[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.9.2006

COM(2006) 485 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2007 uporabljajo v Baltskem morju

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

110

- Cilji predloga

Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju za leto 2007.

120

- Splošno ozadje

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike zagotavlja skupna ribiška politika izkoriščanje živih vodnih virov, ki zagotavljajo trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje. Pomemben instrument za dosego teh ciljev je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC), kvot in omejitev ribolovnega napora.

Z vidika poenostavitve in pojasnitve je bilo določanje ribolovnih možnosti v Baltskem morju prvič izvedeno z ločeno uredbo za leto 2006, Uredbo Sveta (ES) št. 52/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2006 uporabljajo v Baltskem morju.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je v juniju 2006 podal znanstveno mnenje o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2007. Na podlagi znanstvenega mnenja je Skupnost razpravljala o celotnih dovoljenih ulovih in kvotah ter s tem povezanih pogojih z Rusko federacijo v okviru novega dvostranskega sporazuma o ribolovu, ki je bil parafiran julija 2006. Ta sporazum uradno ne bo začel veljati, dokler ga ne skleneta obe pogodbenici; za Skupnost v obliki sklepa Sveta na osnovi predloga Komisije. Vendar sta se pogodbenici strinjali, da bosta oblikovali ukrepe za upravljanje deljenih staležev že od 1. januarja 2007 na podlagi začasne uporabe sporazuma [izmenjava pisem]. Ukrepi za upravljanje, o katerih sta se sporazumeli Skupnost in Ruska federacija, so v skladu s skupno ribiško politiko.

Predlog obsega tri oddelke, pomembne za upravljanje z baltskim ribolovom v letu 2007; oddelek, ki določa celotne dovoljene ulove in kvote, oddelek, ki omejuje ribolovni napor in oddelek, ki določa s tem povezane tehnične in nadzorne ukrepe.

ICES je nedavno v strokovnem nasvetu navedel, da sta dva staleža trsk v Baltskem morju prizadeta zaradi netrajnostnega izkoriščanja. Za vzhodni stalež je ICES priporočil, da se v letu 2007 ne sme loviti in da je treba razviti in izvesti načrt za obnovo. Zato je cilj osnovati večletni načrt za dolgoročno upravljanje ribolova staleža trsk v Baltskem morju, da se zagotovi, da je izkoriščanje baltskih staležev trsk v skladu s splošnim ciljem skupne ribiške politike o zagotavljanju trajnostnih gospodarskih, okoljskih in socialnih pogojev. Komisija je pred kratkim predstavila predlog za uredbo Sveta za tak načrt[1]. Ukrepi iz tega predloga glede spremljanja, inšpekcije in nadzora v zvezi z obnovo zadevnih staležev trske so v skladu z ukrepi, predlaganimi v predlogu.

- Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Ribolovne možnosti in dodelitev državam članicam so predmet določb letnih uredb. Zadnja je Uredba Sveta (ES) št. 52/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2006 uporabljajo v Baltskem morju.

Za upravljanje ribištva v Baltskem morju je pomembna tudi Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji skupne ribiške politike in politike Skupnosti o trajnostnem razvoju.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Poglavja o omejitvi ribolovnega napora in določitvi s tem povezanih tehničnih ukrepov so v skladu z odločitvami, sprejetimi v Svetu decembra 2005, o Uredbi Sveta (ES) št. 52/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2006 uporabljajo v Baltskem morju, in so bila že leta 2005 predmet posvetovanj s sektorjem za ribolov, nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z ribiškimi vprašanji v Baltskem morju, in zadevnimi državami članicami.

Posvetovanja z regionalnim svetovalnim svetom za Baltsko morje (Baltic RAC), ki je bil ustanovljen marca 2006, so potekala predhodno na zasedanju njegovega izvršnega odbora junija 2006. Znanstveno podlago predloga je predstavil ICES, GD za ribištvo pa je navedel pravila, katerih se bo držal pri določanju celotnih dovoljenih ulovov in kvot za leto 2007. Na osnovi novega koledarja za časovno razporeditev zakonodajnih predlogov in odločitev, opisanega v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu (ES) št. 246/2006 z dne 24. maja 2006 o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva Skupnosti, regionalni svetovalni svet za Baltsko morje ni mogel dati uradnega odgovora pred predstavitvijo predloga. Vendar se je upoštevalo predhodna stališča, ki so bila izražena med zasedanjem.

Med zasedanjem se je razpravljalo o stanju dveh staležev trske. Oba staleža trske sta preveč izkoriščena, stalež v vzhodnem Baltskem morju pa trpi tudi zaradi zmanjšane zmogljivosti reprodukcije. ICES je priporočil precejšnje zmanjšanje ribolova zahodnega staleža, da se biomasa drstitvenega staleža (spawning stock biomass – SSB) ohrani nad previdnostno ravnijo, in prenehanje z ribolovom vzhodnega staleža po previdnostnih mejah, da se zagotovi obnova staležev na ravni znotraj varnih bioloških mejnih vrednosti. Vendar bi zmanjšanje ribolova, potrebno za obnovo vzhodnih staležev v enem letu, odpravilo ekonomsko osnovo za ribolovni sektor in oslabilo sistem upravljanja. GD za ribištvo je zato predlagal dolgoročni pristop, s katerim se raven ribolova postopno zmanjšuje na trajnostno raven že v letu 2005. Sektor je do takrat podprl ta pristop in celotni dovoljen ulov, ki izhaja iz izvajanja pristopa.

Za večjo transparentnost pri postopku posvetovanja so službe Komisije po junijskem zasedanju obvestile regionalni svetovalni svet za Baltsko morje o verjetnem pristopu, ki ga je treba spoštovati pri določanju celotnega dovoljenega ulova za staleže trsk.

Glede ukrepov, ki zadevajo ribolovni napor in nadzor, so bila s sektorjem, nevladnimi organizacijami in državami članicami večkrat opravljena posvetovanja in v predlogu so bile zlasti upoštevane pripombe sektorja za ribolov.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Skupnost vsako leto prosi ICES in Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor ES za ribištvo (STECF) za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje obsega vse baltske staleže, za katere so predlagani celotni dovoljeni ulovi. Ti ulovi temeljijo na mnenju, vendar mu ne sledijo nujno dobesedno. V skladu z namenom Komisije, da zagotovi trajnostno rabo ribolovnih virov in ohranjanje stabilnosti ribolovnih možnosti, so spremembe celotnih dovoljenih ulovov in kvot omejene na največ 15 % iz enega leta v drugo.

Predlagan celotni dovoljeni ulov za staleže trske odraža dolgoročni pristop, po katerem se celotni dovoljen ulov in ribolovni napor v obdobju več let postopno zmanjšata na trajnostno raven. Vzporedno s tem predlogom je Komisija predložila predlog za večletni načrt za staleže trsk v Baltskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže. Osrednji element načrta je postopno zmanjšanje ribolovnega napora na dolgoročno trajnostne ravni, ki bodo zagotovile visoke in stabilne donose. Predlagani celotni dovoljeni ulovi zato ne sledijo mnenju ICES o prenehanju ribolova trske vzhodnega baltskega morja, da bi rešili te staleže pred izumrtjem. Odražajo načelo postopnosti, ki bo uporabljeno v večletnem načrtu.

Vendar predlog celotnega dovoljenega ulova za vzhodne staleže trsk zaradi izrednih okoliščin ni v skladu s postopnim zmanjševanjem ribolovnega napora v skladu s predlaganim večletnim načrtom. Slabo stanje staležev zahteva sprejetje strožjih ukrepov, da bi preprečili nadaljnje slabšanje. Glede na trenutno stanje staleža bi postopno 10-odstotno zmanjšanje ribolovne umrljivosti, ki je priporočeno v načrtu, vodilo k 26-odstotnemu zvečanju celotnega dovoljenega ulova. Komisija je zato ob upoštevanju namena obnove staleža in zagotovitve trajnostnega izkoriščanja sprejela odločitev, da bo uporabila večje zmanjšanje ribolovne umrljivosti, ki ustreza 15-odstotnemu zmanjšanju celotnega dovoljenega ulova in enakovrednemu zmanjšanju ribolovnega napora za zadevna plovila.

Glede na strokovni nasvet za ta stalež bo Komisija posvetila posebno pozornost vplivu predlaganega zmanjšanja na stanje vzhodnih staležev trsk in dokler Svet ne bo sprejel dolgoročnega načrta upravljanja za ta stalež, bo Komisija v naslednjih letih obvezana predlagati celo bolj stroge ukrepe.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Znanstveni organizaciji, s katerima so bila opravljena posvetovanja, sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) in Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

- Ocena učinka

Če bodo predlagani ukrepi izvršeni, bodo vodili v splošno povečanje ribolovnih možnosti za plovila Skupnosti v Baltskem morju. Ribolovne možnosti glede papaline in nekaterih staležev sleda se bodo povečale in le glede staleža trske se bodo ribiči soočili z manjšimi kvotami. Zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova lososov temelji na dejanskem ulovu in zato ni pričakovati, da bo vplivalo na vrednost iztovarjanj. Vendar bo vrednost iztovarjanj iz Baltskega morja v letu 2007 zaradi zmanjševanja celotnih dovoljenih ulovov za staleže trske upadla za okoli 12 %, če bodo cene ostale nespremenjene.

Predlog ne odraža zgolj kratkoročnih odločitev, temveč je del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se stopnja ribolova postopno znižuje na dolgoročno trajnostno raven.

Posledica pristopa, uporabljenega v predlogu, bo zato v srednje do dolgoročnem obdobju zmanjšan ribolovni napor, toda stabilne ali naraščajoče kvote. Dolgoročne posledice pristopa bodo predvidoma zmanjšan vpliv na okolje kot posledica zmanjšanja ribolovnega napora, zmanjšanja v ribolovnem sektorju v smislu števila plovil in/ali povprečnega ribolova na plovilo in nespremenjena ali povečana iztovarjanja.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 in zlasti člen 20 Uredbe.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Podrobna obrazložitev

Predlog določa ribolovne možnosti za države članice, ki ribarijo v Baltskem morju, za leto 2007.

Celotni dovoljeni ulovi in kvote, dodeljeni državam članicam, so navedeni v Prilogi I. Predlagane številke temeljijo na strokovnem nasvetu in okviru za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot, opisanem v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o politični izjavi Evropske komisije o ribolovnih možnostih za leto 2007.

Celotni dovoljeni ulovi in kvote za staleža trske so tesno povezani z omejitvami ribolovnega napora, določenimi v Prilogi II, ter ukrepi spremljanja, inšpekcije in nadzora, določenimi v točki 2 Priloge III.

Prehodni tehnični ukrepi v Prilogi III predstavljajo pomembne ukrepe v zvezi s staležema trske v Baltskem morju, ki trpita zaradi netrajnostnega izkoriščanja. Komisija je predložila predlog za novo uredbo o večletnem načrtu za staleže trsk v Baltskem morju in ribolov, ki izkorišča te staleže; ta predlog vključuje vse te ukrepe [sklic na predlog]. Svet bo predlog sprejel predvidoma v letu 2007.

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2007 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[2] in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/1996 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[3] in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih dejavnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(2) V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 Svet določi meje ribolovnih možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter dodelitev teh možnosti državam članicam.

(3) Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, je treba določiti posebne pogoje za ribolovno delovanje.

(4) Načela in nekatere postopke upravljanja ribištva je treba določiti na ravni Skupnosti, da bi države članice lahko zagotovile upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami.

(5) Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa opredelitve, ki so pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(6) V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni tam določeni ukrepi.

(7) Uporaba ribolovnih možnosti mora biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil[4], Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic[5], Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[6], Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil[7], Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil[8], Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku[9], in Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Oresundu[10].

(8) Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, je treba v letu 2007 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede nadzora in tehničnih pogojev ribolova.

(9) Da bi ribičem Skupnosti zagotovili dohodke, je pomembno, da se ta ribolovna območja odprejo 1. januarja 2007. Glede na nujnost zadeve je nujno, da se odobri odstopanje od šesttedenskega obdobja iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropske skupnosti za atomsko energijo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I Področje uporabe in opredelitve

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2007 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju in s tem povezane pogoje, pod katerimi je mogoče te ribolovne možnosti uporabljati.

Člen 2 Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti (plovila Skupnosti) in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, v Baltskem morju.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba ne uporablja za ribolovno delovanje, ki se izvaja izključno za namen znanstvenih raziskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice in o katerih sta vnaprej obveščeni Komisija in država članica, v vodah katere se izvaja raziskava.

Člen 3 Opredelitve pojmov

Poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so opredeljena v Uredbi (EGS) št. 3880/91;

(b) „Baltsko morje“ pomeni območja ICES IIIb, IIIc in IIId;

(c) „celotni dovoljen ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je mogoče naloviti iz vsakega staleža vsako leto;

(d) „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi.

POGLAVJE IIRibolovne možnosti in s tem povezani pogoji

Člen 4 Omejitve ulova in dodelitve

Omejitve ulova, dodelitve teh omejitev med države članice in dodatni pogoji v skladu s členom 2 Uredbe (ES) 847/96 so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 5 Posebne določbe o dodelitvah

1. Dodelitev omejitev ulova med države članice, določena v Prilogi I, ne posega v:

(a) izmenjave na podlagi člena 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve na podlagi členov 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(c) dodatno iztovarjanje, dovoljeno na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) količine, zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 847/96.

2. Zaradi ohranitve kvot, ki se bodo prenesle v leto 2008, se lahko člen 4(2) Uredbe (ES) št. 847/96, z odstopanjem od navedene uredbe, uporabi za vse staleže glede na analitski celotni dovoljen ulov.

Člen 6 Pogoji za ulov in prilov

1. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati samo, če:

(a) so ulove izvršila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana;

(b) ulovi tvorijo del deleža Skupnosti, ki s kvotami ni razdeljen med države članice in ni izčrpan, ali

(c) so ribe vrste, ki ni sled in papalina, pomešane z drugimi vrstami, če so bile ulovljene z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očesa, manjšo od 32 mm, in ulovi niso razvrščeni ne na krovu ne ob iztovarjanju.

2. Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti, razen ulovov na podlagi določb odstavka 1(c).

3. Kadar so kvote, dodeljene državi članici za sled, izčrpane, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera veljajo zadevne kvote, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.

Člen 7 Omejitve ribolovnega napora

Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.

Člen 8 Prehodni tehnični in nadzorni ukrepi

Prehodni tehnični in nadzorni ukrepi so določeni v Prilogi III.

POGLAVJE III Končne določbe

Člen 9 Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke o iztovoru količin ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 10 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Omejitve iztovorov in s tem povezani pogoji za letno upravljanje omejitev ulova, ki veljajo za plovila Skupnosti na območjih, kjer obstajajo omejitve ulova po vrsti in območju

Naslednje tabele določajo celotne dovoljene ulove in kvote (v tonah žive teže, če ni določeno drugače) po staležu, dodelitvi državam članicam in s tem povezanimi pogoji za letno upravljanje kvot.

Vrsta: | Sled | Cona: | Podrazdelki 30–31 |

Clupea harengus | HER/3D30.; HER/3D31. |

Finska | 72 230 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Švedska | 15 870 |

ES | 88 100 |

TAC | 88 100 |

Vrsta: | Sled | Cona: | Podrazdelki 22–24 |

Clupea harengus | HER/3B23.; HER/3C22.; HER/3D24. |

Danska | 7 359 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 28 966 |

Finska | 4 |

Poljska | 6 831 |

Švedska | 9 340 |

ES | 52 500 |

TAC | 52 500 |

Vrsta: | Sled | Cona: | Podrazdelki 25–27, 28.2, 29 in 32 |

Clupea harengus | HER/3D25.; HER/3D26.; HER/3D27.; HER/3D28.; HER/3D29.; HER/3D32. |

Danska | 2 931 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 777 |

Estonija | 14 967 |

Finska | 29 215 |

Latvija | 3 693 |

Litva | 3 889 |

Poljska | 33 190 |

Švedska | 44 556 |

ES | 133 218 |

TAC | 147 200 |

Vrsta: | Sled | Cona: | Podrazdelek 28,1 |

Clupea harengus | HER/03D.RG |

Estonija | 15 701 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Latvija | 18 299 |

ES | 34 000 |

TAC | 34 000 |

Vrsta | Trska | Cona: | Podrazdelki 25–32 (vode ES) |

Gadus morhua | COD/3D25.; COD/3D26.; COD/3D27.; COD/3D28.; COD/3D29.; COD/3D30.; COD/3D31.; COD/3D32. |

Danska | 8 849 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 3 520 |

Estonija | 862 |

Finska | 677 |

Latvija | 3 290 |

Litva | 2 168 |

Poljska | 10 191 |

Švedska | 8 965 |

ES | 38 522 |

TAC | 41 820 |

Vrsta: | Trska | Cona: | Podrazdelki 22–24 (vode ES) |

Gadus morhua | COD/3B23.; COD/3C22.; COD/3D24. |

Danska | 10 537 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 5 152 |

Estonija | 234 |

Finska | 207 |

Latvija | 872 |

Litva | 565 |

Poljska | 2 819 |

Švedska | 3 754 |

ES | 24 140 |

TAC | 24 140 |

Vrsta: | Morska plošča | Cona: | IIIbcd (vode ES) |

Pleuronectes platessa | PLE/3B23.; PLE/3C22.; PLE/3D24.; PLE/3D25.; PLE/3D26.; PLE/3D27.; PLE/3D28.; PLE/3D29.; PLE/3D30.; PLE/3D31.; PLE/3D32. |

Danska | 2 697 | Previdnostni TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 300 |

Švedska | 203 |

Poljska | 565 |

ES | 3 766 |

TAC | Ni pomembno. |

Vrsta: | Atlantski losos | Cona: | IIIbcd (vode ES) razen podrazdelka 32 |

Salmo salar | SAL/3B23.; SAL/3C22.; SAL/3D24.; SAL/3D25.; SAL/3D26.; SAL/3D27.; SAL/3D28.; SAL/3D29.; SAL/3D30.; SAL/3D31. |

Danska | 74 808 | (1) | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 8 323 | (1) |

Estonija | 7 603 | (1) |

Finska | 93 280 | (1) |

Latvija | 47 581 | (1) |

Litva | 5 593 | (1) |

Poljska | 22 694 | (1) |

Švedska | 101 119 | (1) |

ES | 361 001 | (1) |

TAC | 368 000 | (1) |

__________ |

(1) Izraženo s številom posameznih rib. |

Vrsta: | Atlantski losos | Cona: | Podrazdelek 32 |

Salmo salar | SAL/3D32. |

Estonija | 1 581 | (1) | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Finska | 13 838 | (1) |

ES | 15 419 | (1) |

TAC | 17 000 | (1) |

_________ |

(1) Izraženo s številom posameznih rib. |

Vrsta: | Papalina | Cona: | IIIbcd (vode ES) |

Sprattus sprattus | SPR/3B23.; SPR/3C22.; SPR/3D24.; SPR/3D25.; SPR/3D26.; SPR/3D27.; SPR/3D28.; SPR/3D29.; SPR/3D30.; SPR/3D31.; SPR/3D32. |

Danska | 42 310 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 26 805 |

Estonija | 49 131 |

Finska | 22 148 |

Latvija | 59 339 |

Litva | 21 465 |

Poljska | 125 927 |

Švedska | 81 793 |

ES | 428 918 |

TAC | 477 000 |

PRILOGA II

1. Omejitve ribolovnega napora

1.1. Ribolov z vlečnimi mrežami, potegalkami ali podobnim orodjem z mrežnimi očesi, velikosti 90 mm ali več, ali s pridnenimi zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z mrežnimi očesi velikosti 90 mm ali več ali s pridnenimi parangali je prepovedan:

(a) od 15. marca do 14. maja v podrazdelkih 22–24 in

(b) od 15. junija do 14. septembra v podrazdelkih 25–27.

1.2. Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, zagotovijo, da je ribolov z vlečnimi mrežami, potegalkami ali podobnim orodjem z mrežnimi očesi velikosti 90 mm ali več ali s pridnenimi zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z mrežnimi očesi velikosti 90 mm ali več ali s pridnenimi parangali prepovedan:

(a) 57 koledarskih dni v podrazdelkih 22–24 izven obdobja od 15. marca do 14. maja in

(b) 51 koledarskih dni v podrazdelkih 25–27 izven obdobja od 15. junija do 14. septembra.

1.3. Države članice na zahtevo Komisije posredujejo opis sistema, ki se uporablja za zagotovitev skladnosti s točko 1.2.

1.4. Z odstopanjem od točk 1.1 in 1.2 je plovilom Skupnosti, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, dovoljeno, da pri ribolovu z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in/ali trislojnimi mrežami z mrežnimi očesi velikosti 110 mm ali več, zadržijo na krovu in iztovorijo do 10 % žive teže trske.

PRILOGA IIIPrehodni tehnični in nadzorni ukrepi

1. Omejitve ribolova

1.1. Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedana vsaka ribolovna dejavnost v območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

Območje 1:

– 55°45' SZŠ, 15°30' VZD

– 55°45' SZŠ, 16°30' VZD

– 55°00' SZŠ, 16°30' VZD

– 55°00' SZŠ, 16°00' VZD

– 55°15' SZŠ, 16°00' VZD

– 55°15' SZŠ, 15°30' VZD

– 55°45' SZŠ, 15°30' VZD

Območje 2:

– 55°00' SZŠ, 19°14' VZD

– 54°48' SZŠ, 19°20' VZD

– 54°45' SZŠ, 19°19' VZD

– 54°45' SZŠ, 18°55' VZD

– 55°00' SZŠ, 19°14' VZD

Območje 3:

– 56°13' SZŠ, 18°27' VZD

– 56°13' SZŠ, 19°31' VZD

– 55°59' SZŠ, 19°13' VZD

– 56°03' SZŠ, 19°06' VZD

– 56°00' SZŠ, 18°51' VZD

– 55°47' SZŠ, 18°57' VZD

– 55°30' SZŠ, 18°34' VZD

– 56°13' SZŠ, 18°27' VZD

1.2. Z odstopanjem od točke 1.1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z mrežnimi očesi velikosti 157 mm ali več, ali s parangalom. Pri ribolovu s parangalom se trske ne obdrži na krovu.

2. Spremljanje, inšpekcija in nadzor v zvezi z obnovo staležev trsk v Baltskem morju

2.1. Posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju

2.1.1. Z odstopanjem od člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami[11] morajo imeti vsa plovila Skupnosti s skupno dolžino najmanj 8 m, ki imajo na krovu ali uporabljajo kakršno koli orodje z mrežnimi očesi velikosti 90 mm ali več, posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju.

2.1.2. Država članica lahko izda posebno dovoljenje za ribolov trske iz točke 2.1.1 samo plovilom Skupnosti, ki imajo v letu 2005 posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova[12]. Ne glede na to lahko država članica izda posebno dovoljenje za ribolov trske plovilu Skupnosti, ki pluje pod zastavo te države članice in je registrirano v Skupnosti, ki nima posebnega ribolovnega dovoljenja v letu 2005, če zagotovi, da se enake zmogljivosti, merjene v kilovatih (kW), ne lovi v Baltskem morju z nobenim orodjem z mrežnimi očesi velikosti 90 mm ali več.

2.1.3. Vsaka država članica vodi in vzdržuje seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju in ga da z objavo na svoji uradni spletni strani na vpogled Komisiji in drugim državam članicam, ki mejijo na Baltsko morje.

2.1.4. Poveljnik plovila Skupnosti ali njegov pooblaščeni zastopnik, kateremu je država članica izdala posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, hrani izvod dovoljenja na krovu ribiškega plovila.

2.2. Ladijski dnevniki

2.2.1. Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[13] poveljniki plovil Skupnosti s skupno dolžino najmanj 8 m vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.2.2. Države članice z uporabo podatkov sistema za spremljanje plovil (VMS) preverijo, da so podatki za plovila, opremljena z VMS, ki prispejo v center za spremljanje ribolova (FMC), skladni z dejavnostmi, evidentiranimi v ladijskem dnevniku. Takšna navzkrižna preverjanja se v računalniško berljivi obliki hranijo tri leta.

2.2.3. Vsaka država članica vodi in objavlja na svoji uradni spletni strani kontaktne podatke za predložitev ladijskih dnevnikov, deklaracij o iztovarjanju in predhodnih obvestil, kot je določeno v točki 2.8 te priloge.

2.3. Dopustno odstopanje v ladijskem dnevniku

2.3.1. Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 znaša x dopustno odstopanje v oceni količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, in za katere velja celotni dopustni ulov, 8 % vrednosti, zabeležene v ladijskem dnevniku.

2.3.2. Za ulove, ki se iztovorijo nerazvrščeni, je dopustno odstopanje v oceni količin rib 8 % celotne količine, obdržane na krovu.

2.4. Elektronsko evidentiranje in oddaja podatkov o ulovu

2.4.1. Z odstopanjem od člena 1 Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic[14] imajo lahko plovila, opremljena z VMS, na krovu nameščena operativna računalniška sredstva, ki so jih odobrili pristojni organi države članice zastave, za elektronsko evidentiranje in sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki morajo biti evidentirane v ladijskem dnevniku.

2.4.2. Plovila iz točke 2.4.1 sporočijo FMC države članice zastave vse registrirane podatke v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki morajo biti registrirane v ladijskem dnevniku. FMC držav članic zastave zagotovi, da se taki podatki evidentirajo v računalniško berljivi obliki in hranijo tri leta.

2.4.3. Države članice zagotovijo, da FMC podatke iz točke 2.4.2 prejme vsaj dnevno ali, če tako zahteva FMC, v krajših časovnih presledkih.

2.4.4. Države članice zastave podatke, prejete v skladu s točko 2.4.2, posredujejo FMC obalne države dnevno v času, ko so njihova ribiška plovila v vodah obalne države. FMC obalne države se lahko odloči, da bo zahteval podatke v krajših časovnih presledkih.

2.5. Evidentiranje podatkov o ribolovnem naporu

2.5.1. Ribiška plovila sporočijo podatke iz člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 FMC države članice zastave, ki jih vključi v svojo računalniško zbirko podatkov v skladu s členom 13 Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003.

2.5.2. Člen 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 se ne uporablja za plovila, opremljena z VMS.

2.6. Spremljanje in nadzor ribolovnega napora

2.6.1. Pristojni organi države članice zastave spremljajo in nadzirajo skladnost z:

(a) omejitvami ribolovnega napora iz točk 1.1 in 1.2 Priloge II,

(b) omejitvami ribolova iz točke 1 te priloge.

2.6.2. Vsaka država članica do 31. januarja vsako leto sestavi in posodablja seznam plovil, ki so predmet določb točk 1.1 in 1.2 Priloge II k tej uredbi, in ga objavi na svoji uradni spletni strani. Seznam vsebuje število koledarskih dni, ki jih je vsako plovilo uporabilo v območjih, opredeljenih v točkah 1.1 in 1.2 Priloge II.

2.6.3. Seznam iz točke 2.6.2 se dnevno posodablja, da odraža dneve, ki jih je vsako plovilo uporabilo.

2.7. Vstop ali izstop iz določenih območij

2.7.1. Ribiško plovilo lahko začne ribolovne dejavnosti v vodah Skupnosti na podrazdelku 22–24 (območje A) ali podrazdelku 25–27 (območje B) z manj kot 100 kg trske na krovu.

2.7.2. Kadar ribiško plovilo izstopi iz območja A, B ali podrazdelka 28–32 (območje C) z več kot 100 kg trske na krovu:

(a) odpluje naravnost v pristanišče na območju, v katerem je lovilo, in iztovori ribe, ali

(b) odpluje naravnost v pristanišče zunaj območja, v katerem je lovilo, in iztovori ribe.

(c) Ob odhodu iz območja, v katerem je plovilo lovilo, so mreže shranjene v skladu z naslednjimi pogoji, tako da jih ni mogoče takoj uporabiti:

(i) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;

(ii) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno privezane na del zgornje konstrukcije.

2.8. Predhodno obvestilo

2.8.1. Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki zapušča podrazdelek 22–24 (območje A), podrazdelek 25–27 (območje B) ali podrazdelek 28–32 (območje C) z več kot 300 kg trske na krovu, dve uri pred odhodom iz območja uradno obvesti pristojne organe države članice zastave o:

(a) času in kraju odhoda,

(b) količinah vrst v živi teži za ves ulov na krovu.

Plovila iz točke 2.4 te priloge so oproščena teh obveznosti.

2.8.2. Obvestilo iz točke 2.8.1 lahko pošlje tudi predstavnik poveljnika ribiškega plovila Skupnosti.

2.8.3. Z odstopanjem od člena 7(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ali njegov pooblaščeni zastopnik plovila Skupnosti, ki obdrži več kot 300 kg žive teže trske, obvesti pristojne organe države članice iztovarjanja vsaj eno uro pred vstopom na mesto iztovarjanja o:

(a) imenu mesta iztovarjanja,

(b) predvideni uri prihoda na mesto iztovarjanja,

(c) količinah vrst v živi teži za ves ulov na krovu.

2.9. Določena pristanišča

2.9.1. Če plovilo obdrži na krovu več kot 750 kg žive teže trske, se trska lahko iztovori izključno v določenih pristaniščih.

2.9.2. Vsaka država članica lahko določi pristanišča, v katerih se iztovarja vsak ulov baltske trske, ki presega 750 kg.

2.9.3. V 15 dneh od začetka veljavnosti te uredbe vsaka država članica, ki je sestavila seznam določenih pristanišč, vodi in na svoji uradni spletni strani objavlja seznam določenih pristanišč.

2.10. Tehtanje prvič iztovorjene trske

2.10.1. Ribiška plovila z več kot 100 kg trske na krovu ne začnejo z raztovarjanjem, dokler ne dobijo dovoljenja pristojnih organov kraja raztovarjanja.

2.10.2. Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina trske, ulovljene v Baltskem morju in iztovorjene v navedeni državi članici, stehta v prisotnosti kontrolorjev, preden se odpelje iz pristanišča iztovarjanja.

2.11. Inšpekcijska merila

Vsaka država članica Baltskega morja določi posebna inšpekcijska merila. Takšna merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Inšpekcijska merila se oblikujejo postopoma, dokler niso dosežena ciljna merila, opredeljena v Dodatku 1.

2.12. Prepoved prevoza in pretovarjanja

2.12.1. Prečkanje območij, zaprtih za ribolov trske, je prepovedano, razen če je ribolovna oprema na krovu varno privezana in shranjena v skladu s točko 2.7.2.(c).

2.12.2. Pretovarjanje trsk poteka samo v pristanišču, ki so ga pristojni organi določili za pretovarjanje.

2.13. Prevoz baltske trske

Z odstopanjem od člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila, s skupno dolžino 8 metrov ali več, izpolni deklaracijo o iztovarjanju, kadar se riba prevaža na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza.

Deklaracija o iztovarjanju je priložena dokumentom o prevozu, določenim v členu 13(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.14. Skupno nadzorovanje in izmenjava inšpektorjev

2.14.1. Države članice izvajajo skupne inšpekcijske in nadzorne preglede ter v ta namen uvedejo skupne operativne postopke.

2.14.2. Države članice, ki sodelujejo v skupnih inšpekcijskih in nadzornih dejavnostih, zagotovijo, da so inšpektorji vsake sodelujoče države članice vsaj povabljeni k sodelovanju v teh dejavnostih.

2.14.3. Inšpektorji Komisije lahko sodelujejo v skupnih inšpekcijskih in nadzornih dejavnostih.

2.14.4. Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (Community Fisheries Control Agency – CFCA) skliče sestanek pristojnih nacionalnih inšpekcijskih organov zaradi usklajevanja skupnega programa inšpekcije in nadzorovanja za leto 2008 pred 15. novembrom 2007.

2.15. Nacionalni kontrolni akcijski programi

2.15.1. Zadevne države članice opredelijo nacionalni kontrolni akcijski program za Baltsko morje v skladu z Dodatkom 2.

2.15.2. Zadevne države članice določijo posebna inšpekcijska merila v skladu z Dodatkom 1. Takšna merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Inšpekcijska merila se oblikujejo postopoma, dokler niso dosežena ciljna merila, opredeljena v Dodatku 2.

2.15.3. Zadevne države članice dajo pred 31. januarjem 2007 Komisiji in drugim državam članicam, ki mejijo na Baltsko morje, na vpogled na svoji uradni spletni strani nacionalni kontrolni akcijski program iz točke 2.15.1, skupaj z razporedom izvajanja.

2.15.4. Komisija skliče zasedanje Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z nacionalnim kontrolnim akcijskim programom za staleže trske v Baltskem morju in ovrednoti njihove rezultate.

2.16. Poseben program spremljanja

2.16.1. Z odstopanjem od pododstavka 4 člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko poseben program nadzora in inšpekcije za zadevni stalež trske traja več kot tri leta.

Dodatek 1 k Prilogi III

Posebna inšpekcijska merila

Cilj

1. Vsaka država članica določi posebna inšpekcijska merila v skladu s tem dodatkom.

Strategija

2. Inšpekcija in nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi se osredotočita na plovila, ki bodo predvidoma lovila trsko. Kot dopolnilni navzkrižni mehanizem preskusa učinkovitosti inšpekcije in nadzora se uporabijo naključni inšpekcijski pregledi prevoza in trženja trske.

Prednostne naloge

3. Različnim vrstam orodja se določijo različne stopnje prioritete, odvisno od tega, v kolikšni meri je ladjevje prizadeto zaradi omejitev ribolovnih možnosti. Zato vsaka država članica določi posebne prioritete.

Vzorčenje

4. Vsaka država članica določi in opiše, katera strategija vzorčenja se bo uporabljala.

Komisija ima na zahtevo lahko dostop do načrta vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

Ciljna merila

5. Države članice najpozneje v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe začnejo izvajati razporede pregledov z upoštevanjem spodaj navedenih ciljev:

a. Pogostost kontrolnih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti najmanj enakovredna temu, kar bi se dobilo z enostavno naključno metodo vzorčenja, kjer inšpekcijski pregledi pokrivajo 20 % teže iztovorov trske na vseh mestih iztovarjanja.

b. Pogostost kontrolnih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin trske, ponujenih naprodaj na dražbi.

c. Pogostost kontrolnih pregledov na morju

Fleksibilno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Referenčna merila za kontrole na morju se sklicujejo na število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja trske, z možnim posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

d. Pogostost zračnega nadzora

Fleksibilno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti, ki se izvajajo na vsakem območju, ob upoštevanju dostopnih virov, ki jim ima država članica na voljo.

Dodatek 2 k Prilogi III

Vsebina nacionalnih kontrolnih akcijskih programov

Nacionalni kontrolni programi določajo med drugim:

1. Sredstva nadzora

Človeški viri

1.1. Število inšpektorjev na kopnem in na morju ter roki in območja njihove napotitve.

Tehnični viri

1.2. Število patruljnih čolnov in letal ter roki in območja njihove napotitve.

Finančni viri

1.3. Proračunska dodelitev sredstev za napotitve človeških virov, patruljnih čolnov in letal.

2. Elektronsko evidentiranje in sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s točkami 2.4., 2.5., 2.6 in 2.8 Priloge III.

3. Določitev pristanišč

Po potrebi seznam pristanišč, določenih za iztovarjanje trske v skladu s točko 2.9 Priloge III.

4. Prijava vstopa ali izstopa

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti z določbami iz točke 2.7 Priloge III.

5. Nadzor nad iztovori

Opis vseh zmogljivosti in/ali sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti z določbami iz točk 2.2, 2.3, 2.10, 2.12 in 2.13 Priloge III:

6. Postopki inšpekcijskih pregledov

Nacionalni kontrolni akcijski programi določijo postopke, ki se uporabijo:

(a) ob izvajanju nadzornih pregledov na morju ali na kopnem;

(b) za komunikacijo s pristojnimi organi, ki jih druge države članice določijo kot pristojne za nacionalni kontrolni akcijski program za trsko;

(c) za skupni nadzor in izmenjavo inšpektorjev, vključno z navedbo pristojnosti in pooblastil inšpektorjev, ki delujejo v vodah drugih držav članic.

[1] COM(2006) 411 konč. z dne 24. julija 2006

[2] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[3] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[4] UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

[5] UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

[6] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2003 (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

[7] UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

[8] UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

[9] UL L 365, 31.12.1991, str. 1.

[10] UL L 16, 20.1.2005, str. 184.

[11] UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

[12] UL L 12, 14.1.2005, str. 1.

[13] UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

[14] UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/2005 (UL L 290, 4.11.2005, str. 10).