1

Evropska komisija (zadeva C‑244/23 P), družba Wizz Air Hungary Légiközlekedési Zrt. (Wizz Air Hungary Zrt.) (v nadaljevanju: Wizz Air) (zadeva C‑245/23 P) in družba Societatea Naţională „Aeroportul Internaţional Timişoara – Traian Vuia“ SA (v nadaljevanju: AITTV) (zadeva C‑246/23 P) s pritožbami predlagajo razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 8. februarja 2023, Carpatair/Komisija (T‑522/20, EU:T:2023:51, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče člen 2 Sklepa Komisije (EU) 2021/1428 z dne 24. februarja 2020 o državni pomoči SA. 31662 – C/2011 (ex NN/2011), ki jo je Romunija izvedla za mednarodno letališče Temišvar in družbo Wizz Air (UL 2021, L 308, str. 1, v nadaljevanju: sporni sklep), razglasilo za ničen v delu, v katerem je bilo v njem ugotovljeno, da letališke pristojbine iz zbornikov letalskih informacij (v nadaljevanju: ZLI) za leto 2010 ter sporazumi med družbama AITTV in Wizz Air v letu 2008 (v nadaljevanju: sporazumi iz leta 2008), vključno s spremembami teh sporazumov leta 2010 (v nadaljevanju: sporazuma o spremembah iz leta 2010), niso državne pomoči.

2

Mednarodno letališče Temišvar (Romunija) upravlja AITTV, ki je družba, v kateri ima romunska država 80‑odstotni delež kapitala.

3

Družba Carpatair SA je romunski regionalni letalski prevoznik. V letu 2000 je na letališču vzpostavila vozlišče, iz katerega je zagotavljala storitve vozlišč in manjših letališč.

4

Družba AITTV je v okviru strategije za privabljanje nizkocenovnih letalskih prevoznikov in povečanje splošne donosnosti navedenega letališča leta 2008 z madžarskim nizkocenovnim letalskim prevoznikom Wizz Air sklenila sporazume iz leta 2008, v katerih so bila opredeljena načela njunega sodelovanja in splošni pogoji, v skladu s katerimi lahko družba Wizz Air uporablja letališko infrastrukturo in storitve. Dva od teh sporazumov sta bila 25. junija 2010 spremenjena z novo shemo, dogovorjeno med družbama Wizz Air in AITTV, ki je zajemala obdobje do 6. februarja 2011. Družba Wizz Air je lete s tega mednarodnega letališča začela opravljati oktobra 2008.

5

Družba Carpatair je 30. septembra 2010 pri Komisiji vložila pritožbo zaradi domnevno nezakonite državne pomoči v korist družbe Wizz Air.

6

Komisija je 24. maja 2011 Romunijo obvestila o odločitvi, da bo začela formalni postopek preiskave, določen v členu 108(2) PDEU, med drugim v zvezi s sporazumi iz leta 2008 ter popusti in rabati na letališke pristojbine, dodeljenimi v skladu z ZLI za leta 2007, 2008 in 2010.

7

Družba Carpatair je leta 2014 prenehala opravljati dejavnosti na letališču Temišvar in je bila vključena v postopek sodne reorganizacije. Njena glavna baza dejavnosti je zdaj letališče Arad (Romunija), ki je od mednarodnega letališča Temišvar oddaljeno 50 kilometrov (km) in s katerega med drugim ponuja čarterske lete. Rednih letov ne ponuja več.

8

Komisija je 24. februarja 2020 sprejela sporni sklep.

9

Komisija je v zvezi z letališkimi pristojbinami iz ZLI za leta 2007, 2008 in 2010 v spornem sklepu ugotovila, da osnovna stopnja, rabati in popusti na te pristojbine niso bili selektivni.

10

Komisija je v zvezi s sporazumi iz leta 2008 in sporazumoma o spremembah iz leta 2010 (v nadaljevanju skupaj: sporazumi iz let 2008 in 2010) – ob upoštevanju ekonomskih ocen, ki so bile sprejete po sklenitvi teh sporazumov – ugotovila, da ti sporazumi družbi AITTV zagotavljajo dodatno donosnost. Zato je menila, da bi preudaren zasebni subjekt v tržnem gospodarstvu sklenil take sporazume. Poleg tega naj bi bili navedeni sporazumi del splošne strategije in dolgoročnega prizadevanja za splošno donosnost mednarodnega letališča Temišvar. Komisija je zato ugotovila, da družbi Wizz Air ni bila dodeljena gospodarska prednost, ki je ne bi mogla dobiti pod običajnimi tržnimi pogoji.

11

Družba Carpatair je 11. avgusta 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornega sklepa.

12

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi razsodilo, prvič, da je Komisija napačno uporabila pravo, ker ni preučila, ali je bil popust na letališke pristojbine iz točke 7.3 ZLI za leto 2010 – če se upošteva posamično – selektiven. Drugič, Splošno sodišče je razsodilo, da Komisija ni zakonito utemeljila svoje presoje, da družbi Wizz Air s sporazumi iz let 2008 in 2010 ni bila dodeljena gospodarska prednost, ki je v običajnih tržnih razmerah ne bi pridobila. Splošno sodišče je po tem, ko je ugodilo prvemu tožbenemu razlogu in delno drugemu tožbenemu razlogu, ki ju je družba Carpatair navedla v utemeljitev te tožbe, člen 2 spornega sklepa razglasilo za ničen v delu, pojasnjenem v točki 1 te sodbe.

13

Komisija s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

14

Družba Carpatair Sodišču predlaga, naj:

15

Družba Wizz Air s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

16

Komisija Sodišču predlaga, naj:

17

Družba Carpatair Sodišču predlaga, naj:

18

Družba AITTV s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

19

Komisija Sodišču predlaga, naj:

20

Družba Carpatair Sodišču predlaga, naj:

21

Družba Wizz Air, ki jo podpira Komisija, s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, ko je razsodilo, da so bili sporazumi iz let 2008 in 2010 eden od vzrokov za ogrozitev konkurenčnega položaja družbe Carpatair, izkrivilo dokaze in bistveno kršilo postopek.

22

Na prvem mestu, Splošno sodišče naj bi menilo, da so se sporazumi iz let 2008 in 2010 posamično in neposredno nanašali na družbo Carpatair, ker sta bili družbi Carpatair ter Wizz Air ob sprejetju sklepa o začetku formalnega postopka preiskave leta 2011 konkurentki na petih povezavah z odhodi z mednarodnega letališča Temišvar in ker so se med letoma 2008 in 2010 število potnikov, donosi ter prihodki družbe Carpatair na teh petih povezavah znatno znižali.

23

Vendar naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo dejstva, da je bilo to znižanje podobno oziroma očitno nižje od znižanja, ki ga je družba Carpatair utrpela na povezavah, na katerih z družbo Wizz Air nista bili konkurentki.

24

Poleg tega naj bi bile v izpodbijani sodbi očitne napake pri izračunu donosov družbe Carpatair.

25

Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi v točki 77 izpodbijane sodbe razsodilo, da iz pripomb, ki jih je družba Carpatair predložila med upravnim postopkom, izhaja, da se je ta družba pritožila tudi zato, ker ni mogla prevzeti letov z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, ki sta jih zagotavljala druga letalska prevoznika, ki sta zapustila to letališče leta 2008, ker je te lete zdaj zagotavljala družba Wizz Air. Vendar naj se o tej trditvi pred Splošnim sodiščem ne bi razpravljalo. Priloga A.8 k ničnostni tožbi, naslovljena „Pripombe, ki jih je družba Carpatair 7. junija 2011 predložila Komisiji“, naj bi bila v navedeni tožbi le omenjena, ne pa tudi povzeta. Še več, o njej naj se ne bi izmenjala stališča pred Splošnim sodiščem, s čimer naj bi se bistveno kršil postopek, v okvir katerega spada pravica družbe Wizz Air do izjave v zvezi s tem.

26

Družba Carpatair izpodbija dopustnost prvega pritožbenega razloga družbe Wizz Air. Ta naj bi se namreč omejila na predlog Sodišču, naj ponovno presodi dejstva in dokaze. Prav tako naj iz dokumentov v spisu ne bi očitno izhajalo izkrivljanje dokazov, ki ga zatrjuje družba Wizz Air.

27

Družba Carpatair podredno meni, da ta pritožbeni razlog ni utemeljen.

28

Na prvem mestu, družba Carpatair najprej trdi, da navedeni pritožbeni razlog temelji na napačni razlagi točke 73 izpodbijane sodbe, s katero naj bi se Splošno sodišče omejilo na navedbo, da je družba Carpatair dokazala, da so bili sporazumi iz let 2008 in 2010 eden od razlogov za ogrozitev njenega konkurenčnega položaja. To, da je na povezavah, ki jih je upravljala družba Carpatair in ki niso bile tiste, na katerih sta si bili z družbo Wizz Air konkurenčni, prav tako utrpela znižanje donosov, naj te ugotovitve ne bi omajalo.

29

Dalje, družba Wizz Air naj ne bi upoštevala, da škodljive posledice sporazumov iz let 2008 in 2010 niso omejene na povezave, na katerih sta si bili z družbo Carpatair konkurenčni. Vendar naj bi bile v izpodbijani sodbi ugotovljene le posledice za povezave, na katerih je bila družba Carpatair v neposredni konkurenci z družbo Wizz Air, kot se zahteva s členom 263, četrti odstavek, PDEU.

30

Nazadnje, Splošno sodišče naj bi v točkah 75 in 76 izpodbijane sodbe sicer res storilo manjšo računsko napako pri izračunu znižanja donosov na povezavah družbe Carpatair. Vendar naj ne bi bilo sporno, da so se ti donosi med letoma 2008 in 2010 znatno znižali.

31

Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi kršilo pravico družbe Wizz Air do izjave o trditvi v zvezi z nezmožnostjo družbe Carpatair, da prevzame povezave dveh drugih letalskih prevoznikov z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar. Kot naj bi namreč Splošno sodišče navedlo v točki 77 izpodbijane sodbe, naj bi družba Carpatair svoje pripombe v zvezi s tem že podala med prvotno preiskavo. Družba Wizz Air naj bi bila torej seznanjena s stališčem družbe Carpatair. Poleg tega naj bi družba Wizz Air prikrila dejstvo, da ugotovitev Splošnega sodišča v točki 78 izpodbijane sodbe temelji na dokazih iz prilog A.7 in A.8 k ničnostni tožbi.

32

Na tretjem in zadnjem mestu, družba Wizz Air naj ne bi upoštevala vseh elementov, na podlagi katerih je Splošno sodišče v točkah od 54 do 86 izpodbijane sodbe menilo, da je je šlo za posamično nanašanje na družbo Carpatair.

33

Družba AITTV, ki jo podpira Komisija, s prvim pritožbenim razlogom zlasti trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da se je sporni sklep neposredno in posamično nanašal na družbo Carpatair.

34

Na prvem mestu, Splošno sodišče naj bi se – brez zadostnih dokazov – zadovoljilo s predpostavko, da sta bili družbi Carpatair in Wizz Air konkurentki, ne da bi upoštevalo dokaze, ki jih je predložila družba AITTV, ki naj bi dokazovali, da družbi Carpatair in Wizz Air nista bila letalska prevoznika primerljive vrste in velikosti ter da sta opravljala lete na večinoma različnih povezavah.

35

Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi prav tako – brez zadostnih dokazov – menilo, da je sporni sklep znatno vplival na položaj družbe Carpatair, ne da bi upoštevalo trditve, navedene pred njim.

36

Prvič, družba AITTV naj bi pred Splošnim sodiščem trdila, da je bil pravni in dejanski položaj družbe Carpatair ne glede na sporazume iz let 2008 in 2010 v času sklenitve teh sporazumov tak, da ta letalska družba ni več mogla uspešno opravljati letov z mednarodnega letališča Temišvar, saj je bil njen poslovni model zastarel. Splošno sodišče naj kljub dokazom, ki so mu bili predloženi v zvezi s tem, še vedno ne bi upoštevalo svetovne finančne krize, ki je prizadela letalske prevoznike v času dejanskega stanja in ki naj bi pomenila drugo verjetno razlago za težave družbe Carpatair.

37

Drugič, družba Carpatair naj ne bi predložila nobenega dokaza o kakršnem koli učinku sporazumov iz let 2008 in 2010 na njen položaj, za katerega naj bi v točki 4 ničnostne tožbe sama menila, da je enak položaju številnih drugih letalskih prevoznikov, ki opravljajo lete z mednarodnega letališča Temišvar. Poleg tega naj bi iz točke 116 te tožbe izhajalo, da učinki teh sporazumov niso bili nujno specifični za to letalsko družbo. Vendar naj Splošno sodišče ne bi preučilo, ali so navedeni družbi morebitne izgube nastale zaradi konkurence drugih letalskih prevoznikov, kot je družba Wizz Air, ali zaradi drugih dejavnikov.

38

Kot je navedeno v točki 70 izpodbijane sodbe, so se med letoma 2008 in 2010 število potnikov, donosi in prihodki družbe Carpatair na petih povezavah, na katerih sta si bili z družbo Wizz Air konkurenčni, sicer res znatno znižali. Vendar naj bi dokazi, predloženi Splošnemu sodišču, dokazovali, da so se donosi družbe Carpatair znižali na vseh povezavah te letalske družbe z mednarodnega letališča Temišvar in ne le na tistih, ki so sovpadale s povezavami, ki jih je upravljala družba Wizz Air. V izpodbijani sodbi naj namreč ne bili obravnavani ti dokazi, ki naj bi dokazovali, da ni neposrednega in posamičnega nanašanja na družbo Carpatair v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

39

Na tretjem mestu, Splošno sodišče naj bi v točki 78 izpodbijane sodbe navedlo izgubo dobička družbe Carpatair, čeprav naj ga zadnjenavedena v svojih pisanjih na prvi stopnji ne bi zatrjevala.

40

Družba Carpatair izpodbija dopustnost prvega pritožbenega razloga družbe AITTV, ker naj ne bi bil jasen in natančen, saj naj družba AITTV ne bi razlikovala med spornimi ukrepi in ustreznimi pravnimi merili ter naj bi zamenjala preizkus procesnega upravičenja in pravnega interesa, ki ga je opravilo Splošno sodišče.

41

Družba Carpatair podredno trdi, da pritožbeni razlog ni utemeljen.

42

Splošno sodišče naj bi natančno opredelilo in uporabilo upoštevna pravna merila, da bi ugotovilo procesno upravičenje družbe Carpatair za razglasitev ničnosti spornega sklepa v delu, v katerem se nanaša na sporazume iz let 2008 in 2010 ter ZLI za leto 2010. Iz sistematike izpodbijane sodbe – v kateri naj bi bili vprašanji, ali se sporazumi iz let 2008 in 2010 posamično nanašajo na družbo Carpatair ter ali imajo ti sporazumi in ZLI za leto 2010 zanjo neposredne učinke, izčrpno obravnavani – naj bi bilo jasno razvidno, da je bilo procesno upravičenje družbe Carpatair pravno zadostno dokazano.

43

Družba AITTV, ki jo podpira Komisija, v petem pritožbenem razlogu, na prvem mestu, meni, da Splošno sodišče ni zadostno upoštevalo dokazov, ki so jih predložile Komisija ter družbi Wizz Air in AITTV, o neobstoju učinkovite konkurence med družbama Wizz Air in Carpatair v času sklenitve sporazumov iz let 2008 in 2010.

44

Družba AITTV meni, da čeprav Splošnemu sodišču ni treba presojati vsake pred njim podane trditve, to vseeno stori bistveno kršitev postopka, kadar – tako kot v obravnavanem primeru – v točkah 63 in 69 izpodbijane sodbe navaja veliko trditev in materialnih dokazov, ne da bi v zvezi z njimi podalo presojo, tudi če bi druga presoja teh elementov vodila k razglasitvi tožbe družbe Carpatair za nedopustno.

45

Dokazi, ki so jih predložile družbi AITTV in Wizz Air ter Komisija, naj bi zlasti dokazovali gospodarsko razumnost sporazumov iz let 2008 in 2010 ter dejstvo, da so bili letalski prevozniki izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, kar naj bi družbi AITTV omogočilo, da obdrži najprivlačnejše ponudbe. S temi dokazi naj bi se dokazalo, da se je s temi sporazumi zagotovila dodatna donosnost.

46

Poleg tega naj v izpodbijani sodbi ne bi bilo pojasnil v zvezi z zadevnimi trgi in tržnimi deleži, zmogljivostmi letalskih prevoznikov, nadomestljivostjo povezav, stroški in stopnjami dobička ter drugimi parametri za določitev, ali sta bili družbi Wizz Air in Carpatair konkurentki.

47

Splošno sodišče naj bi v točki 15 izpodbijane sodbe priznalo, da je družba Carpatair prenehala opravljati dejavnost na mednarodnem letališču Temišvar in da ne ponuja več rednih letov, vendar naj teh bistvenih dejstev ne bi zadostno upoštevalo.

48

Na drugem mestu, Splošno sodišče naj bi kršilo obveznost obrazložitve, ker naj ne bi opredelilo vzročne zveze med finančnimi težavami družbe Carpatair in domnevno konkurenco družbe Wizz Air in ker naj bi se v točki 83 izpodbijane sodbe omejilo na navedbo domnev, ne da bi upoštevalo druge mogoče razlage iz spisa.

49

Družba Carpartair naj bi v točki 46 tožbe na prvi stopnji zatrjevala, da je z družbo Wizz Air v neposredni konkurenci na petih povezavah, hkrati pa naj bi v točki 50 te tožbe priznala, da je prenehala opravljati dejavnosti na petnajstih povezavah z mednarodnega letališča Temišvar. Iz tega naj bi sledilo, da so bile težave, s katerimi se je soočala družba Carpatair, prevelike, da bi jih bilo mogoče pripisati konkurenci družbe Wizz Air le na tretjini povezav, ki jih je zagotavljala družba Carpatair s tega letališča.

50

Poleg tega naj družba Carpatair v tožbi na prvi stopnji ne bi navedla, da je na nekaterih povezavah konkurirala drugim letalskim prevoznikom, kot je družba Wizz Air. Ta konkurenca – ki bi prav tako lahko vplivala na položaj družbe Carpatair – pa naj v izpodbijani sodbi ne bi bila obravnavana.

51

Družba Carpatair meni, da peti pritožbeni razlog družbe AITTV ni dopusten, ker naj bi z njim zadnjenavedena družba le ponavljala trditve, ki jih je navedla že pred Splošnim sodiščem, ne da bi predložila dokaz o napačni uporabi prava ali izkrivljanju dokazov.

52

Družba Carpatair podredno trdi, da pritožbeni razlog ni utemeljen.

53

V zvezi s tem meni, da v skladu z ustaljeno sodno prakso znatni vpliv na konkurenčni položaj tožeče stranke na zadevnem trgu ne izhaja iz poglobljene analize različnih konkurenčnih razmerij na teh trgih, ampak načeloma iz prima facie ugotovitve, da odobritev zadevnega ukrepa privede do znatnega vpliva na ta položaj.

54

Natančna analiza iz izpodbijane sodbe naj bi dokazovala, da je Splošno sodišče zadostno preizkusilo vse dokaze, ki so mu bili predloženi, in na njihovi podlagi pravilno ugotovilo, da so lahko sporazumi iz let 2008 in 2010 znatno vplivali na konkurenčni položaj družbe Carpatair na upoštevnih trgih.

55

Na prvem mestu, v zvezi z dopustnostjo prvega pritožbenega razloga družbe Wizz Air je treba ugotoviti, da je družba Carpatair – čeprav trdi, da ugotovitve Splošnega sodišča niso vsebinsko napačne – vseeno priznala, da je Splošno sodišče storilo napako pri izračunu znižanja donosov družbe Carpatair glede na zneske, navedene v eni od prilog k njeni ničnostni tožbi. Poleg tega družba Wizz Air z očitkom, da je Splošno sodišče kršilo njeno pravico do izjave, Sodišču ne predlaga le ponovne presoje dejanskega stanja, ampak zatrjuje bistveno kršitev postopka, ki je razlog, ki ga Sodišče lahko obravnava v pritožbenem postopku.

56

Na drugem mestu, v zvezi z dopustnostjo prvega pritožbenega razloga družbe AITTV je treba ugotoviti, prvič, da ta razlog ni napisan tako nenatančno, da ne bi bilo mogoče razumeti trditev, na katerih temelji. Drugič, zgolj okoliščina, da je ta družba napačno razlagala pogoje za dopustnost ničnostne tožbe iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, ne more povzročiti, da se navedeni pritožbeni razlog razglasi za nedopusten. Če bi bila dokazana, bi bilo ta razlog treba zaradi take napake namreč zavrniti kot neutemeljen.

57

Na tretjem in zadnjem mestu, v zvezi z dopustnostjo petega pritožbenega razloga družbe AITTV je treba ugotoviti, da ta družba s tem razlogom izpodbija izpodbijano sodbo, ker naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo dokazov, ki so mu bili predloženi, in ker naj bi kršilo obveznost obrazložitve. Zato navedeni razlog – glede na to, da izhaja iz izpodbijane sodbe – po naravi stvari ne more pomeniti ponovitev trditev, podanih na prvi stopnji.

58

Iz tega sledi, da je treba trditve družbe Carpatair v zvezi z nedopustnostjo prvega pritožbenega razloga družbe Wizz Air ter prvega in petega pritožbenega razloga družbe AITTV v celoti zavrniti.

59

Ni sporno, da je sporni sklep, prvič, posamični akt v delu, v katerem je v njem ugotovljeno, da sporazumi iz let 2008 in 2010 niso državne pomoči, in drugič, predpis, v katerem ni izvedbenih ukrepov v smislu člena 263, četrti odstavek, tretji del povedi, PDEU, v delu, v katerem je v njem ugotovljeno, da shema letaliških pristojbin, vzpostavljena z ZLI za leto 2010, ni državna pomoč. Zato je Splošno sodišče pravilno razsodilo, da je morala družba Carpatair, da bi dokazala svoje procesno upravičenje, dokazati, da se del spornega sklepa v zvezi s sporazumi iz let 2008 in 2010 nanjo neposredno in posamično nanaša, medtem ko je za del tega spornega sklepa v zvezi z ZLI za leto 2010 zadoščalo dokazati neposredno nanašanje nanjo.

60

Družbi AITTV in Wizz Air ob podpori Komisije izpodbijata presojo Splošnega sodišča, na podlagi katere je to razsodilo, da se je del spornega sklepa v zvezi s sporazumi iz let 2008 in 2010 na družbo Carpatair neposredno in posamično nanašal ter da se je del tega sklepa v zvezi z ZLI za leto 2010 nanjo neposredno nanašal.

61

Kadar tožeča stranka izpodbija utemeljenost sklepa o presoji pomoči, sprejetega na podlagi člena 108(3) PDEU ali na koncu formalnega postopka preiskave, mora dokazati, da ta sklep nanjo vpliva zaradi nekaterih njenih posebnih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, ki jo razločuje od vseh drugih oseb, in jo zato individualizira podobno kot naslovnika takega sklepa. To velja zlasti takrat, kadar bi pomoč, ki je predmet zadevnega sklepa, pomembno vplivala na položaj tožeče stranke na zadevnem trgu (glej v tem smislu sodbi z dne 17. septembra 2015, Mory in drugi/Komisija, C‑33/14 P, EU:C:2015:609, točka 97, in z dne 31. januarja 2023, Komisija/Braesch in drugi, C‑284/21 P, EU:C:2023:58, točka 54).

62

Splošno sodišče je v točkah od 61 do 86 izpodbijane sodbe razsodilo, da se je del spornega sklepa v zvezi s sporazumi iz let 2008 in 2010 na družbo Carpatair posamično nanašal. Natančneje, Splošno sodišče je po tem, ko ni hotelo priznati odločilnega pomena dejstvu, da je bila družba Carpatair aktivno udeležena v upravnem postopku, poudarilo, prvič, da je ta družba predložila dokaze v zvezi s trgi, na katerih je bila z družbo Wizz Air v konkurenčnem razmerju, in je dokazala, da so bili ti sporazumi eden od vzrokov za znaten vpliv na njen konkurenčni položaj na teh trgih, in drugič, da je navedena družba dokazala, da je imela poseben status, po katerem se je razlikovala od drugih letalskih prevoznikov, prisotnih na mednarodnem letališču Temišvar.

63

Na prvem mestu, v zvezi s presojo Splošnega sodišča v točkah od 63 do 70 in od 73 do 85 izpodbijane sodbe, v skladu s katero je družba Carpatair dokazala, da so sporazumi iz let 2008 in 2010 lahko znatno vplivali na njen konkurenčni položaj na zadevnih trgih, je treba spomniti, da to, da pritožnica dokaže znaten vpliv na njen položaj na zadevnem trgu, ne pomeni, da je treba o konkurenčnih razmerjih med pritožnico in družbami, ki so bile naslovnice spornega sklepa, sprejeti dokončno odločitev, ampak mora navedena pritožnica le ustrezno navesti razloge, zaradi katerih lahko sklep Komisije škoduje njenim legitimnim interesom s tem, da znatno vpliva na njen konkurenčni položaj na tem trgu. Znatni vpliv na konkurenčni položaj pritožnice na zadevnem trgu namreč ne izhaja iz poglobljene analize različnih konkurenčnih razmerij na tem trgu, ki bi omogočila natančno določitev obsega vpliva na njen konkurenčni položaj, ampak načeloma iz prima facie ugotovitve, da odobritev ukrepa, na katerega se nanaša sklep Komisije, privede do znatnega vpliva na ta položaj (glej v tem smislu sodbi z dne 12. julija 1990, COFAZ/Komisija, C‑169/84, EU:C:1990:301, točka 28, in z dne 20. januarja 2022, Deutsche Lufthansa/Komisija, C‑594/19 P, EU:C:2022:40, točki 74 in 75 in navedena sodna praksa).

64

Družba AITTV v obravnavani zadevi Splošnemu sodišču očita, da je v točki 69 izpodbijane sodbe razsodilo, da sta bili družbi Wizz Air in Carpatair konkurentki na petih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, ne da bi upoštevalo nasprotne trditve, podane pred njim.

65

V zvezi s tem je treba spomniti, prvič, da pritožbeni razlog, ki se nanaša na neobstoj odgovora Splošnega sodišča na trditve, navedene na prvi stopnji, v bistvu pomeni zatrjevanje kršitve obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 36 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se za Splošno sodišče uporablja na podlagi člena 53, prvi odstavek, tega statuta in člena 117 Poslovnika Splošnega sodišča (glej v tem smislu sodbi z dne 20. maja 2010, Gogos/Komisija, C‑583/08 P, EU:C:2010:287, točka 29, in z dne 14. septembra 2023, Land Rheinland-Pfalz/Deutsche Lufthansa, C‑466/21 P, EU:C:2023:666, točka 93).

66

Drugič, iz točk od 64 do 69 izpodbijane sodbe izhaja, da je Splošno sodišče ugotovilo, da sta bili družbi Wizz Air in Carpatair konkurentki na petih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, ker so se za te povezave uporabljala ista letališča ali letališča, ki so bila oddaljena manj kot 100 km. Nasprotno pa iz nobenega odlomka izpodbijane sodbe ne izhaja, da je Splošno sodišče obravnavalo trditve, s katerimi je družba AITTV izpodbijala obstoj take konkurence, pri čemer je v točki 15 intervencijske vloge pred Splošnim sodiščem med drugim trdila, da sta imeli družbi Wizz Air in Carpatair različna poslovna modela in tudi floto letal z različnimi tehničnimi značilnostmi.

67

Splošno sodišče sicer ni dolžno podati razlage, ki bi izčrpno in drugemu za drugim sledila vsem razlogovanjem strank v sporu, in je obrazložitev Splošnega sodišča torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa omogoča, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (sodbi z dne 9. septembra 2008, FIAMM in drugi/Svet in Komisija, C‑120/06 P in C‑121/06 P, EU:C:2008:476, točka 96, in z dne 14. septembra 2023, Land Rheinland-Pfalz/Deutsche Lufthansa, C‑466/21 P, EU:C:2023:666, točka 94).

68

Prav tako je res, da v okviru presoje dopustnosti tožbe na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU – kot je bilo opozorjeno v točki 63 te sodbe – dokazovanje tožeče stranke o znatnem vplivu na njen položaj na zadevnem trgu ne privede do sprejetja dokončne odločitve o konkurenčnih razmerjih med to pritožnico in domnevnim prejemnikom zadevne pomoči.

69

To pomeni, da bi moralo Splošno sodišče v primeru, v katerem se želi – tako kot v obravnavani zadevi – s podatki, ki jih je predložila družba AITTV, izpodbijati upoštevnost dokazov, ki jih je predložila družba Carpatair, da bi dokazala, da je bila ta družba prima facie konkurentka družbe Wizz Air, za izpolnitev obveznosti obrazložitve, h kateri je zavezano, podati razloge, iz katerih je menilo, da se s temi podatki ne more izpodbiti njegova presoja, v skladu s katero sta bili družbi Carpatair in Wizz Air konkurentki.

70

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče s tem, ko je razsodilo, da je družba Carpatair konkurirala družbi Wizz Air na petih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, ne da bi navedlo razloge, iz katerih ni ugodilo trditvam družbe AITTV, s katerimi je želela izpodbiti obstoj take konkurence, kršilo obveznost obrazložitve sodb na zadosten način, da se zadevnim osebam omogoči, da se seznanijo z razlogi, na katere se je oprlo Splošno sodišče, Sodišču pa, da ima na voljo dovolj elementov za nadzor v okviru pritožbe.

71

Drugič, družbi Wizz Air in AITTV menita, da Splošno sodišče v točkah od 73 do 85 izpodbijane sodbe ni dokazalo, da so lahko sporazumi iz let 2008 in 2010 znatno vplivali na konkurenčni položaj družbe Carpatair.

72

Splošno sodišče se je v izpodbijani sodbi oprlo na dva razloga, ko je v točki 79 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je družba Carpatair dokazala, da so sporazumi iz let 2008 in 2010 znatno vplivali na njen položaj na trgih in da so škodili njenemu konkurenčnemu položaju.

73

Prvič, Splošno sodišče je v točki 77 izpodbijane sodbe navedlo, da se je družba Carpatair med upravnim postopkom pritožila zaradi izgubljenega dobička, ki je nastal, ker ta družba kot letalski prevoznik ni mogla ponovno prevzeti dveh povezav z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar do severa Italije.

74

Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 61 te sodbe, mora tožeča stranka pred Splošnim sodiščem vseeno predložiti dokaze, ki dokazujejo njeno procesno upravičenje. Kot trdita družbi Wizz Air in AITTV, ki ju podpira Komisija, pa družba Carpatair ni zatrjevala izgubljenega dobička v tožbi na prvi stopnji.

75

Čeprav je družba Carpatair v prilogi A.8 k tej tožbi sicer res priložila pripombe, ki jih je podala med upravnim postopkom in v katerih je navedla navedeno izgubo dobička, je treba ugotoviti, da je ta priloga v navedeni tožbi omenjena le v opombi 31 in da ta opomba zgolj splošno napotuje na navedeno prilogo. V nobenem odlomku tožbe družbe Carpatair v zvezi z dopustnostjo njene ničnostne tožbe ni bila navedena takšna izguba dobička zaradi nelojalne konkurence družbe Wizz Air.

76

„Kratek povzetek tožbenih razlogov“, ki ga mora vsebovati vsaka tožba, v smislu člena 21 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se za Splošno sodišče uporablja na podlagi člena 53, prvi odstavek, tega statuta in člena 76(d) Poslovnika Splošnega sodišča, namreč pomeni, da mora biti v tožbi pojasnjeno, iz česa sestoji tožbeni razlog, na katerem tožba temelji. Zato je za dopustnost tožbe pred Splošnim sodiščem med drugim potrebno, da bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, vsaj na kratko, vendar koherentno in razumljivo razvidni iz besedila same tožbe. Čeprav je besedilo tožbe glede specifičnih vprašanj gotovo lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na določene odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja, tudi če so priložena k tožbi, ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi teh določb zajeti v tožbi (glej v tem smislu sodbi z dne 3. marca 2022, WV/SEAE, C‑162/20 P, EU:C:2022:153, točki 67 in 68, in z dne 27. februarja 2024, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2024:172, točka 96).

77

Zato v teh okoliščinah Splošno sodišče ni bilo pristojno za dopolnitev argumentacije, ki jo je družba Carpatair navedla v svoji tožbi, s tem, da je v prilogah k tej tožbi iskalo in opredelilo dokaze, ki bi lahko utemeljili dopustnost tožbe te družbe.

78

Splošno sodišče je torej napačno uporabilo pravo, ko se je v točki 77 izpodbijane sodbe oprlo na obstoj izgubljenega dobička, ker družba Carpatair ni mogla prevzeti dveh povezav z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar do severa Italije.

79

Drugič, Splošno sodišče je v točkah od 74 do 76 izpodbijane sodbe navedlo, da je iz priloge A.7 k tožbi razvidno, da se je neto donos družbe Carpatair znižal na petih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, za katere je razsodilo, da je bila ta družba na njih konkurentka družbi Wizz Air, in sicer za 52 % na štirih povezavah do Italije in za 57 % na povezavi do Düsseldorfa (Nemčija).

80

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da – kot je trdila družba Wizz Air – ta ugotovitev izhaja iz izkrivljanja priloge A.7 k ničnostni tožbi družbe Carpatair. Ti odstotki namreč ne odražajo znižanja donosa teh povezav, ampak ustrezajo razmerju med donosi na navedenih povezavah za leto 2010 in donosi na istih povezavah za leto 2008, kar je v odgovoru na pritožbo med drugim priznala tudi družba Carpatair.

81

Poleg tega je iz te priloge A.7 – kot trdita družbi Wizz Air in AITTV, pri čemer jima družba Carpatair ne nasprotuje – razvidno, da se je donos na nekaterih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, ki jih je zagotavljala družba Carpatair in glede katerih je Splošno sodišče v točki 69 izpodbijane sodbe razsodilo, da zadnjenavedena družba ni dokazala, da sta bili na njih z družbo Wizz Air konkurentki, prav toliko ali pa celo bolj znižal kot donos na povezavah, na katerih je bila družba Carpatair po mnenju Splošnega sodišča v neposredni konkurenci z družbo Wizz Air.

82

Splošno sodišče je s tem, ker ni upoštevalo takih dokazov, čeprav so bili jasno razvidni iz priloge A.7 k tožbi družbe Carpatair na prvi stopnji, in ker ni podalo razlogov za to opustitev, izkrivilo ta dokaz in kršilo obveznost obrazložitve.

83

Še več, Splošno sodišče se ob upoštevanju takega splošnega znižanja donosnosti povezav z mednarodnega letališča Temišvar, ki jih je opravljala družba Carpatair, ne bi smelo omejiti na trditev v točki 80 izpodbijane sodbe, da dokazi, ki jih je predložila ta letalska družba, da bi dokazala, da so sporazumi iz let 2008 in 2010 lahko znatno vplivali na njen položaj na zadevnih trgih, niso bili prerekani s trditvami, s katerimi se je želelo dokazati, da je bilo lahko to znižanje posledica drugih dejavnikov, kot so domnevno zastarel poslovni model te letalske družbe, konkurenčni položaj, v katerem je bila ta družba v razmerju do drugih letalskih prevoznikov, kot je družba Wizz Air, ali svetovna finančna kriza, ne da bi pri tem upoštevalo te trditve, nikakor pa ne brez pojasnila razlogov za zavrnitev teh trditev.

84

Kot je spomnilo Splošno sodišče v točki 82 izpodbijane sodbe, se od družbe Carpatair sicer res ne more zahtevati, da dokaže, da so bile njene znatne finančne težave izključno posledica sporazumov iz let 2008 in 2010. Vendar je moralo Splošno sodišče še vedno ugotoviti, da je bilo vsaj verjetno, da so bili ti sporazumi vzrok za te težave.

85

Iz vsega navedenega izhaja, da Splošno sodišče ni utemeljilo svoje presoje, v skladu s katero so sporazumi iz let 2008 in 2010 lahko znatno vplivali na konkurenčni položaj družbe Carpatair na zadevnih trgih.

86

Na drugem mestu, v zvezi s presojo Splošnega sodišča v točkah 71 in 72 izpodbijane sodbe, v skladu s katero je družba Carpatair dokazala, da je imela poseben status, po katerem se je razlikovala od drugih letalskih prevoznikov, prisotnih na mednarodnem letališču Temišvar, je treba uvodoma spomniti, da so vprašanja v zvezi z dopustnostjo ničnostne tožbe vprašanja javnega reda, ki jih lahko sodišči Unije vedno preizkusita, in to tudi po uradni dolžnosti (sodba z dne 21. septembra 2023, China Chamber of Commerce for Import and Export Products in drugi/Komisija, C‑478/21 P, EU:C:2023:685, točka 42 in navedena sodna praksa).

87

Trditev iz točke 72 izpodbijane sodbe, da je imela družba Carpatair poseben status, ker je bila edina družba, ki je bila z družbo Wizz Air v neposredni konkurenci na petih povezavah z odhodom z mednarodnega letališča Temišvar, je – kot je bilo ugotovljeno v točke 70 te sodbe – namreč pomanjkljivo obrazložena.

88

Z zatrjevanimi konkurenčnimi razmerji med družbama Wizz Air in Carpatair torej ni bilo mogoče utemeljiti ugotovitve, da je imela zadnjenavedena letalska družba poseben status, zaradi katerega se je razlikovala od vseh drugih oseb in ki jo je zato individualiziral podobno kot naslovnika spornega sklepa, to je Romunijo.

89

V teh okoliščinah s trditvijo iz točke 71 izpodbijane sodbe, da je bila dejavnost mednarodnega letališča Temišvar osredotočena na dejavnosti družbe Carpatair in da je ta 90 % svojega prometa ustvarila z dejavnostmi s tega letališča, ni mogoče dokazati, da se je del spornega sklepa, v katerem je bilo ugotovljeno, da sporazumi iz let 2008 in 2010, sklenjeni med navedenim letališčem in družbo Wizz Air, niso državna pomoč v smislu člena 107 PDEU, posamično nanašal na družbo Carpatair, za katero ni bilo pravno zadostno dokazano, da je bila v konkurenci z družbo Wizz Air.

90

Iz navedenih ugotovitev izhaja, da Splošno sodišče ni pravno zadostno utemeljilo svoje ugotovitve, da je družba Carpatair dokazala, da se je del spornega sklepa v zvezi s sporazumi iz let 2008 in 2010 posamično nanašal nanjo.

91

Kot je Splošno sodišče pravilno opozorilo v točkah 87 in 89 izpodbijane sodbe, je morala družba Carpatair, da bi dokazala, da se sporni sklep nanjo neposredno nanaša, med drugim dokazati, da je imel ta sklep neposredne učinke na njen pravni položaj, z ustrezno navedbo razlogov, iz katerih naj bi bila zaradi navedenega sklepa postavljena v neugoden konkurenčni položaj.

92

Splošno sodišče je v zvezi s tem v točki 90 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je iz spisa razvidno, da je bila družba Wizz Air domnevna upravičenka sporazumov iz let 2008 in 2010 ter ZLI za leto 2010, da sta ta družba in družba Carpatair opravljali podobne dejavnosti ter da sta delovali na istem trgu storitev in na istem geografskem trgu. Na podlagi tega je torej sklenilo, da je družba Carpatair ustrezno dokazala, da je lahko bila zaradi spornega sklepa v neugodnem konkurenčnem položaju.

93

Vendar družba AITTV Splošnemu sodišču očita, da je v točki 90 izpodbijane sodbe v bistvu ugotovilo, da sta bili družbi Wizz Air in Carpatair konkurentki, ne da bi upoštevalo nasprotne trditve, ki so bile podane pred njim zvezi s tem.

94

Kot je bilo že ugotovljeno v točki 70 te sodbe, je Splošno sodišče s to trditvijo dejansko podalo pomanjkljivo obrazložitev.

95

Izpodbijana sodba je torej pomanjkljivo obrazložena tudi v delu, v katerem je Splošno sodišče razsodilo, da se sporni sklep v delu, v katerem se nanaša na sporazume iz let 2008 in 2010 ter na ZLI za leto 2010, neposredno nanaša na družbo Carpatair.

96

Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da Splošno sodišče ni pravno zadostno utemeljilo, da je bila družba Carpatair procesno upravičena za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti spornega sklepa. Zato je treba prvemu pritožbenemu razlogu družbe Wizz Air ter prvemu in petemu pritožbenemu razlogu družbe AITTV v delu, v katerem se z njimi izpodbija to procesno upravičenje družbe Carpatair, ugoditi.

97

Ne da bi bilo treba odločiti o preostalih pritožbenih razlogih družb AITTV in Wizz Air niti o pritožbi Komisije, zlasti v delu, v katerem se z njimi prereka razlogovanje Splošnega sodišča v zvezi z vsebinsko presojo, je treba izpodbijano sodbo razveljaviti.

98

V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.

99

V tem primeru ni tako.

100

Glede na to, da je so bili v izpodbijani sodbi izkrivljeni dokazi in da obrazložitev ni zadostna, preizkus dopustnosti tožbe na prvi stopnji in po potrebi utemeljenosti te tožbe namreč vključuje presojo dejanskega stanja, za katero bi moralo Sodišče sprejeti dodatne ukrepe procesnega vodstva ali dodatno preučiti spis.

101

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču.

102

Ker je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških v zvezi z obravnavanimi pritožbami pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo: