|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/3140 |
2.6.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/3140)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Costières de Nîmes“
PDO-FR-A0161-AM03 – 19. marec 2025
1. Ime proizvoda
„Costières de Nîmes“
2. Vrsta geografske označbe
|
☒ |
Zaščitena označba porekla (ZOP) |
|
☐ |
Zaščitena geografska označba (ZGO) |
|
☐ |
Geografska označba (GO) |
3. Sektor
|
☐ |
Kmetijski proizvodi |
|
☒ |
Vina |
|
☐ |
Žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, ribištvo, podeželje in načrtovanje rabe zemljišč
Generalni direktorat za kmetijstvo, agroživilski sektor in regionalno politiko
Urad za vina in druge pijače
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143. Razlog za to je, da se te spremembe ne štejejo za spremembe na ravni Unije v smislu člena 24(3) Uredbe (EU) 2024/1143. Natančneje:
|
(a) |
ne spreminjajo imena, uporabe imena ali proizvodov ali kategorij proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
ne morejo izničiti povezave z geografskim območjem iz enotnega dokumenta; |
|
(c) |
ne vključujejo dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
7. Opis odobrenih sprememb
1. Trsni izbor
Poglavje I specifikacije proizvoda za ZOP „Costières de Nîmes“ je bilo v točki V Trsni izbor spremenjeno tako, da se dodajo:
|
— |
sorti montepulciano N in morrastel N za proizvodnjo rdečih vin in vin rosé, |
|
— |
sorte piquepoul blanc B, souvignier gris Rs in tourbat B za proizvodnjo belih vin. |
Te sorte so bile vključene v specifikacijo proizvoda, ker so prilagoditveno obetavne. V kontekstu globalnega segrevanja te sorte omogočajo večjo odpornost proti suši, ne da bi spremenile organoleptični profil vin z označbo. Kot prilagoditveno obetavne sorte lahko predstavljajo do 5 % sortnega sestava v kmetijskih gospodarstvih in do 10 % v zvrsteh.
Te sorte vinske trte se dodajo na seznam sort vinske trte v enotnem dokumentu.
2. Kmetijsko-okoljske določbe
Poglavje I specifikacije proizvoda za ZOP „Costières de Nîmes“ je bilo v točki VI Vzgoja vinograda spremenjeno tako, da so bile dodane kmetijsko-okoljske pridelovalne prakse, ki ohranjajo značilnosti fizičnega in biološkega okolja, ki je ključni element območja označbe.
Te določbe so vnesene v točko enotnega dokumenta Vinarske prakse.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Costières de Nimes
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vina
1. Rdeča vina
KRATEK OPIS
Vina z označbo „Costières de Nîmes“ so mirna vina rdeča, rosé in bela vina. Rdeča vina ob stekleničenju vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter. Ob stekleničenju je vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih največ: rdeča vina z največ 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 3 g/l, rdeča vina z več kot 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 4 g/l. Vina imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Pri rdečih vinih spremenjena intenzivnost barve po jabolčno-mlečnokislinskem vrenju znaša najmanj 6. Vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin pri rdečih vinih sta določeni v zakonodaji Unije. Rdeča vina so pridelana predvsem iz sort grenache noir N, mourvèdre N in syrah N. Rdeča vina, pridelana večinoma iz sort grenache N in syrah N, so predvsem plod znanja in izkušenj proizvajalcev. Mlada vina, za katera so značilne arome rdečega jagodičja, imajo srednji potencial za staranje, s katerim arome nato razvijejo bolj začimbne in rastlinske note. Vina, ki so elegantna, vendar strukturirana in uravnotežena, spadajo v veliko družino vin iz doline reke Rone.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 140 |
2. Vina rosé
KRATEK OPIS
|
— |
Vina imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Ob stekleničenju je vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih največ: 4 g/l. Pri vinih rosé je spremenjena intenzivnost barve največ 2. Poleg standardov za hlapne kisline in žveplov dioksid so tudi druga analitska merila v skladu z evropskimi predpisi. Vina rosé so pridelana predvsem iz sort grenache noir N, mourvèdre N in syrah N. Vina rosé imajo običajno živahno barvo ter so zelo sveža in hkrati bogata, v pookusu pa se lepo ohranja aroma. Ponašajo se z aromami drobnega rdečega jagodičja in suhega sadja. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 14,28 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 180 |
3. Bela vina
KRATEK OPIS
|
— |
Vina imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Ob stekleničenju je vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih največ: 4 g /l. Poleg standardov za hlapne kisline in žveplov dioksid so tudi druga analitska merila v skladu z evropskimi predpisi. Bela vina se pridelujejo predvsem iz sort grenache blanc B, marsanne B in roussanne B. So uravnotežena in lepo živahna, s cvetličnimi aromami, ki spominjajo na belo cvetje, in sadnimi aromami, ki spominjajo na agrume in sadje z belim mesom. |
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 14,28 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 180 |
5. Vinarske prakse
5.1 Posebni enološki postopki
1. Pridelovalna praksa
Gostota
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti najmanj 0,80 metra.
Vsak trs ima na voljo največ 2,5 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi.
Obrezovanje
|
— |
Rez se opravi pred 1. majem. |
|
— |
Trsi se obrezujejo v kratko rez z največ šestimi rezniki na trs. Vsak reznik ima največ dve očesi. Vendar se lahko trte pri kordonski gojitveni obliki royat obrezujejo na največ deset reznikov na trs s po enim očesom na reznik. |
|
— |
Sorti syrah N in viognier B se lahko obrezujeta v rez na enojni guyot z največ desetimi očesi na trs, od tega z največ šestimi očesi na šparon in enim ali dvema nadomestnima reznikoma z največ dvema očesoma. |
Namakanje se lahko dovoli.
Kmetijsko-okoljske določbe
Da bi se ohranile značilnosti tal, ki so bistveni element rastišča:
|
— |
je prepovedano kemično in mehansko zatiranje plevela na robovih, |
|
— |
je prepovedano popolno kemično zatiranje plevela na parceli, |
|
— |
je vnos sintetičnega mineralnega dušika omejen na 30 enot na hektar na leto, |
|
— |
je prepovedana uporaba plastične zastirke ob zasaditvi, |
|
— |
je prepovedan nanos zunanje prsti na parcele znotraj razmejenega območja parcel. Za zunanjo prst se šteje prst, ki ne izvira z razmejenega območja parcel z zaščiteno označbo porekla „Costières de Nîmes“, |
|
— |
je prepovedano kakršno koli bistveno spreminjanje morfologije podtalja, orne plasti ali elementov, ki omogočajo ohranjanje celovitosti in trajnosti tal parcele za pridelavo zaščitene označbe porekla, razen klasičnega globokega oranja. |
2. Posebni enološki postopek
Pri proizvodnji vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo dovoljena za prešana mošt in mlado vino, ki je še v fazi vrenja, za največ 20 % količine vina rosé, ki jo proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi.
Poleg te določbe se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
|
1. |
Rdeča vina in vina rosé 66 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Bela vina 70 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Gard: Aubord, Beaucaire, Beauvoisin, Bellegarde, Bernis, Bezouce, Bouillargues, Le Cailar, Caissargues, Garons, Générac, Jonquières-Saint-Vincent, Lédenon, Manduel, Meynes, Milhaud, Nîmes, Redessan, Rodilhan, Saint-Gilles, Sernhac, Uchaud, Vauvert in Vestric-et-Candiac
7. Sorte vinske trte
|
|
Bourboulenc B – doucillon blanc |
|
|
Carignan N |
|
|
Cinsaut N – cinsault |
|
|
Clairette B |
|
|
Grenache N |
|
|
Grenache blanc B |
|
|
Macabeu B – macabeo |
|
|
Marsanne B |
|
|
Marselan N |
|
|
Montepulciano |
|
|
Morrastel N – minustellu, graciano |
|
|
Mourvèdre N – monastrell |
|
|
Piquepoul blanc B |
|
|
Moussanne B |
|
|
Souvignier gris Rs |
|
|
Syrah N – shiraz |
|
|
Tourbat B |
|
|
Vermentino B – rolle |
|
|
Viognier B |
8. Opis povezave
8.1 Informacije o geografskem območju
Izraz costière, na katerem temelji geografsko območje zaščitene označbe porekla „Costières de Nîmes“, je geografski pojem, ki označuje prodnato in včasih valovito planoto, umeščeno med planjavo Vistrenque (depresija Nîmes z reko Vistre) na severozahodu, planjavama Gardon in Rhône na vzhodu ter planjavo Camargue na jugu. Ta planota z vrsto manjših gričev, ki se razprostira od severovzhoda proti jugozahodu, je dolga približno 40 km in široka okrog 15 km. Geografsko območje je tako razmejeno na ozemlju 24 občin departmaja Gard.
Za podnebje, ki je sredozemsko, sta značilna veliko letno število ur osončenosti, pri čemer je povprečje 2 700 ur, in poletno izrazito sušno obdobje. To podnebje je pod vplivom mistrala (hladnega, suhega in pogosto močnega severnega vetra), ki piha iz doline Rone, pa tudi blagodejnih svežih morskih vetrov z bližnje planjave Camargue, ki jih na območje costière zanese zaradi konvekcijskega učinka, povezanega z dvigovanjem zraka, segretega zaradi prodnatih tal. Z zmernim učinkom teh vetrov se povečuje temperaturna razlika med dnevom in nočjo.
Ob koncu terciarja in na začetku kvartarja je bila ronska kotlina prepredena z mogočnimi rekami in te so s seboj prinašale ogromne količine materiala, ki ga danes najdemo v obliki prodnatih plasti, pomešanih z rdečo peščeno glino. Ta najvišja in torej najstarejša raven sestavlja glavnino območja costière, ki je zaradi nje edinstveno kljub velikosti, zaradi katere velja za najbolj prostrano villafrankijsko teraso v Evropi. Tla so bolj ali manj globoka, zelo prodnata, bolj ali manj rdeča, odvisno od globine prehajanja gline v tla z odtekajočo vodo. Zaloge vode v tleh so dobre, vendar ne pretirane, poleg tega pa se tla hitro segrejejo.
8.2 Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov
V 20. letih prejšnjega stoletja so proizvajalci ustanovili združenje, da bi opredelili območje proizvodnje vin „vins des Costières“. Tako je bila julija 1942 vložena zahteva za priznanje označbe porekla vina višje kakovosti z razmejenega območja („appellation d’origine vin délimité de qualité supérieure“), leta 1986 pa je bila nato priznana kontrolirana označba porekla („appellation d’origine contrôlée“), najprej z imenom „Costières du Gard“, od leta 1989 pa „Costières de Nîmes“, kar povzema izraz za teraso, ki zaznamuje geografsko območje.
Vinorodno območje leži na prehodu med pokrajino Languedoc in dolino Rone, v kateri zavzema najjužnejši del, in obsega približno 4 500 hektarov, kar v povprečju pomeni proizvodnjo 220 000 hektolitrov, ki jo sestavljajo rdeča vina (55 % proizvodnje), vina rosé (40 % proizvodnje) in v manjšem obsegu bela vina. Ta vina proizvaja 15 zadružnih kleti in približno sto zasebnih kleti.
Četrtina proizvodnje se proda zunaj nacionalnih meja, od tega skoraj polovica zunaj Evropske unije, zlasti v Kanadi.
8.3 Vzročna medsebojna povezava
Območje costière izkorišča edinstveni zgodovinski in geografski položaj na prehodu med zibelkama civilizacije vina, tj. Languedocom in Provanso, saj je obdano z zgodovinsko in kulturno bogatimi mesti Nîmes, Beaucaire ali Saint-Gilles, leži ob vznožju urgonskih grebenov in je ugnezdeno v villafrankijsko teraso, ki z njim tvori celoto, ter tako ponuja vse, kar je skupnost proizvajalcev potrebovala, da je lahko poudarila svojevrstnost proizvodnje, ki je plod tradicionalnega znanja in izkušenj s poudarkom na izboljševanju kakovosti vin.
Značilnosti naravnih dejavnikov, ki pridejo do izraza pri tej proizvodnji, se kažejo v potencialu potrganega grozdja, ki ga vinogradniki ohranjajo zlasti s pravili o trgatvi in prevozu potrganega grozdja, določenimi v specifikaciji proizvoda.
Natančno razmejene parcele za pridelavo grozdja ležijo na terasi, katere tla sestavljajo villafrankijski prodniki, ki se lokalno imenujejo gress, primešani v peščeno matično podlago. S teh parcel voda optimalno odteka, zaloge vode pa so optimizirane, saj glinasta plast, lokalno imenovana gapans, zadržuje vodo v globini, kar pri rastlinah prepreči kakršen koli zastoj v zorenju v suhih in vročih poletnih obdobjih.
Mestoma večmetrska plast prodnikov zadržuje dnevno toploto in jo nato oddaja ponoči. Z zvišanjem dnevne temperature se tako ustvari temperaturna razlika, ki krepi konvekcijski učinek in prinaša morske vetrove s planjave Camargue. Tako povečana temperaturna razlika, ki je značilnost podnebja na geografskem območju, ohranja svežino in aromatično kompleksnost, suho in vroče poletno podnebje pa spodbuja dobro zorenje grozdja. Vsi ti naravni dejavniki v povezavi s pogostim pihanjem mistrala, ki omogoča bogato koncentracijo sladkorja v grozdju in omejuje razvoj glivičnih bolezni, spodbujajo stalnost vinogradniške proizvodnje na geografskem območju.
Skupnost proizvajalcev na podlagi skrbno razmejenega območja parcel ter tradicionalnega in prestrukturiranega sortnega sestava ohranja svojevrstnost proizvodnje, ki temelji na izmenjavi skupnega znanja in izkušenj, hkrati pa omogoča, da se izrazijo posamezne posebnosti.
Vsi zadevni partnerji so v želji, da bi z zaščito geografskega območja ter obveščanjem o kakovosti znanja, izkušenj in rastišča izboljšali ugled vin, v želji, da bi z upravljanjem življenjskega okolja pokrajina postala orodje razvoja in izboljšanja območja, ter v želji, da bi z ohranitvijo naravnih virov ohranili raznovrstnost živalstva in rastlinstva, sprejeli Krajinsko in okoljsko listino, podpisano 5. julija 2007, ki je bila v okviru Mednarodne listine iz Fontevrauda priznana marca 2009.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 zajema ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Bouches-du-Rhône: Arles, Saintes-Maries-de-la-Mer in Tarascon, |
|
— |
departma Gard: Aigues-Mortes, Aigues-Vives, Aimargues, Boissières, Cabrières, Calmette, Caveirac, Clarensac, Codognan, Collias, Comps, Dions, Estezargues, Fournès, Fourques, Gajan, Langlade, Marguerittes, Montfrin, Nages-et-Solorgues, Parignargues, Poulx, Remoulins, Rouvière, Sainte-Anastasie, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Gervasy, Saint-Hilaire d’Ozilhan, Saint-Laurent-d’Aigouze, Vergèze in Vers-Pont-du-Gard. |
Označevanje
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
(a) |
Pri označevanju vin, za katera se lahko uporabi zaščitena označba porekla, se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
|
|
(b) |
Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se pod pogoji iz sporazuma med zadevnimi organi za zaščito in upravljanje lahko navede večja geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se natisne v enaki pisavi in barvi kot označba ter v največ dveh tretjinah njene velikosti. |
Povezava do specifikacije proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-61f707a5-34f0-4686-a4de-e86866e02100
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3140/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)