(1)

Komisija je v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) pregledala uporabo in področje uporabe navedene direktive ter ugotovila, da so bili cilji povezovanja trga Unije za alternativne investicijske sklade (AIS), zagotavljanja visoke ravni zaščite vlagateljev in zaščite finančne stabilnosti večinoma izpolnjeni. Vendar je Komisija v svojem pregledu ugotovila tudi, da je treba harmonizirati pravila za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, ter pojasniti standarde, ki se uporabljajo za UAIS, ki svoje naloge prenesejo na tretje osebe, da se zagotovi enako obravnavo subjektov, ki nudijo storitve skrbništva (v nadaljnjem besedilu: skrbniki), izboljša čezmejni dostop do storitev depozitarjev, optimizira zbiranje nadzorniških podatkov in olajša uporabo orodij za upravljanje likvidnosti po vsej Uniji. Zato so za izboljšanje delovanja Direktive 2011/61/EU potrebne spremembe za odpravo navedenih potreb.

(2)

Zanesljiva ureditev prenosa, enaka obravnava skrbnikov, skladno nadzorniško poročanje, zlasti z odpravo podvajanj in nepotrebnih zahtev ter usklajen pristop k uporabi orodij za upravljanje likvidnosti so potrebni tudi za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP). Zato je tudi primerno spremeniti Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki določa pravila o odobritvi in delovanju KNPVP ter njihovih družb za upravljanje, na področjih prenosa, hrambe sredstev, nadzorniškega poročanja in upravljanja likvidnostnega tveganja.

(3)

Ob koncu leta 2022 je bila neto vrednost sredstev na trgu za AIS v Uniji 6,8 milijarde EUR. Profesionalni vlagatelji v Uniji predstavljajo približno 86 % neto vrednosti sredstev AIS, ki jih upravljajo ali tržijo UAIS, ki imajo dovoljenje, in UAIS, ki upravljajo zneske, nižje od mejne vrednosti, in sicer UAIS iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU. Trg za AIS v Uniji podjetjem v Uniji zagotavlja več kot 250 milijard EUR v obliki zasebnih kreditov in vlagatelji v Uniji so odgovorni za 30 % svetovnega kapitala, vloženega v celotni sektor. Velikost skupnega trga Unije za AIS se je še naprej povečevala, pri čemer se je med letoma 2020 in 2022 povečala za 15 %, konec leta 2020 pa so AIS predstavljali tretjino sektorja skladov v evropskem gospodarskem prostoru. Kljub temu je rast v tem sektorju še vedno mogoča, če se institucionalnim vlagateljem omogoči večja izbira in poveča konkurenčnost unije kapitalskih trgov.

(4)

Za povečanje učinkovitosti dejavnosti UAIS bi bilo treba seznam pomožnih storitev iz člena 6(4) Direktive 2011/61/EU razširiti tako, da bi vključeval naloge, ki jih izvaja upravljavec v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) („upravljanje referenčnih vrednosti“), in dejavnosti servisiranja kreditov v skladu z Direktivo (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Zaradi popolnosti bi bilo treba pojasniti, da bi morala pri opravljanju nalog, ki jih opravlja tak upravljavec, ali pri opravljanju dejavnosti servisiranja kreditov za UAIS veljati Uredba (EU) 2016/1011 in Direktiva (EU) 2021/2167.

(5)

Za povečanje pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da upravljanje AIS lahko zajema tudi dejavnosti dajanja posojil v imenu AIS in servisiranje subjektov s posebnim namenom pri listinjenju.

(6)

Za okrepitev pravne varnosti za UAIS in družbe za upravljanje KNPVP v zvezi s storitvami, ki jih lahko opravljajo za tretje osebe, bi bilo treba pojasniti, da lahko UAIS in družbe za upravljanje KNPVP v korist tretjih oseb opravljajo enake funkcije in dejavnosti, ki jih že opravljajo v zvezi z AIS in KNPVP, ki jih upravljajo, pod pogojem, da se vsako morebitno nasprotje interesov, ki nastane z zagotavljanjem te funkcije ali dejavnosti tretjim osebam, ustrezno upravlja. Take funkcije in dejavnosti vključujejo na primer korporativne storitve, kot so človeški viri in informacijska tehnologija (IT), ter storitve IT za upravljanje premoženja in tveganj. Ta možnost bi podprla tudi mednarodno konkurenčnost družb za upravljanje UAIS in KNPVP v EU, saj bi omogočila ekonomijo obsega in pripomogla k diverzifikaciji virov prihodkov.

(7)

Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da za UAIS, ki zagotavljajo pomožne storitve, ki vključujejo finančne instrumente, veljajo pravila iz Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). V zvezi s sredstvi, ki niso finančni instrumenti, bi morali UAIS izpolnjevati zahteve iz Direktive 2011/61/EU.

(8)

Da se bodo zahteve iz Direktive 2011/61/EU enotno uporabljale v zvezi s potrebnimi človeškimi viri UAIS, je treba pojasniti, da bi moral UAIS ob vložitvi zahteve za dovoljenje pristojnim organom zagotoviti informacije o človeških in tehničnih virih, ki jih uporablja za opravljanje svojih nalog in po potrebi za nadzor svojih zastopnikov. Za vodenje poslov UAIS bi bilo treba imenovati najmanj dve fizični osebi s polnim delovnim časom, ki sta zaposleni pri UAIS ali sta izvršna člana oziroma člana vodstvenega organa UAIS, in ki imata svoj sedež, v smislu običajnega prebivališča, v Uniji. Ne glede na ta zakonsko določen minimum, bo morda potrebnih več virov, odvisno od velikosti in kompleksnosti UAIS in AIS, ki ga upravlja.

(9)

Nekatere države članice imajo v nacionalnem pravu ali sektorskih standardih zahteve glede stopnje neodvisnosti enega ali več članov vodstvenega organa UAIS ali upravnega organa družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe. Primerno je spodbujati UAIS, ki upravljajo AIS, ki se tržijo malim vlagateljem, družbe za upravljanje KNPVP ter investicijske družbe, da imenujejo kot člana njihovega vodstvenega organa ali upravnega organa vsaj enega neodvisnega ali neizvršnega direktorja, kadar je mogoče na podlagi nacionalnega prava ali na podlagi sektorskih standardov matične države članice UAIS, družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe, da bi zaščitili interese AIS in KNPVP ter vlagatelje v AIS, ki jih upravlja UAIS, ali v KNPVP. UAIS, družba za upravljanje KNPVP ali investicijska družba mora pri tem imenovanju zagotoviti, da je direktor po značaju neodvisen in presoja neodvisno ter ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko presodi, ali UAIS, družba za upravljanje KNPVP ali investicijska družba upravlja AIS oziroma KNPVP v najboljšem interesu vlagateljev.

(10)

AIS ne trži vedno neposredno UAIS, temveč ga lahko trži tudi eden ali več distributerjev, bodisi v imenu UAIS bodisi v svojem imenu. Lahko se tudi zgodi, da AIS – brez vednosti UAIS – trži neodvisen finančni svetovalec. Za večino distributerjev skladov veljajo regulativne zahteve na podlagi Direktive 2014/65/EU ali Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki opredeljujejo vsebino in obseg njihovih obveznosti do lastnih strank. Z Direktivo 2011/61/EU bi zato bilo treba priznati raznolikost ureditev distribucije in na eni strani razlikovati med ureditvami, v skladu s katerimi distributer deluje v imenu UAIS, kar bi bilo treba šteti za ureditev prenosa, in, na drugi strani, ureditvami, v skladu s katerimi distributer deluje v svojem imenu, ko trži AIS na podlagi Direktive 2014/65/EU ali prek naložbenih produktov življenjskega zavarovanja v skladu z Direktivo (EU) 2016/97, pri čemer se določbe o prenosu iz Direktive 2011/61/EU ne bi smele uporabljati, ne glede na kakršen koli sporazum o distribuciji med UAIS in distributerjem.

(11)

Prenos lahko omogoči učinkovito upravljanje naložbenih portfeljev in pridobivanje potrebnega strokovnega znanja na določenem geografskem trgu ali v skupini sredstev. Vendar je pomembno, da imajo nadzorniki posodobljene informacije o glavnih elementih ureditev prenosa. Za razvoj zanesljivega pregleda nad dejavnostmi prenosa v Uniji bi morali UAIS pristojnim organom redno zagotavljati informacije o ureditvah prenosa, ki vključujejo prenos nalog skupnega ali diskrecijskega upravljanja premoženja oziroma nalog obvladovanja tveganj. UAIS bi zato morali za vsak AIS, ki ga upravljajo, sporočati informacije o izbranih zastopnikih, seznam in opis prenesenih dejavnosti, znesek in odstotek sredstev upravljanih AIS, za katere veljajo ureditve prenosa v zvezi z nalogo upravljanja premoženja, opis, kako UAIS nadzoruje, spremlja in kontrolira izbranega zastopnika, informacije o ureditvah nadaljnjega prenosa ter datum začetka in izteka veljavnosti ureditev prenosa in nadaljnjega prenosa. Zaradi jasnosti bi bilo treba pojasniti, da so zbrani podatki o znesku in odstotku sredstev upravljanih AIS, za katere veljajo ureditve prenosa v zvezi z nalogo upravljanja premoženja, namenjeni zagotavljanju boljšega pregleda nad delovanjem prenosa in sami po sebi niso dokazni kazalnik za ugotavljanje ustreznosti ureditve vsebine ali obvladovanja tveganja, ali učinkovitosti ureditev nadzora ali kontrole na ravni upravitelja. Take informacije bi bilo treba sporočiti pristojnim organom v okviru ureditve nadzorniškega poročanja, ki ga ureja Direktiva 2011/61/EU.

(12)

Da bi zagotovili enotno uporabo Direktive 2011/61/EU, bi bilo treba pojasniti, da se v njej določena pravila o prenosu uporabljajo za vse naloge iz Priloge I k navedeni direktivi in za seznam pomožnih storitev iz člena 6(4) navedene direktive.

(13)

Investicijski skladi, iz katerih se dajejo posojila, so lahko alternativni vir financiranja za realno gospodarstvo. Tovrstni skladi lahko zagotovijo nujno potrebna finančna sredstva za mala in srednja podjetja Unije, ki prek tradicionalnih virov težje pridobijo posojilo. Vendar različni nacionalni regulativni pristopi lahko privedejo do regulativne arbitraže in različnih ravni zaščite vlagateljev, kar ovira vzpostavitev učinkovitega notranjega trga za dajanje posojil s strani AIS. V Direktivi 2011/61/EU bi morala biti AIS priznana pravica do dajanja posojil. Določiti bi bilo treba tudi skupna pravila za vzpostavitev učinkovitega notranjega trga za dajanje posojil s strani AIS, iz katerih se dajejo posojila, zagotovitev enotne ravni zaščite vlagateljev v Uniji, omogočanje AIS, da razvijajo svoje dejavnosti z dajanjem posojil v vseh državah članicah, in olajšanje dostopa do financiranja za družbe Unije, kar je ključni cilj unije kapitalskih trgov, kot je določen v sporočilu Komisije z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“. Vendar je treba glede na hitro rastoči trg zasebnih kreditov obravnavati morebitna mikro- in makrobonitetna tveganja, ki bi jih dajanje posojil s strani AIS lahko predstavljalo in razširilo na širši finančni sistem. Pravila, ki se uporabljajo za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, bi bilo treba harmonizirati, da bi izboljšali obvladovanje tveganj na celotnem finančnem trgu in povečali preglednost za vlagatelje. Zaradi jasnosti določbe iz te direktive, ki se uporabljajo za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, državam članicam ne bi smele preprečevati, da določijo nacionalne okvire za produkte, ki nekatere kategorije AIS opredeljujejo z bolj omejevalnimi pravili.

(14)

Dajanja posojil ne izvaja vedno neposredno AIS. V nekaterih primerih lahko AIS odobri posojilo posredno prek tretje osebe ali subjekta za posebne namene, ki odobri posojilo za AIS ali v njegovem imenu oziroma za UAIS ali v njegovem imenu v zvezi z AIS pred pridobitvijo izpostavljenosti do posojila. Da bi se preprečilo izogibanje Direktivi 2011/61/EU, kadar je ta AIS ali UAIS vključen v strukturiranje posojila ali opredelitev oziroma predhodno določanje njegovih značilnosti, bi bilo treba take primere šteti za dejavnosti dajanja posojil in bi zanje morala veljati navedena direktiva.

(15)

Za AIS, ki odobravajo posojila potrošnikom, veljajo zahteve drugih instrumentov prava Unije, ki se uporabljajo za potrošniška posojila, vključno z Direktivo 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Direktivo (EU) 2021/2167. Ti instrumenti prava Unije določajo osnovno zaščito posojilojemalcev na ravni Unije. Vendar bi morale države članice imeti možnost, da iz nujnih razlogov v splošnem interesu prepovejo dajanje posojil s strani AIS potrošnikom na svojem ozemlju.

(16)

Da se podpre strokovno upravljanje AIS in ublažijo tveganja za finančno stabilnost, bi morali UAIS, ki upravljajo AIS, ki se ukvarjajo z dajanjem posojil, ne glede na to, ali ti AIS ustrezajo opredelitvi AIS, ki dajejo posojila, imeti učinkovite politike, postopke in procese za odobritev posojil. Morali bi tudi izvajati učinkovite politike, postopke in procese za odobritev kreditov, ocenjevanje kreditnega tveganja ter upravljanje in spremljanje njihovega kreditnega premoženja, kadar se AIS, ki jih upravljajo, ukvarjajo z dajanjem posojil, tudi kadar ti AIS pridobijo izpostavljenost do posojil prek tretjih oseb. Te politike, postopki in procesi bi morali biti sorazmerni obsegu dajanja posojil in bi jih bilo treba redno pregledovati.

(17)

Da se omeji tveganje medsebojne povezanosti med AIS, ki dajejo posojila, in drugimi udeleženci na finančnem trgu, bi morali biti UAIS teh AIS, kadar je posojilojemalec finančna institucija, dolžni razpršiti svoje tveganje in svojo izpostavljenost podrediti specifičnim omejitvam.

(18)

Za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema ter uvedbo sorazmernih zaščitnih ukrepov bi morala za AIS, ki dajejo posojila, veljati omejitev finančnega vzvoda, ki se razlikuje glede na to, ali so odprtega ali zaprtega tipa. Tveganje za finančno stabilnost je večje pri odprtih AIS, pri katerih lahko pride do visoke stopnje izplačil. V skladu s ciljem ohranjanja finančne stabilnosti omejitev finančnega vzvoda ne bi smela biti odvisna od tega, ali se AIS, ki daje posojila, trži profesionalnim in malim vlagateljem ali samo profesionalnim vlagateljem. Metoda zavezujoče izpostavljenosti zagotavlja celovit in zanesljiv okvir za izračun finančnega vzvoda v skladu z mednarodnimi standardi in zlasti za upoštevanje sintetičnega finančnega vzvoda, ustvarjenega z izvedenimi finančnimi instrumenti. Te omejitve finančnega vzvoda pristojnim organom matične države članice UAIS ne bi smele preprečevati uvedbe strožjih omejitev finančnega vzvoda, kadar je to potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema.

(19)

Da se omejijo nasprotja interesov, UAIS in njihovo osebje ne bi smeli prejemati posojil od nobenega AIS, ki ga upravljajo. Podobno bi bilo treba depozitarju AIS in njegovemu izbranemu zastopniku, izbranemu zastopniku UAIS in njegovemu osebju, ter subjektom, ki pripadajo isti skupini kot UAIS, prepovedati prejemanje posojil od zadevnega AIS.

(20)

Da bi preprečili moralno tveganje in ohranili splošno kreditno kakovost posojil, ki se dajejo iz AIS, bi bilo treba za taka posojila zahtevati zadržanje tveganja, ko se prenesejo na tretje osebe. Z istim ciljem bi bilo treba UAIS prepovedati upravljanje AIS, iz katerega se dajejo posojila izključno z namenom njihove prodaje tretjim osebam (v nadaljnjem besedilu: strategija odobri in razdeli), ne glede na to, ali ta AIS ustreza opredelitvi AIS, ki daje posojila. Posojila bi bilo treba odobriti z edinim namenom investiranja kapitala, ki ga je zbral AIS v skladu s svojo naložbeno strategijo in regulativnimi omejitvami. Vendar bi moral biti UAIS sposoben izvajati to naložbeno strategijo v najboljšem interesu vlagateljev v AIS. To pomeni, da so odstopanja od pravil o zadržanju tveganja potrebna in bi morala zajemati primere, ko zadržanje dela posojila ni združljivo z izvajanjem naložbene strategije AIS ali regulativnimi zahtevami, vključno z zahtevami glede produktov, ki veljajo za AIS in njegove UAIS. Ti primeri vključujejo primere, ko bi zadržanje dela posojila povzročilo, da bi AIS presegel svoje naložbene omejitve ali omejitve razpršenosti ali kršil regulativne zahteve, kot so omejevalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ali kadar je AIS v likvidaciji ali kadar se je položaj posojilojemalca spremenil, na primer v primeru združitve ali neplačila posojilojemalca, če naložbena strategija AIS ni namenjena upravljanju ogroženih sredstev, ali kadar se spremeni razporeditev sredstev AIS, zaradi česar AIS ne bo več izpostavljen določenemu sektorju ali določenemu razredu sredstev. UAIS bi moral na zahtevo pristojnih organov svoje matične države članice utemeljiti svojo odločitev o uporabi takega odstopanja od pravil o zadržanju tveganja, od njega pa bi se moralo zahtevati, da stalno upošteva splošno načelo prepovedi strategij odobri in razdeli.

(21)

Dolgoročna nelikvidna posojila, ki jih ima AIS, bi lahko povzročila likvidnostna neskladja, če odprta struktura AIS vlagateljem omogoča, da pogosto izplačajo svoje enote ali deleže. Zato je treba ublažiti tveganja, povezana s spremembo zapadlosti, z določitvijo zaprte strukture za AIS, ki dajejo posojila. Vendar bi moralo biti omogočeno AIS, ki dajejo posojila, da delujejo odprto, če so izpolnjene določene zahteve, vključno s sistemom za upravljanje likvidnosti, ki zmanjšuje likvidnostna neskladja, zagotavlja pravično obravnavo vlagateljev in je pod nadzorom pristojnih organov matične države članice UAIS. Da bi zagotovili enotna merila, na podlagi katerih lahko pristojni organi ugotovijo, ali lahko AIS, ki daje posojila, ohrani odprto strukturo, bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev teh meril, pri čemer bi ustrezno upošteval naravo, profil likvidnosti in izpostavljenost AIS, ki dajejo posojila.

(22)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morale, kadar za AIS, iz katerega se dajejo posojila, ali za UAIS v zvezi s posojilnimi dejavnostmi AIS, ki jih upravlja, veljajo zahteve iz Direktive 2011/61/EU ter zahteve iz uredb (EU) št. 345/2013 (10), (EU) št. 346/2013 (11) in (EU) 2015/760 (12) Evropskega parlamenta in Sveta, posebne zahteve glede produktov iz poglavja II Uredbe (EU) št. 345/2013, poglavja II Uredbe (EU) št. 346/2013 ter Uredbe (EU) 2015/760 imeti prednost pred splošnejšimi pravili iz Direktive 2011/61/EU.

(23)

Zaradi potencialno nelikvidne in dolgoročne narave sredstev AIS, iz katerih se dajejo posojila, bi lahko imeli UAIS težave pri usklajevanju s spremembami regulativnih zahtev, uvedenih v življenjskem ciklu AIS, ki jih upravljajo, ne da bi to vplivalo na zaupanje njihovih vlagateljev. Zato je treba uporabiti začasne določbe glede nekaterih zahtev za AIS, ustanovljene pred sprejetjem te direktive. Vendar bi morali imeti taki AIS in UAIS tudi možnost izbrati, da zanje veljajo ta pravila, pod pogojem, da so pristojni organi matične države članice UAIS o tem ustrezno uradno obveščeni. Poleg tega bi se pravila, ki se uporabljajo za dajanje posojil in AIS, ki dajejo posojila, z izjemo omejitev finančnega vzvoda in naložb ter obveznostjo za AIS, ki dajejo posojila, da delujejo kot zaprti, morala uporabljati le za posojila, ki se dajo po začetku veljavnosti te direktive.

(24)

V podporo spremljanju trga s strani nadzornih organov bi bilo treba izboljšati zbiranje in izmenjavo informacij prek nadzorniškega poročanja. Da bi izboljšali učinkovitost in zmanjšali upravna bremena za UAIS, bi lahko odpravili podvojene zahteve glede poročanja, ki obstajajo v okviru prava Unije in nacionalnega prava, zlasti uredbi (EU) št. 600/2014 (13) in (EU) 2019/834 (14) Evropskega parlamenta in Sveta in uredbi (EU) št. 1011/2012 (15) in (EU) št. 1073/2013 (16) Evropske centralne banke. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (17), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ESMA (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi) ter Evropska centralna banka (ECB) bi morali ob podpori pristojnih organov, kadar je to potrebno, oceniti potrebe po podatkih različnih nadzornih organov, da bi bile spremembe predloge za nadzorniško poročanje za UAIS učinkovite.

(25)

Da bi zmanjšali podvajanje poročanja in s tem povezano breme poročanja za UAIS ter zagotovili učinkovito ponovno uporabo podatkov s strani organov, bi morali biti podatki, ki jih UAIS sporočijo pristojnim organom, na voljo drugim ustreznim pristojnim organom, evropskim nadzornim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), kot je določeno v Priporočilu Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 7. decembra 2017 (19), kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, ter članom Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) samo za statistične namene.

(26)

V okviru priprav na prihodnje spremembe obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba razširiti obseg podatkov, ki se lahko zahtevajo od UAIS, tako da se odpravijo omejitve tega obsega, ki se osredotočajo na glavne posle in izpostavljenosti ali nasprotne stranke, in dodajo druge kategorije podatkov, ki jih je treba predložiti pristojnim organom. Če ESMA določi, da je redno razkrivanje celotnega premoženja nadzornikom upravičeno, bi morale določbe Direktive 2011/61/EU vključevati potrebno razširitev obsega poročanja.

(27)

Za zagotovitev dosledne uskladitve obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev vsebine, obrazcev in postopkov za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja s strani UAIS, s čimer nadomešča predlogo za poročanje, določeno v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 24 Direktive 2011/61/EU ter pogostost in časovni okvir poročanja. Kar zadeva informacije, ki jih je treba sporočiti o ureditvah prenosa, bi morali regulativni tehnični standardi biti omejeni na opredelitev ustrezne ravni standardizacije informacij, ki jih je treba sporočiti. Regulativni tehnični standardi ne bi smeli dodajati elementov, ki niso določeni v Direktivi 2011/61/EU.

(28)

Za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z obliko, standardi za podatke ter metodami in ureditvijo za poročanje s strani UAIS. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(29)

Za zagotovitev učinkovitejšega odziva na pritiske na likvidnost v času zaostrenih razmer na trgu in boljšo zaščito vlagateljev bi bilo treba v Direktivi 2011/61/EU določiti pravila za izvajanje Priporočila ESRB z dne 7. decembra 2017.

(30)

Da bi upravitelji odprtih UAIS s sedežem v kateri koli državi članici lahko obvladovali pritiske za izplačilo ob zaostrenih razmerah na trgu, bi bilo treba od njih zahtevati, da izberejo in vključijo v pravila ali akte o ustanovitvi AIS vsaj dve orodji za upravljanje likvidnosti z usklajenega seznama iz Priloge V, točke 2 do 8, iz Direktive 2011/61/EU. Z odstopanjem, kadar UAIS upravlja AIS, ki ima dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (20), bi moral UAIS imeti možnost, da z navedenega seznama izbere samo eno orodje za upravljanje likvidnosti. Ta orodja za upravljanje likvidnosti bi morala ustrezati naložbeni strategiji, profilu likvidnosti in politiki izplačil AIS. UAIS bi morali aktivirati taka orodja za upravljanje likvidnosti, kadar je to potrebno za zaščito interesov vlagateljev v AIS. Poleg tega bi morali UAIS odprtih AIS vedno imeti možnost, da v izjemnih okoliščinah in kadar je to upravičeno ob upoštevanju interesov vlagateljev v AIS, začasno prekinejo vpise, ponovne odkupe in izplačila ali aktivirajo stranske žepe. Kadar UAIS sprejme odločitev o prekinitvi vpisov, ponovnih odkupov in izplačil, bi moral o tem nemudoma obvestiti pristojne organe svoje matične države članice. Kadar se UAIS odloči aktivirati ali deaktivirati stranske žepe, bi moral pred aktivacijo ali deaktivacijo tega orodja za upravljanje likvidnosti v razumnem roku uradno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice. Tudi kadar UAIS aktivira ali deaktivira katero koli orodje za upravljanje likvidnosti na način, ki ni v običajnem poteku poslovanja, kot je predvideno v pravilih ali aktih o ustanovitvi AIS, bi moral uradno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice. To bi nadzornim organom omogočilo boljše obvladovanje morebitnega prelivanja likvidnostnih napetosti na širši trg.

(31)

Zlasti bi bilo treba za okrepitev zaščite vlagateljev določiti, da uporaba izplačila v naravi ni primerna za male vlagatelje in bi jo bilo zato treba aktivirati le za izpolnitev zahtev profesionalnih vlagateljev za izplačilo. Hkrati bi bilo treba obravnavati tveganja neenake obravnave vlagateljev, ki zahtevajo izplačilo, in drugih imetnikov enot ali delničarjev.

(32)

Da bi lahko vlagatelji sprejeli odločitev o naložbah v skladu z njihovo pripravljenostjo prevzeti tveganje in likvidnostnimi potrebami, bi jih bilo treba obvestiti o pogojih za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(33)

Za zagotovitev dosledne uskladitve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja odprtih skladov s strani UAIS in omogočanje tržne konvergence in konvergence nadzora bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti, določenih v Prilogi V k Direktivi 2011/61/EU, ob upoštevanju raznolikosti naložbenih strategij in temeljnih sredstev AIS. Te regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA, in ne bi smeli omejevati zmožnosti UAIS za uporabo katerega koli ustreznega orodja za upravljanje likvidnosti za vse razrede sredstev, jurisdikcije in tržne pogoje. Za zagotovitev enotne ravni zaščite vlagateljev v Uniji bi moral ESMA pripraviti smernice za izbiro in umerjanje orodij za upravljanje likvidnosti s strani UAIS. Te smernice bi morale določati, da so za upravljanje likvidnostnega tveganja še naprej primarno odgovorni UAIS.

(34)

Depozitarji imajo pomembno vlogo pri varovanju interesov vlagateljev in bi morali imeti možnost opravljati svoje naloge ne glede na vrsto skrbnika, ki hrani sredstva AIS. Zato je treba centralne depotne družbe vključiti v verigo hrambe, kadar opravljajo storitve skrbništva za AIS, da se v vseh primerih zagotovi stabilen pretok informacij med skrbnikom sredstev AIS in depozitarjem. Da bi se izognili nepotrebnemu delu, depozitarji ne bi smeli izvesti predhodnega skrbnega pregleda, kadar nameravajo prenesti skrbništvo na centralne depotne družbe.

(35)

Za izboljšanje sodelovanja in učinkovitosti pri nadzoru bi morali imeti pristojni organi države članice gostiteljice UAIS možnost, da na pristojne organe matične države članice tega UAIS naslovijo utemeljeno zahtevo za sprejetje nadzornih ukrepov proti UAIS.

(36)

ESMA bi moral imeti možnost, da za izboljšanje sodelovanja pri nadzoru zahteva, da pristojni organ predloži primer ESMA, če ima ta primer čezmejne posledice in lahko vpliva na zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost. Analize teh primerov s strani ESMA bi drugim pristojnim organom omogočile boljše razumevanje obravnavanih vprašanj, prispevale k preprečevanju podobnih primerov v prihodnosti ter zaščitile celovitost trga za AIS.

(37)

Da bi podprli konvergenco nadzora na področju prenosa, bi moral ESMA prejeti popolnejše informacije o uporabi te direktive, tudi na področju ustreznega nadzora in kontrole nad ureditvami prenosa v vseh državah članicah. V ta namen bi moral pred naslednjim pregledom direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU izhajati iz obveznosti poročanja pristojnim organom in izvajanja svojih pooblastil glede konvergence nadzora na področju prenosa. ESMA bi moral pripraviti poročilo, v katerem bi analiziral tržne prakse v zvezi s prenosom in usklajenostjo s pravili o prenosu, pa tudi vsebinske zahteve, kot so zahteve v zvezi s človeškimi in tehničnimi viri, ki jih UAIS, družbe za upravljanje in njihovi izbrani zastopniki uporabljajo pri opravljanju svojih nalog.

(38)

Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (21) določa harmonizirana pravila za udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce glede preglednosti v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v njihove procese, upoštevanjem škodljivih vplivov glede trajnostnosti v njihovih procesih in zagotavljanjem informacij, povezanih s trajnostnostjo, glede finančnih produktov. Pomembno je, da je pristop k pravilom o preglednosti glede trajnostnosti za udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce horizontalen. AIS in KNPVP lahko pomembno prispevajo k ciljem unije kapitalskih trgov. Rast trga za AIS in KNPVP bi morala biti skladna tudi z drugimi cilji Unije, zato bi jo morali usmerjati k spodbujanju trajnostne rasti. Družbe za upravljanje UAIS in KNPVP bi morale biti sposobne dokazati, da stalno izpolnjujejo svoje obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/2088. Zato bi morale družbe za upravljanje UAIS in KNPVP v pravila glede upravljanja in obvladovanja tveganj, ki se uporabljajo v podporo njihovim naložbenim odločitvam, vključiti okoljske, socialne in upravljavske parametre. Družbe za upravljanje UAIS in KNPVP bi morale pravila glede upravljanja in obvladovanja tveganj uporabljati tudi za svoje naložbene odločitve in oceno povezanih tveganj, vključno z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi tveganji. To je še toliko bolj pomembno, kadar družbe za upravljanje UAIS in KNPVP trdijo, da so naložbene politike AIS in KNPVP, ki jih upravljajo, trajnostne. Te naložbene odločitve in ocene tveganja bi bilo treba sprejeti v najboljšem interesu vlagateljev v AIS in KNPVP. ESMA bi moral posodobiti svoje smernice o premišljenih politikah prejemkov na podlagi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z uskladitvijo spodbud z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi tveganji v politikah prejemkov.

(39)

KNPVP ne trži vedno neposredno družba za upravljanje, temveč ga lahko trži tudi eden ali več distributerjev, bodisi v imenu družbe za upravljanje bodisi v svojem imenu. Zlasti se lahko zgodi, da določen KNPVP – brez vednosti družbe za upravljanje – trži neodvisen finančni svetovalec. Za večino distributerjev skladov veljajo regulativne zahteve na podlagi Direktive 2014/65/EU oziroma Direktive (EU) 2016/97, ki opredeljujejo vsebino in obseg njihovih obveznosti do lastnih strank. Direktiva 2009/65/ES bi zato morala priznavati raznolikost ureditev distribucije in razlikovati med, na eni strani, ureditvami, pri katerih distributer deluje v imenu družbe za upravljanje, ki bi jo bilo treba šteti za ureditve prenosa in, na drugi strani, ureditvami, pri katerih distributer deluje v svojem imenu, kadar trži KNPVP na podlagi Direktive 2014/65/EU ali prek naložbenih produktov, ki temeljijo na življenjskem zavarovanju v skladu z Direktivo (EU) 2016/97, pri čemer se določbe Direktive 2009/65/ES v zvezi s prenosom ne bi smele uporabljati, ne glede na kakršen koli sporazum o distribuciji med družbo za upravljanje in distributerjem.

(40)

Nekateri koncentrirani trgi nimajo konkurenčne ponudbe storitev depozitarjev. Za odpravo tega pomanjkanja, ki lahko povzroči višje stroške za UAIS in manj učinkovit trg za AIS, bi morale imeti države članice možnost, da svojim pristojnim organom dovolijo imenovanje depozitarja s sedežem v drugi državi članici. To možnost bi se smelo uporabiti le, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive in po predhodni odobritvi pristojnih organov AIS. Ker odločitev, da se dovoli imenovanje depozitarja s sedežem v drugi državi članici, ne bi smela biti samodejna, tudi če so ti pogoji izpolnjeni, bi morali pristojni organi to odločitev sprejeti šele po opravljeni oceni pomanjkanja ustreznih storitev depozitarja v matični državi članici AIS ob upoštevanju naložbene strategije tega AIS za vsak primer posebej.

(41)

Komisija bi morala v okviru pregleda Direktive 2011/61/EU izvesti oceno delovanja odstopanja, ki omogoča imenovanje depozitarja s sedežem v drugi državi članici, ter morebitnih koristi in tveganj spremembe področja uporabe navedenega odstopanja v skladu s cilji unije kapitalskih trgov, vključno z učinkom na zaščito vlagateljev, finančno stabilnost, učinkovitost nadzora in razpoložljivost tržnih odločitev.

(42)

Odpiranje možnosti imenovanja depozitarja s sedežem v drugi državi članici bi moral spremljati večji doseg nadzora. Zato bi bilo treba od depozitarja zahtevati, da sodeluje ne le s svojimi pristojnimi organi, ampak tudi s pristojnimi organi AIS, za katerega je bil imenovan depozitar, in pristojnimi organi matične države članice UAIS, ki upravlja AIS, če so ti pristojni organi v drugi državi članici kot depozitar.

(43)

Za boljšo zaščito vlagateljev bi bilo treba povečati pretok informacij od UAIS do vlagateljev v AIS. Da bi vlagateljem v AIS omogočili boljše spremljanje stroškov AIS, bi morali UAIS opredeliti pristojbine, stroške in izdatke, ki jih bo nosil UAIS in ki so posledično neposredno ali posredno dodeljeni AIS ali kateri koli njegovi naložbi. UAIS bi morali redno poročati o vseh takih pristojbinah, stroških in izdatkih. Od UAIS bi bilo treba zahtevati tudi, da vlagateljem poročajo o sestavi premoženja danih posojil.

(44)

Za povečanje preglednosti trga in učinkovito uporabo razpoložljivih tržnih podatkov AIS bi bilo treba ESMA dovoliti, da tržne podatke, ki jih ima na voljo, razkrije v zbirni obliki ali obliki povzetkov, zaradi česar bi bilo treba standard zaupnosti omiliti, da se omogoči taka uporaba podatkov.

(45)

Zahteve za subjekte iz tretjih držav, ki imajo dostop do notranjega trga, bi bilo treba uskladiti s standardi iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Prav tako bi jih bilo treba uskladiti s standardi, določenimi v skupnih ukrepih držav članic v zvezi z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, pri čemer se ti standardi odražajo tudi v sklepih Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Zlasti ne-EU AIS, ne-EU UAIS, ki so dejavni v posameznih državah članicah, in depozitarji s sedežem v tretji državi se ne bi smeli nahajati v tretji državi z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849 ali v tretji državi, za katero se šteje, da ni pripravljena sodelovati v davčnih zadevah, v nekaterih primerih pa velja prehodno obdobje, če je država pozneje opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem na podlagi navedene direktive ali je dodana na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Zahteve bi morale zagotoviti tudi ustrezno in učinkovito izmenjavo informacij v davčnih zadevah v skladu z mednarodnimi standardi, kot so tisti iz člena 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital.

(46)

Z Direktivo 2009/65/ES bi morali biti pogoji za družbe za upravljanje KNPVP primerljivi s tistimi, ki veljajo za UAIS, kadar ni razloga za ohranjanje regulativnih razlik med KNPVP in UAIS. To bi se nanašalo na ureditev prenosa, regulativno obravnavo skrbnikov, zahteve glede nadzorniškega poročanja ter razpoložljivost in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(47)

Za zagotovitev enotne uporabe vsebinskih zahtev za družbe za upravljanje KNPVP bi bilo treba pojasniti, da bi morala družba za upravljanje ob vložitvi zahteve za dovoljenje pristojnim organom zagotoviti informacije o človeških in tehničnih virih, ki jih uporablja za opravljanje svojih nalog in po potrebi za nadzor svojih izbranih zastopnikov. Za vodenje poslov družbe za upravljanje bi bilo treba imenovati najmanj dve fizični osebi s polnim delovnim časom, ki sta zaposleni v družbi za upravljanje ali sta izvršna člana oziroma člana upravnega organa družbe za upravljanje in ki imata sedež, v smislu običajnega prebivališča, v Uniji. Ne glede na ta zakonsko določen minimum, bo morda potrebnih več virov, odvisno od velikosti in kompleksnosti družbe za upravljanje in KNPVP, ki jih ta upravlja.

(48)

Za uskladitev pravnih okvirov direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU glede prenosa bi morali od družb za upravljanje KNPVP zahtevati, da pristojnim organom utemeljijo prenos svojih nalog in navedejo objektivne razloge za prenos.

(49)

Prenos lahko omogoči učinkovito upravljanje naložbenih portfeljev in pridobivanje potrebnega strokovnega znanja na določenem geografskem trgu ali v skupini sredstev. Vendar je pomembno, da imajo nadzorniki posodobljene informacije o glavnih elementih ureditev prenosa. Za razvoj zanesljivega pregleda nad dejavnostmi prenosa v Uniji bi morale družbe za upravljanje pristojnim organom redno zagotavljati informacije o ureditvah prenosa, ki vključujejo prenos nalog skupnega ali diskrecijskega upravljanja premoženja oziroma nalog obvladovanja tveganj. Družbe za upravljanje bi zato morale, v zvezi z vsakim KNPVP, ki ga upravljajo, sporočati informacije o izbranih zastopnikih, seznam in opis prenesenih dejavnosti, znesek in odstotek sredstev upravljanih KNPVP, za katere velja ureditev prenosa v zvezi z nalogo upravljanja premoženja, opis, kako družba za upravljanje nadzoruje, spremlja in kontrolira izbranega zastopnika, informacije o ureditvah nadaljnjega prenosa ter datum začetka in izteka veljavnosti ureditev prenosa in nadaljnjega prenosa. Zaradi jasnosti bi bilo treba pojasniti, da so zbrani podatki o višini in odstotku sredstev upravljanih KNPVP, za katere velja ureditev prenosa v zvezi z nalogo upravljanja premoženja, namenjeni zagotavljanju boljšega pregleda nad delovanjem prenosa in sami po sebi niso dokazni kazalnik za ugotavljanje ustreznosti ureditve vsebine ali obvladovanja tveganja ali učinkovitosti ureditve nadzora ali kontrole na ravni upravitelja. Take informacije bi bilo treba sporočiti pristojnim organom v okviru ureditve nadzorniškega poročanja, ki ga ureja Direktiva 2009/65/ES.

(50)

Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 2009/65/ES, bi bilo treba pojasniti, da se v njej določena pravila o prenosu uporabljajo za vse naloge iz Priloge II k navedeni direktivi in za seznam pomožnih storitev iz člena 6(3) navedene direktive.

(51)

Za nadaljnjo uskladitev pravil o prenosu, ki se uporabljajo za UAIS in KNPVP, in za dosego enotnejše uporabe direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo pogojev za prenos z družbe za upravljanje KNPVP na tretjo osebo in pogojev, pod katerimi se družba za upravljanje KNPVP lahko šteje za subjekt „poštni predal“ in se zato ne more več šteti za upravitelja KNPVP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (23). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(52)

S to direktivo bi morali izvajati Priporočilo ESRB z dne 7. decembra 2017 za uskladitev orodij za upravljanje likvidnosti in njihove uporabe s strani upraviteljev odprtih skladov, kar vključuje KNPVP, da se omogočita učinkovitejši odziv na likvidnostne pritiske v času zaostrenih razmer na trgu in boljša zaščita vlagateljev.

(53)

Da bi KNPVP s sedežem v kateri koli državi članici lahko obvladovali pritiske za izplačilo ob zaostrenih razmerah na trgu, bi bilo treba od njih zahtevati, da v svoja pravila ali akte o ustanovitvi vključijo vsaj dve orodji za upravljanje likvidnosti z usklajenega seznama iz Priloge IIA, točke 2 do 8, k Direktivi 2009/65/ES. Z odstopanjem od tega bi KNPVP, ki ima dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131, morala imeti možnost, da z navedenega seznama izbere samo eno orodje za upravljanje likvidnosti. Ta orodja za upravljanje likvidnosti bi morala ustrezati naložbeni strategiji, profilu likvidnosti in politiki izplačil KNPVP. KNPVP bi morali aktivirati takšna orodja za upravljanje likvidnosti, kadar je to potrebno za zaščito interesov vlagateljev KNPVP. Poleg tega bi morali imeti KNPVP vedno možnost, da v izjemnih okoliščinah in kadar je to upravičeno ob upoštevanju interesov vlagateljev v KNPVP, začasno prekinejo vpise, ponovne odkupe in izplačila ali aktivirajo stranske žepe. Kadar KNPVP sprejme odločitev o prekinitvi vpisov, ponovnih odkupov in izplačil, bi moral o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice. Kadar se KNPVP odloči aktivirati ali deaktivirati stranske žepe, bi moral o tem uradno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice v razumnem roku pred aktivacijo ali deaktivacijo tega orodja za upravljanje likvidnosti. KNPVP bi moral prav tako uradno obvestiti pristojne organe svoje matične države članice, kadar aktivira ali deaktivira katero koli orodje za upravljanje likvidnosti na način, ki ni v običajnem poteku poslovanja, kot je predvideno v pravilih sklada ali aktih o ustanovitvi KNPVP. To bi nadzornim organom omogočilo boljše obvladovanje morebitnega prelivanja likvidnostnih napetosti na širši trg.

(54)

Zlasti bi bilo treba za okrepitev zaščite vlagateljev določiti, da uporaba izplačila v naravi ni primerna za male vlagatelje in bi jo bilo zato treba aktivirati le za izpolnitev zahtev profesionalnih vlagateljev za izplačilo. Hkrati bi bilo treba obravnavati tveganja neenake obravnave vlagateljev, ki zahtevajo izplačilo, in drugih imetnikov enot premoženja.

(55)

Da bi lahko vlagatelji v KNPVP sprejeli odločitev o naložbah v skladu z njihovo pripravljenostjo prevzeti tveganje in likvidnostnimi potrebami, bi jih bilo treba obvestiti o pogojih za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(56)

Za zagotovitev dosledne uskladitve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja s strani KNPVP in omogočanje tržne konvergence in konvergence nadzora bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta sprejme regulativne tehnične standarde za določitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti, opredeljenih v Prilogi IIA k Direktivi 2009/65/ES, ob upoštevanju raznolikosti naložbenih strategij in temeljnih sredstev KNPVP. Te regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA, pri čemer ti standardi ne bi smeli omejevati možnosti KNPVP za uporabo katerega koli ustreznega orodja za upravljanje likvidnosti za vse razrede sredstev, jurisdikcije in tržne pogoje. Za zagotovitev enotne ravni zaščite vlagateljev v Uniji bi moral ESMA pripraviti smernice za izbiro in umerjanje orodij za upravljanje likvidnosti s strani družb za upravljanje. Te smernice bi morale določati, da so za upravljanje likvidnostnega tveganja še naprej primarno odgovorni UAIS.

(57)

V podporo spremljanju trga s strani nadzornih organov bi bilo treba izboljšati zbiranje in izmenjavo informacij prek nadzorniškega poročanja, tako da se za KNPVP uvedejo obveznosti nadzorniškega poročanja. Da bi izboljšali učinkovitost in zmanjšali upravna bremena za družbe za upravljanje, bi lahko odpravili podvojene zahteve glede poročanja, ki obstajajo na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, zlasti v uredbah (EU) št. 600/2014 in (EU) 2019/834 ter uredbah (EU) št. 1011/2012 in (EU) št. 1073/2013. Evropski nadzorni organi in ECB bi morali ob podpori pristojnih organov, kadar je to potrebno, oceniti potrebe po podatkih različnih nadzornih organov, da bi bile informacije, ki jih je potrebno sporočiti prek predloge za nadzorniško poročanje za UAIS zadostne.

(58)

Da bi zmanjšali podvajanje poročanja in s tem povezano breme poročanja za KNPVP ter zagotovili učinkovito ponovno uporabo podatkov s strani organov, bi morali biti podatki, ki jih KNPVP sporočijo pristojnim organom, na voljo drugim ustreznim pristojnim organom, ESMA, drugim evropskim nadzornim organom in ESRB, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, ter, izključno za statistične namene, članom ESCB.

(59)

Za zagotovitev dosledne uskladitve obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU v skladu s členi 10 do 14 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta določi vsebine, obrazce in postopke za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja s strani družb za upravljanje ter pogostost in časovni okvir poročanja. Kar zadeva informacije, ki jih je treba sporočiti o ureditvah prenosa, bi morali regulativni tehnični standardi ostati omejeni na določitev ustrezne ravni standardizacije informacij, ki jih je treba sporočiti. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA. Regulativni tehnični standardi ne bi smeli dodajati elementov, ki niso določeni v Direktivi 2009/65/ES.

(60)

Za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z obliko, standardi za podatke in metodami ter ureditvami za poročanje s strani družb za upravljanje. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(61)

Da se zagotovi zaščita vlagateljev in zlasti da se v vseh primerih zagotovi stabilen pretok informacij med skrbnikom sredstev KNPVP in depozitarjem, bi bilo treba ureditev o depozitarjih razširiti, da se centralne depotne družbe vključijo v verigo hrambe, kadar opravljajo storitve skrbništva za KNPVP. Da bi se izognili nepotrebnemu delu, depozitarjem ni treba izvesti predhodnega skrbnega pregleda, kadar nameravajo prenesti skrbništvo na centralne depotne družbe.

(62)

Za izboljšanje sodelovanja in učinkovitosti pri nadzoru bi morali imeti pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP možnost, da na pristojni organ matične države članice KNPVP naslovijo utemeljeno zahtevo za sprejetje nadzornih ukrepov proti temu KNPVP.

(63)

ESMA bi moral imeti možnost, da za izboljšanje sodelovanja pri nadzoru zahteva, da pristojni organ predloži primer ESMA, če ima ta primer čezmejne posledice in bi lahko vplival na zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost. Analize teh primerov s strani ESMA bi drugim pristojnim organom omogočile boljše razumevanje obravnavanih vprašanj, prispevale k preprečevanju podobnih primerov v prihodnosti ter zaščitile celovitost trga KNPVP.

(64)

Ne glede na veljavna pravila o varovanju skrivnosti bi bilo treba izboljšati izmenjavo informacij med pristojnimi organi in davčnimi organi. Takšne izmenjave bi morale biti v skladu z nacionalnim pravom in kadar informacije izvirajo iz druge države članice, bi se morale razkriti le z izrecnim soglasjem pristojnega organa, ki jih je razkril.

(65)

Direktivi 2011/61/EU in 2009/65/ES zahtevata, da družbe za upravljanje UAIS in KNPVP ravnajo z ustrezno strokovnostjo, previdnostjo in skrbnostjo v najboljšem interesu investicijskih skladov, ki jih upravljajo, in svojih vlagateljev. Države članice bi morale zato od družb za upravljanje UAIS in KNPVP zahtevati, da ravnajo pošteno in pravično, kar zadeva pristojbine in stroške, zaračunane vlagateljem. ESMA je leta 2020 pripravil poročilo o nadzoru, da bi spodbudil konvergenco pri nadzoru stroškov v AIS in KNPVP ter razvil sklop meril za pomoč pristojnim organom pri ocenjevanju pojma neupravičenih stroškov in nadzoru obveznosti, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov vlagateljem. Namen teh meril je zagotoviti usmeritve za pristojne organe, hkrati pa spodbujati konvergenco nadzora v okviru unije kapitalskih trgov. Vendar pa zaradi nejasne definicije neupravičenih stroškov obstajajo različne tržne in nadzorne prakse glede tega, kaj lahko sektor in nadzorniki štejejo za neupravičene stroške, pri čemer dokazano obstajajo razlike med stroški, ki se zaračunavajo v različnih državah članicah ter med stroški, ki se zaračunavajo malim vlagateljem, in stroški, ki se zaračunavajo profesionalnim vlagateljem. Namen predlaganih sprememb direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v okviru strategije Unije za male vlagatelje je obravnavati to vprašanje, in sicer tako, da se od upraviteljev skladov zahteva, da vzpostavijo zanesljiv postopek oblikovanja cen, ki bi moral vključevati opredelitev, analizo in pregled stroškov, ki se neposredno ali posredno zaračunajo investicijskim skladom ali njihovim imetnikom enot premoženja, ter z uvedbo zahteve za nadomestilo vlagateljem, kadar so bili zaračunani neupravičeni stroški. ESMA bi moral Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo, v katerem bi ocenil raven stroškov, razloge zanje in razlike v stroških, zaračunanih malim vlagateljem, vključno z razlikami, ki izhajajo iz narave zadevnih AIS in KNPVP, ter analiziral, ali je treba merila, določena v njegovem poročilu o nadzoru, dopolniti v zvezi s pojmom neupravičenih stroškov. Za podporo pristojnim organom pri nadzoru stroškov in ESMA pri analizi vprašanj, povezanih s stroški, bi morali pristojni organi zbirati podatke o stroških in jih enkrat posredovati ESMA. S tem zbiranjem podatkov bi se povečalo strokovno znanje ESMA glede poročanja o stroških, da bi lahko tako Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in pristojnim organom zagotovil tehnične nasvete o zbiranju podatkov o stroških v okviru strategije Unije za naložbe za male vlagatelje. Na podlagi tega poročila bi moral ESMA izvajati dejavnosti na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi prispeval k oblikovanju skupnega razumevanja pojma neupravičenih stroškov.

(66)

Ime AIS in KNPVP je prepoznavni element, ki vpliva na odločitve vlagateljev in ustvarja prvi vtis o naložbeni strategiji in ciljih sklada. Čeprav je ime AIS in KNPVP že del predpogodbenih informacij, ki se zagotavljajo vlagateljem, je koristno poudariti pomen imena, pri čemer je treba posebej poudariti, da gre za bistvene predpogodbene informacije v ključnih podatkih za vlagatelje in brošuri, ki jih je treba zagotoviti malim vlagateljem, preden vlagajo v ta AIS, in vlagateljem, preden vlagajo v ta KNPVP. V skladu z Direktivo (EU) 2021/2261 Evropskega parlamenta in Sveta (24), za KNPVP, ki se tržijo malim vlagateljem, od 1. januarja 2023 veljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Od tega datuma je obveznost družbe za upravljanje KNPVP ali investicijske družbe, da pripravi dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, nadomestila obveznost priprave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014. Poleg tega zahteve iz navedene uredbe veljajo tudi za UAIS, ki upravljajo AIS, ki se tržijo malim vlagateljem. Glede na to, morajo UAIS in KNPVP, kadar se malim vlagateljem tržijo AIS oziroma KNPVP, v dokument s ključnimi informacijami vključiti ime sklada in zagotoviti, da so te informacije točne, poštene in jasne ter ne dajejo zavajajočega ali nejasnega sporočila, ki bi zavedlo vlagatelje. Zato je bistveno poudariti, da je ime AIS ali KNPVP enakega pomena kot vsak drug predpogodbeni dokument ter da zanj veljajo enaki standardi poštenosti in preglednosti. Za zagotovitev visoke in enotne ravni zaščite vlagateljev v Uniji bi moral ESMA pripraviti smernice za opredelitev primerov, v katerih bi lahko bilo ime AIS ali KNPVP za vlagatelja nepošteno, nejasno ali zavajajoče. Sektorska zakonodaja, ki določa standarde za imena skladov ali trženje skladov, ima prednost pred temi smernicami.

(67)

ESMA bi moral pri izvajanju svojih nalog na podlagi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU uporabljati pristop, ki temelji na oceni tveganja.

(68)

ECB je podala mnenje 9. avgusta 2022 (26) –

(1)

člen 4(1) se spremeni:

(2)

člen 6 se spremeni:

(3)

člen 7 se spremeni:

(4)

v členu 8(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(5)

v členu 12 se doda naslednji odstavek:

(6)

v člen 14 se vstavi naslednji odstavek:

(7)

člen 15 se spremeni:

(8)

v člen 16 se vstavijo naslednji odstavki:

(*11)  Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8)."

(*12)  Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).“;"

(9)

člen 20 se spremeni:

(10)

člen 21 se spremeni:

(11)

člen 23 se spremeni:

(12)

člen 24 se spremeni:

(13)

v členu 25 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(*15)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).“;"

(14)

v členu 35(2) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

(15)

v členu 36 se odstavek 1 spremeni:

(16)

v členu 37 se odstavek 7 spremeni:

(17)

v členu 40(2), prvi pododstavek, se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

(18)

v členu 42, prvi pododstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(19)

v členu 43 se doda naslednji odstavek:

(20)

v členu 46(2) se točka (j) nadomesti z naslednjim:

(21)

člen 47 se spremeni:

(22)

člen 50 se spremeni:

(23)

člen 60 se nadomesti z naslednjim:

(24)

člen 61 se spremeni:

(25)

vstavi se naslednji člen:

(26)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi;

(27)

besedilo iz Priloge II k tej direktivi se doda kot Priloga V.

(1)

v členu 2(1) se doda naslednja točka:

(*16)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;"

(2)

člen 6 se spremeni:

(3)

člen 7 se spremeni:

(4)

člen 13 se spremeni:

(5)

člen 14 se spremeni:

(6)

vstavi se naslednji člen:

(*19)  Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).“;"

(7)

vstavita se naslednja člena:

(*20)  Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).“;"

(8)

člen 22a se spremeni:

(9)

v členu 29(1), drugi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

(10)

v členu 57 se doda naslednji odstavek:

(11)

v členu 69 se doda naslednji odstavek:

(12)

v členu 79 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(13)

v členu 84 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(14)

v členu 98 se dodata naslednja odstavka:

(15)

člen 101 se spremeni:

(16)

člen 102 se spremeni:

(17)

vstavi se naslednji člen:

(18)

člen 112a se spremeni:

(19)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi;

(20)

besedilo iz Priloge IV k tej direktivi se vstavi kot Priloga IIA.