|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/6751 |
19.12.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/6751)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Côtes de Gascogne“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1162-AM01 – 22. september 2025
1. Ime proizvoda
„Côtes de Gascogne“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Ministère de l’agriculture, de l’agroalimentaire et de la forêt (ministrstvo za kmetijstvo, agroživilstvo in gozdarstvo), Direction Générale de la performance économique et environnementale des entreprises (generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij])
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZGO „Côtes de Gascogne“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe na ravni Unije, ki:
|
(a) |
vključuje spremembo imena, ali uporabe imena, ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
bi lahko izničila povezavo z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
Naslov
Vključitev dodatnih sort vinske trte
Opis
Skupina proizvajalcev vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ je zahtevala spremembo, ki se nanaša na sorte vinske trte, ki se uporabljajo, z uvedbo šestih odpornih sort, in sicer:
|
— |
floreal B, |
|
— |
voltis B, |
|
— |
artaban N, |
|
— |
vidoc N, |
|
— |
souvignier gris B, |
|
— |
sauvignac B. |
Uvedba trpežnih sort je odziv na skrb za okoljska vprašanja, ki so jo izrazili deležniki v sektorju vinogradništva na jugozahodu Francije. Uvedba teh sort, ki so odporne zlasti proti pepelovki in peronospori, omogoča redkejšo in manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, s čimer se upošteva ta usmeritev, saj se z manjšim številom potrebnih tretiranj za zaščito sort zmanjšuje tudi ogljični odtis. Z uporabo teh sort se bo omejil vpliv na biotsko raznovrstnost, kar bo prispevalo k izpolnjevanju vse večjih družbenih pričakovanj.
Aromatični profil vin je bil opredeljen s preskusi, opravljeni za vsako trpežno sorto.
Ni dokazov, da bi bile te sorte vinske trte agronomsko ali enološko neprimerne za proizvodne pogoje iz specifikacije proizvoda za ti ZGO.
Ob upoštevanju izsledkov pokušenj in organoleptičnih opisov so vina, pridelana iz teh trpežnih sort, skladna z opisom proizvoda iz specifikacije proizvoda za ZGO.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Posodobitev geografskega območja in območja v neposredni bližini
Opis
Posodobitev geografskega območja in območja v neposredni bližini, in sicer črtanje vseh navedb okrožij in kantonov ter nadomestitev s seznamom občin.
Geografsko območje in območje v neposredni bližini se s to posodobitvijo ne spremenita.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vina
„Côtes de Gascogne“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1162-AM01 – 22. september 2025
1. Ime
„Côtes de Gascogne“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje
Francija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
|
1. |
Vino |
|
16. |
Vino iz prezrelega grozdja |
6. Opis vina
Proizvod vinske trte
Mirna rdeča vina
Organoleptične lastnosti
Videz
Za rdeča vina so značilne arome rdečega in črnega jagodičja.
Vonj
Vina imajo aromatično svežino s pretežno sadnimi in/ali cvetličnimi notami.
Okus
Izrazitost in značaj vin se lahko razlikujeta glede na uporabljene sorte vinske trte in uporabljene tehnike.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin: |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin: |
– |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Mirna vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ imajo naslednje lastnosti:
|
— |
najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola: 10,0 % za alkoholizirana vina in 9,0 % za dealkoholizirana vina, |
|
— |
najvišja vsebnost hlapnih kislin: 15,30 meq/l (0,75 g/l H2SO4) za rdeča vina, |
|
— |
najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l za rdeča vina z vsebnostjo fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) najmanj 5 g/l. |
Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje (vsebnost mlečne kisline < 0,40 g/l) mirnih rdečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ se mora zaključiti pred vložitvijo zahtevka za ZGO, razen pri vinih z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino).
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Mirna bela in rosé vina ter bela vina iz prezrelega grozdja
Organoleptične lastnosti
Videz
V belih vinih pogosto prevladujejo zelo sveže in sadne aromatične note z vonjem po agrumih in eksotičnem sadju.
Napredek na področju pridelovalnih in enoloških postopkov (trgatev ob doseženi želeni zrelosti, tehnike za preprečevanje oksidacije mošta) je omogočil boljše ohranjanje primarnih arom, ki so zato v končnem proizvodu izrazitejše.
Vonj
Vina imajo aromatično svežino s pretežno sadnimi in/ali cvetličnimi notami.
Okus
Izrazitost in značaj vin se lahko razlikujeta glede na uporabljene sorte vinske trte in uporabljene tehnike.
Vina z ostankom sladkorjev in vina iz prezrelega grozdja imajo razvitejše arome po zrelem sadju.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
- |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin: |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin: |
– |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Mirna vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ imajo naslednje lastnosti:
|
— |
najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola: 10,0 % za alkoholizirana vina in 9,0 % za dealkoholizirana vina, |
|
— |
najvišja vsebnost hlapnih kislin:
|
|
— |
najvišja vsebnost žveplovega dioksida:
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin za bela vina z vsebnostjo fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) najmanj 45 g/l je izjemoma določena s skupnim odlokom ministra za potrošnjo in ministra za kmetijstvo.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
Vinarska praksa
-
Vrsta enološkega postopka
Poseben enološki postopek
Opis
Dosladkanje mirnih vin ne sme povečati volumenskega deleža skupnega alkohola v vinu za več kot 1,0 %. Poleg te določbe se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije in zakonika o kmetijstvu.
7.2 Največji donosi
Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta
Vina in vina iz prezrelega grozdja
Največji donos:
|
Največji donos: |
120 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
8. Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina
|
— |
Arrufiac B – arrufiat |
|
— |
Artaban N |
|
— |
Baroque B |
|
— |
Cabernet franc N |
|
— |
Cabernet sauvignon N |
|
— |
Chardonnay B |
|
— |
Chasan B |
|
— |
Chenin B |
|
— |
Clairette B |
|
— |
Clairette rose Rs |
|
— |
Colombard B |
|
— |
Cot N – malbec |
|
— |
Courbu noir N |
|
— |
Egiodola N |
|
— |
Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc |
|
— |
Floreal B |
|
— |
Golle blanche B |
|
— |
Gamay N |
|
— |
Gamay de bouze N |
|
— |
Gamay de chaudenay N |
|
— |
Gros manseng B |
|
— |
Jurançon noir N – dame noire |
|
— |
Listan B – palomino |
|
— |
Manseng noir N |
|
— |
Marselan N |
|
— |
Mauzac B |
|
— |
Mauzac rose Rs |
|
— |
Merlot N |
|
— |
Muscadelle B |
|
— |
Ondenc B |
|
— |
Perdea B |
|
— |
Petit courbu B |
|
— |
Petit manseng B |
|
— |
Pinot gris G |
|
— |
Pinot noir N |
|
— |
Raffiat de moncade B |
|
— |
Sauvignac B |
|
— |
Sauvignon B – sauvignon blanc |
|
— |
Sauvignon gris G – fié gris |
|
— |
Sémillon B |
|
— |
Souvignier gris B |
|
— |
Syrah N – shiraz |
|
— |
Tannat N |
|
— |
Ugni blanc B |
|
— |
Vidoc N |
|
— |
Viognier B |
|
— |
Voltis B |
9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja
Trgatev ter vinifikacija in obdelava vin in vin iz prezrelega grozdja z geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ potekajo na ozemlju naslednjih občin:
|
— |
departma Gers: vse občine, |
|
— |
departma Landes: občine Aire-sur-l’Adour (del na desnem bregu reke Adour), Arthez-d’Armagnac, Betbezer-d’Armagnac, Bourdalat, Castandet, Cazères-sur-l’Adour, Créon-d’Armagnac, Escalans, Le Frêche, Gabarret, Hontanx, Labastide-d’Armagnac, Lacquy (del vzhodno od ceste Bordeaux–Pau), Lagrange, Lussagnet, Mauvezin-d’Armagnac, Montégut, Parleboscq, Perquie, Sainte-Foy (del vzhodno od ceste Bordeaux–Pau), Saint-Gein, Saint-Julien-d’Armagnac, Saint-Justin, Le Vignau, Villeneuve-de-Marsan (del vzhodno od ceste Bordeaux–Pau), |
|
— |
departma Lot-et-Garonne: občine Andiran, Fieux, Francescas, Fréchou, Lannes, Lasserre, Mézin, Moncrabeau, Nérac, Poudenas, Réaup-Lisse, Sainte-Maure-de-Peyriac, Saint-Pé-Saint-Simon, Sos. |
Trgatev ter vinifikacija in obdelava vin in vin iz prezrelega grozdja z geografsko označbo „Côtes de Gascogne“, ki ji sledi ime geografske enote „Condomois“, potekajo na ozemlju naslednjih občin:
|
— |
departma Gers: občine Ayguetinte, Beaucaire, Beaumont, Béraut, Blaziert, Cassaigne, Castelnau-sur-l’Auvignon, Caussens, Condom, Fourcès, Gazaupouy, Gondrin, Lagraulet-du-Gers, Larressingle, Larroque-Saint-Sernin, Larroque-sur-l’Osse, Lauraët, Maignaut-Tauzia, Mansencôme, Marsolan, Mas-d’Auvignon, Montréal, Mouchan, La Romieu, Roquepine, Saint-Orens-Pouy-Petit, Saint-Puy, La Sauvetat, Valence-sur-Baïse, |
|
— |
departma Lot-et-Garonne: občine Francescas, Lannes, Lasserre, Moncrabeau. |
10. Povezava z geografskim območjem
Vzročna povezava z geografskim poreklom temelji na
|
☑ |
slovesu |
|
☑ |
določeni kakovosti |
|
☑ |
drugih značilnostih |
Kategorija proizvoda vinske trte
|
1. |
Vino |
Povzetek povezave
Geografsko območje leži v Gaskonji, zgodovinski pokrajini na jugozahodu Francije, med reko Garono na severu, gozdovi Landes na zahodu in Pireneji na jugu. Leži v regijah Akvitanija in Jug - Pireneji ter obsega departma Gers in del departmajev Landes in Lot-et-Garonne. Za območje je značilno zmerno oceansko podnebje z zelo postopnim prehodom od zahoda proti vzhodu, od izrazitega oceanskega vpliva do bolj celinskega podnebja. Na zahodnem delu območja je padavin veliko in so praviloma enakomerno razporejene, tako da poleti ni izrazito sušnega obdobja. Nasprotno so za vzhodni del območja značilne poletne suše, ki trajajo do nevihtnega obdobja ob koncu poletja. Geološka podlaga je prav tako raznolika. Na zahodu prevladuje rdečkasti pesek (sables fauves), morska formacija, navadno prekrita s puhličastim meljem, z izpranimi, kislimi, ilovnatimi do ilovnato-peščenimi tlemi (boulbènes). Proti vzhodu sables fauves postopoma nadomešča molasa, celinska glinasta formacija s plastmi trdega apnenca, ki je značilna za to pokrajino. Z njo povezana tla so bodisi glinasta in globoka (terreforts) bodisi plitva, prodnata in apnenčasta (peyrusquets). Prehod med sables fauves in molaso je postopen, v osrednjem delu območja pa sta prisotni obe formaciji. Zmogljivost zadrževanja vode, ki je odvisna od vsebnosti gline v tleh, se tako od zahoda proti vzhodu povečuje. Območje terreforts, tj. tal, ki imajo največjo zmogljivost zadrževanja vode, je v vzhodnem delu, kjer je poleti najmanj padavin. Svet oblikujejo položni griči na zahodu in bolj razgibane doline z apnenčastimi plastmi na vzhodu. Pomembna značilnost pokrajine so gozdovi, poleg raznolike kmetijske rabe, ki temelji zlasti na proizvodnji vin z ZOP in ZGO („Armagnac“ in „Floc de Gascogne“), pa tudi na reji perutnine ter pitovnih rac in gosi. Condomois je majhno območje okoli mesta Condom na obeh bregovih reke Baïse ter je najtoplejši in najbolj suhi del geografskega območja Côtes de Gascogne. Tla so večinoma glinasto-apnenčasta, nastala na molasi in apnenčastih plasteh. Geografsko območje Condomois v glavnem zajema kanton Condom in ozemlje nekaterih sosednjih občin v departmajih Gers in Lot-et-Garonne. Prve vinske trte so bile v Gaskonji zasajene v galsko-rimskem času, vinogradništvo pa se je razvijalo skozi ves srednji vek. V 14. stoletju je obstoj pomembnega vinorodnega območja evidentiran v številnih cerkvenih arhivih. Vina iz Gaskonje so dosegla vrhunec v 13. in zlasti 14. stoletju po zaslugi cvetoče trgovine z Anglijo in državami ob Severnem morju. Leta 1373 je bil na podlagi bordeaujskega privilegija prepovedan vstop vin z območja Haut pays, kamor je spadala tudi Gaskonja, v bordeaujsko pristanišče pred božičem, zato se je prodaja teh vin močno zmanjšala. Trgovina z Nizozemci se je nadaljevala skozi pristanišče Bayonne. To je spodbudilo povečanje proizvodnje v 17. in 18. stoletju. Vinogradi so spet začeli propadati v času francoske revolucije in napoleonskih vojn, ko je bila pomorska trgovina blokirana, nato pa jih je prizadel še izbruh trtne uši in glivičnih bolezni. V 20. stoletju so bili vinogradi, ki so se sprva uporabljali predvsem za destilacijo, obnovljeni. Zaradi upada porabe alkohola so se vinogradi naravno preusmerili v proizvodnjo mirnih vin. Zveza proizvajalcev vina „vin de pays“ (deželno vino) z območja Côtes de Gascogne je bila ustanovljena 15. maja 1979. Označbi „vin de pays“ (deželno vino) „Côtes de Gascogne“ in „Côtes du Condomois“ sta bili priznani z uredbo z dne 25. januarja 1982. V proizvodnjo teh vin je trenutno vključenih sedem vinskih zadrug oziroma združenj vinskih zadrug, ki zastopajo več kot tisoč proizvajalcev, več kot 200 zasebnih vinskih kleti in 12 proizvajalcev vin oziroma trgovcev z vinom. Vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ se pridelajo iz lokalnih sort vinske trte, značilnih za pirenejsko podgorje (arrufiac B, baroque B, clairette B, courbu B, petit courbu B, gros manseng B, petit manseng B, raffiat de moncade B, courbu noir N, jurançon noir N, manseng noir N in zlasti tannat N), ki so jim dodane regionalne sorte (colombard B, mauzac B, ondenc B, sauvignon B, sémillon B, cabernet franc N, cabernet sauvignon N, cot N, merlot N in fer N). Nekatere svetovno znane sorte vinske trte (chardonnay B, chenin B, ugni blanc B, pinot gris G, viognier B, gamay N, pinot noir N, syrah N) in križanci lokalnih sort so se dobro prilagodili in dopolnjujejo sortni sestav. Polovica proizvodov se trži z navedbo ene ali več sort vinske trte. V zvrsteh se pogosto dopolnjujejo kaka avtohtona sorta vinske trte in bolj uveljavljene sorte, ki se v Gaskonji gojijo približno 15 let. Strokovno znanje, ki spretno združuje tradicijo in najsodobnejšo tehnologijo, omogoča optimalno izrabo pridelovalne zmogljivosti. V belih vinih pogosto prevladujejo zelo sveže in sadne aromatične note z vonjem po agrumih in eksotičnem sadju. Za rdeča vina so značilne arome rdečega in črnega jagodičja. Med vini z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“ so na mednarodni ravni najbolj znana bela vina (90 % proizvodnje), ki so pretežno suha, medtem ko so rdeča vina (50 000 hl) pridobila velik regionalni ugled, pa tudi količina vin rosé (30 000 hl) se je v zadnjih letih močno povečala. V manj kot 30 letih je proizvodnja dosegla letni tržni potencial 100 milijonov steklenic (750 000 hl). Značilnosti naravnega okolja omogočajo redno in zadostno oskrbo vinske trte z vodo, bodisi zaradi obilnih padavin (na zahodnem delu območja) bodisi zaradi tal z veliko zmogljivostjo zadrževanja vode (na vzhodnem delu območja). Zaradi milega podnebja to okolje omogoča tudi dobro zorenje grozdja, kar je ključno za pridobitev želenih primarnih arom. To izrazito podeželsko in kmetijsko območje privablja veliko in vse več turistov zaradi svoje gostoljubne podobe in gastronomske prepoznavnosti, ki temelji tudi na številnih proizvodih z ZOP oziroma ZGO. Vina z ZGO „Côtes de Gascogne“ so neločljiv del te dinamike. Vina s tega območja so skozi stoletja pridobila odličen sloves, zlasti v severni Evropi. Ta sloves se ohranja vse do danes ter temelji na medsebojnem dopolnjevanju tradicionalnih lokalnih sort vinske trte in nekaterih tako imenovanih mednarodnih sort. Sodobna tehnologija, podprta z dolgo vinarsko tradicijo, omogoča proizvodnjo aromatičnih, svežih in voljnih vin, ki se dobro ujemajo z okusi in potrošniškimi navadami v angleško govorečih državah. Danes se izvozi 75 % vin, predvsem v države severne Evrope, narašča pa tudi prodor na severnoameriški in azijski trg.
Kategorija proizvoda vinske trte
|
16. |
Vino iz prezrelega grozdja |
Povzetek povezave
Uporaba sort vinske trte, ki dajejo vina z velikim deležem alkohola (zlasti gros manseng B in petit manseng B), je proizvajalce spodbudila k proizvodnji belih vin iz prezrelega grozdja.
Proizvodnja in trženje polsladkih in sladkih belih vin z ZGO „Côtes de Gascogne“, proizvedenih iz prezrelega grozdja sort petit in gros manseng, sta bila v zadnjih letih zelo uspešna. Na območju Côtes de Gascogne se prideluje tudi eno redkih francoskih belih vin „primeur“ (mlado vino), katerega letna prodaja presega milijon steklenic.
Napredek pri pridelovalnih in enoloških postopkih (trgatev ob doseženi želeni zrelosti, tehnike za preprečevanje oksidacije mošta) je omogočil boljše ohranjanje primarnih arom, ki so zato v končnem proizvodu izrazitejše. Uporaba sort vinske trte, ki dajejo vina z velikim deležem alkohola (zlasti gros manseng B in petit manseng B), je proizvajalce spodbudila k proizvodnji belih vin iz prezrelega grozdja.
Zaradi velike raznolikosti tal in krajevnih podnebnih razmer lahko proizvajalci najdejo ustrezne razmere za sorte, ki jih gojijo. Pogosto toplo in suho vreme zgodaj jeseni spodbuja prezorenje grozdja belih sort vinske trte, ki dajejo vina z velikim deležem alkohola, kar omogoča pridelavo belih vin iz prezrelega grozdja.
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
|
1. |
Odstopanje pri proizvodnji na geografskem območju |
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini, opredeljeno na podlagi odstopanja za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Gascogne“, zajema: v departmaju Pyrénées-Atlantiques: kanton Garlin: vse občine, kanton Lembeye: vse občine; v departmaju Hautes-Pyrénées: kanton Castelnau-Rivière-Basse: vse občine, kanton Maubourguet: vse občine; v departmaju Landes: kanton Aire-sur-l’Adour: Aire-sur-l'Adour (del na levem bregu reke Adour), Bahus-Soubiran, Buanes, Classun, Duhort-Bachen, Eugénie-les-Bains, Latrille, Renung, Saint-Agnet, Saint-Loubouer, Sarron in Vielle-Tursan, kanton Gabarret: Arx, Baudignan, Estigarde, Herré, Losse, Rimbez-et-Baudiets, kanton Geaune: vse občine, kanton Grenade-sur-l’Adour: Artassenx, Bascons, Bordères-et-Lamensans, Grenade-sur-l'Adour, Larrivière-Saint-Savin, Maurrin, Saint-Maurice-sur-Adour, kanton Roquefort: Arue, Bourriot-Bergonce, Cachen, Lencouacq, Maillas, Pouydesseaux, Retjons, Roquefort, Saint-Gor, Sarbazan, Vielle-Soubiran, kanton Villeneuve-de-Marsan: Pujo-le-Plan, Saint-Cricq-Villeneuve, Sainte-Foy (del zahodno od ceste Bordeaux–Pau) in Villeneuve-de-Marsan (del zahodno od ceste Bordeaux–Pau); v departmaju Lot-et-Garonne: kanton Houelliès: Boussès in Durance, kanton Lavardac: Barbaste, Bruch, Feugarolles, Lavardac in Montesquieu, kanton Astaffort: vse občine, kanton Francescas: Lamontjoie, Nomdieu in Saint-Vincent-de-Lamontjoie, kanton Laplume: vse občine, kanton Nérac: Calignac, Espiens, Moncaut, Montagnac-sur-Auvignon in Saumont; v departmaju Tarn-et-Garonne: kanton Auvillar: vse občine.
V skladu s členom 5(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 območje v neposredni bližini ustreza temu razmejenemu območju.
Naslov zahteve/odstopanja
|
2. |
Odstopanje pri proizvodnji na geografskem območju |
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Na etiketi se navede logotip ZGO Evropske unije, kadar se navedba „zaščitena geografska označba“ nadomesti s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino). Zaščitena geografska označba „Côtes de Gascogne“ se lahko dopolni z imenom širše geografske enote „Sud-ouest“ (jugozahod). Pod pogoji iz specifikacije proizvoda se zaščitena geografska označba „Côtes de Gascogne“ lahko dopolni z imenom manjše geografske enote „Condomois“. Zaščitena geografska označba „Côtes de Gascogne“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte. Pri mirnih vinih se lahko zaščitena geografska označba „Côtes de Gascogne“ dopolni z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino).
Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-72ef82d0-3baf-4cc9-b5d7-f8559309f96e
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/6751/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)