28.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 436/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2237

z dne 13. avgusta 2020

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2020/3 glede odstopanja za najmanjšo referenčno velikost ohranjanja venernic (Venus spp.) v nekaterih italijanskih teritorialnih vodah

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (1) ter zlasti člena 15(6) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (2) ter zlasti člena 15(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (3) ter zlasti člena 15a Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov v ribištvu Unije z uvedbo obveznosti iztovarjanja za ulov vrst, za katere veljajo omejitve ulova, v Sredozemskem morju pa tudi za ulov vrst, za katere veljajo najmanjše velikosti.

(2)

V skladu s členom 15(1)(d) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja za pridneni ribolov v Sredozemskem morju uporablja najpozneje od 1. januarja 2017 za vrste, ki opredeljujejo ribolov, za vse ostale vrste pa najpozneje od 1. januarja 2019.

(3)

Načrti za zavržke, ki jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, lahko vsebujejo podrobnosti iz člena 15(5)(a) do (e) Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z določitvijo najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja.

(4)

Člen 15a Uredbe (ES) št. 1967/2006 in člen 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241 Komisijo pooblaščata, da zaradi sprejetja načrtov zavržkov za vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja, določi najmanjše referenčne velikosti ohranjanja z namenom varovanja nedoraslih morskih organizmov. V skladu z navedenima členoma lahko najmanjše referenčne velikosti ohranjanja po potrebi odstopajo od velikosti, določenih v Prilogi IX k Uredbi (EU) 2019/1241.

(5)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/3 (4) je bil na podlagi priporočila, ki ga je predložila Italija, po posvetovanju s svetovalnim svetom za Sredozemlje, ob upoštevanju mnenja STECF in začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2019/1241 določen načrt za zavržke za venernice (Venus spp.) v italijanskih teritorialnih vodah od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022. Vendar je bila uporaba zmanjšane najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za venernice 22 mm omejena na eno leto, tj. do 31. decembra 2020. Hkrati je bila do 31. decembra 2022 odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za nabiranje venernic pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja.

(6)

Italija je edina država članica z neposrednim upravljalnim interesom za nabiranje venernic v italijanskih teritorialnih vodah na geografskih podobmočjih GFCM 9, 10, 17 in 18. Italija je 2. marca 2020 predložila skupno priporočilo, v katerem je prosila, naj se odstopanje od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja iz Delegirane uredbe (EU) 2020/3 za stalež venernic podaljša do 31. decembra 2022.

(7)

Skupno priporočilo, ki ga je predložila Italija, je STECF (STECF 20-01) pregledal glede na cilje in ciljne vrednosti iz členov 3 in 4 Uredbe (EU) 2019/1241 (5).

(8)

STECF je opozoril, da porazdelitev pogostosti dolžin (2017–2019), predstavljena v novem skupnem priporočilu, kaže, da je bilo od prvega izvajanja manjše najmanjše referenčne velikosti ohranjanja (s 25 mm na 22 mm) v letu 2017 v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2376 (6) v staležu na nekaterih območjih regije Marke opaženo povečanje števila osebkov, večjih od 22 mm. STECF je poleg tega ugotovil, da je bil status staležev na območjih, za katera so na voljo zadostne informacije, očitno stabilen ali se izboljšuje. STECF je ugotovil, da načrt upravljanja vključuje določbe, ki bodo za upravljanje deleža izkoriščenosti populacij venernic verjetno učinkovitejše, kot so razmere, ki so prevladovale pred letom 2017. Poleg tega je STECF ugotovil, da zmanjšana najmanjša referenčna velikost ohranjanja za venernice še vedno presega velikost ob prvi zrelosti (po poročanju 15 do 17 mm), zato verjetno ne bo škodljivo vplivala na sposobnost reprodukcije staleža in bo verjetno le malo vplivala na delež izkoriščenosti nedoraslih organizmov.

(9)

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo v tej fazi v skupnem priporočilu, in ocen svetovalnega sveta za Sredozemsko morje (STECF19-02 in 20-01) meni, da je odstopanje od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v skladu s cilji trajnostnega izkoriščanja staleža venernic v italijanskih teritorialnih vodah. Čeprav STECF ugotavlja, da so bile informacije v zvezi z regijo Marke in regijo Apulija manj popolne, Komisija meni, da se je struktura populacije venernic v teh regijah v zadnjih dveh letih izboljšala in da obstajajo dokazi o dobrem prirastku. Ker predlagana zmanjšana najmanjša referenčna velikost ohranjanja za venernice še vedno presega velikost ob prvi zrelosti (po poročanju med 15 do17 mm), Komisija meni, da bo verjetno le malo vplivala na delež izkoriščenosti nedoraslih organizmov, kar je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2019/1241. Manjša najmanjša referenčna velikost ohranjanja je prav tako prispevala k zmanjšanju vpliva ribolovne dejavnosti na morski ekosistem, saj je omogočila znatno zmanjšanje območja, na katerem se izvaja ribolov s strgačami. Na podlagi navedenega se zdi, da bi predlagana zmanjšana najmanjša referenčna velikost ohranjanja izpolnjevala zahteve, določene za tehnične ukrepe, iz člena 15 in člena 18 Uredbe (EU) 2019/1241. Glede na zgornje ugotovitve je primerno, da se zaprošeno odstopanje odobri do 31. decembra 2022. Poleg tega Komisija dodaja, da bo Italija v skladu s svojim nacionalnim načrtom upravljanja pozorno spremljala staleže venernic v obliki letnih poročil, ki jih bo treba poslati Komisiji.

(10)

Ukrepi, predlagani v skupnem priporočilu, so skladni s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(11)

Delegirano uredbo (EU) 2020/3 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovom in načrtovanjem ribolovne sezone plovil Unije, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Delegirane uredbe (EU) 2020/3

V členu 5 Delegirane uredbe (EU) 2020/3 se črta tretji odstavek.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 354 28.12.2013, str. 22.

(2)   UL L 198, 25.7.2019, str. 105.

(3)   UL L 409, 30.12.2006, str. 11.

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/3 z dne 28. avgusta 2019 o načrtu za zavržke za venernice (Venus spp.) v nekaterih italijanskih teritorialnih vodah (UL L 2, 6.1.2020, str. 1).

(5)  Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) – poročilo s 63. plenarnega zasedanja – pisni postopek (PLEN-20-01). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020, ISBN 978-92-76-18117-0, doi:10.2760/465398, JRC120479https://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/2660523/STECF+PLEN+20-01.pdf/262e4bef-ca24-4ce7-b0cb-b95f67e1538f.

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2376 z dne 13. oktobra 2016 o načrtu za zavržke za venernice Venus spp. v italijanskih teritorialnih vodah (UL L 352, 23.12.2016, str. 48).