ustrezen strukturni fiskalni napor, da bo v
zadostni meri napredovala pri doseganju primernega srednjeročnega cilja za
proračunski položaj, med drugim z doseganjem referenčne vrednosti za
odhodke. Okrepi naj srednjeročni proračunski okvir, vključno z
izdatkovnim fiskalnim pravilom, tako da zagotovi, da bo bolj zavezujoč in
pregleden. 2. Sprejme naj nujne ukrepe za
zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema ob hkratnem
ohranjanju primerne ravni pokojnin, tako da (i) uskladi zakonsko določeno
upokojitveno starost za moške in ženske; (ii) poviša zakonsko določeno
upokojitveno starost v skladu s povečanjem pričakovane življenjske
dobe; (iii) zmanjša možnosti za zgodnjo upokojitev; in (iv) opravi revizijo
sistema indeksacije za pokojnine. Stopnjo zaposlenosti starejših delavcev naj
zviša tudi z nadaljnjim razvojem aktivnih politik trga dela in ukrepov
vseživljenjskega učenja. 3. Sprejme naj potrebne ukrepe
za zagotovitev zadostnih kapitalskih rezerv za bančni sektor in intenzivno
spodbuja čiščenje bilanc stanja, tako da se lahko ponovno začne
ustrezno posojanje produktivnim dejavnostim. Pridobi naj potrditve
kvalificiranih tretjih oseb glede ocen kreditnih izgub pri stresnih testih
sistemsko pomembnih bank. 4. Prilagodi naj zakonodajo za
zaščito delovnih mest v zvezi s pogodbami za nedoločen čas, da
bo zmanjšala razdrobljenost trga dela, to pa naj stori ob posvetovanju s
socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami. Še naprej naj se
ukvarja s problemom vzporednega trga dela, ki ga ustvarja študentsko delo. 5. Izboljša naj usklajenost
kvalifikacij s povpraševanjem na trgu dela, še posebej za nizko kvalificirane
delavce in visokošolske diplomante, ter nadaljuje reforme na področju
poklicnega izobraževanja in usposabljanja. 6. Sprejme naj nadaljnje ukrepe
za povečanje odprtosti trga ter pospeši reorganizacijo poklicnih storitev.
Izboljša naj poslovno okolje z (i) izvedbo reforme Urada za varstvo konkurence,
(ii) vzpostavitvijo okvira za podjetja v državni lasti, ki bo jamčil neodvisno
vodenje in visoke standarde za upravljanje podjetij (iii) izboljšanjem
stečajnih postopkov, zlasti v smislu časovne ustreznosti in
učinkovitosti. 7. Po posvetovanju s socialnimi
partnerji in v skladu z nacionalno prakso naj zagotovi, da bo rast plač,
vključno s prilagoditvijo minimalne plače, podpirala
konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. V Bruslju, Za Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997,
str. 1. [2] UL L 306, 23.11.2011, str. 25. [3] COM(2012) 327 final. [4] P7_TA(2012)0048 in P7_TA(2012)0047. [5] Sklep Sveta 2012/238/EU z dne 26. aprila 2012. [6] COM(2012) 68 final. [7] SWD(2012) 158 final. [8] Ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in
začasnih ukrepov, ki so ga službe Komisije ponovno izračunale na
podlagi informacij, predloženih v programu, z uporabo skupno dogovorjene
metodologije. [9] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.