|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/5920 |
1.10.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/5920)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Saint-Joseph“
PDO-FR-A0200-AM02
Datum obvestila: 24. julij 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Označevanje
V poglavju I specifikacije proizvoda za označbo „Saint-Joseph“ je v oddelku XII Pravila o predstavitvi in označevanju dopolnjena točka 2 Posebne določbe, da se vključijo pravila o označevanju navedbe večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ pod pogoji iz sporazuma med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se mora natisniti v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin označbe.
Ta sprememba je vključena v točko Dodatni pogoji – Označevanje enotnega dokumenta.
2. Prijavne obveznosti
Poglavje II specifikacije proizvoda za označbo „Saint-Joseph“ je posodobljeno, da se prijavne obveznosti gospodarskih subjektov do organa za zaščito in upravljanje uskladijo z načrtom nadzora označbe.
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
3. Podatki o nadzornem organu
V poglavju III specifikacije proizvoda je posodobljen oddelek II Podatki o nadzornem organu, da se pojasni, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO.
Ta posodobitev ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Saint-Joseph
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
1. Analitska merila
KRATEK OPIS
Označba porekla „Saint-Joseph“ se uporablja za mirna bela in rdeča vina.
Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.
Rdeča vina ob stekleničenju vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.
Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) ob stekleničenju je:
|
— |
največ 3 grami na liter za vina z največ 13,5-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola, |
|
— |
največ 4 grami na liter za vina z več kot 13,5-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola. |
Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.
Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene z zakonodajo Skupnosti.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Organoleptični opis vin
KRATEK OPIS
Rdeča vina so leta 2010 predstavljala 90 % proizvodnje. Pridobivajo se večinoma samo iz sorte syrah N ali serine.
Imajo aromatičnost, ki jo zelo zaznamujeta eleganca in prefinjenost in v kateri je pogosto zaznati sadne note, začimbne note, note sladkega korena ali note podrastja. Pri okusu se poskuša doseči mehkost taninov. Vpliv razlik v tleh in mezoklimi se občuti predvsem v taninski strukturi, ki je bolj robata in se počasneje omehča pri vinih s parcel z apnenčastimi tlemi.
Manj pomembna bela vina predstavljajo le 10 % proizvodnje. Večinoma se pridelujejo iz sorte marsanne B (95 % belega sortnega sestava), zasajene predvsem na tleh, za katera je značilna prisotnost apnenca. To so zelo aromatična suha vina, v katerih se obširno zaznavajo note medonosnega belega cvetja. Okus zaznamuje izvirna uravnoteženost, ki je poudarjena z oljnatostjo.
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1. Pridelovalna praksa
|
— |
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 500 trsov na hektar. |
|
— |
Vsak trs ima na voljo največ 2,30 kvadratnega metra površine; ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi. |
|
— |
Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra. |
Trsi se obrezujejo z največ desetimi očesi na trs z naslednjimi vrstami rezi:
|
— |
kratko rezjo z rezniki (kotlasta in enoramna ali dvoramna kordonska oblika royat), |
|
— |
rezjo na enojni guyot. |
Kordon ne sme biti višji od 0,60 metra. Ta višina se meri od tal do spodnjega dela kordona.
Vina so pridelana iz ročno potrganega grozdja. Grozdi se do kraja vinifikacije pripeljejo celi.
2. Posebni enološki postopek
Uporaba lesenih trsk je prepovedana.
Poleg navedene določbe se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
46 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin naslednjih departmajev:
|
— |
departma Ardèche: Andance, Ardoix, Arras-sur-Rhône, Champagne, Charnas, Châteaubourg, Félines, Glun, Guilherand-Granges, Lemps, Limony, Mauves, Ozon, Peyraud, Saint-Désirat, Saint-Etienne-de-Valoux, Saint-Jean-de-Muzols, Sarras, Sécheras, Serrières, Talencieux, Tournon-sur-Rhône in Vion, |
|
— |
departma Loire: Chavanay, Malleval in Saint-Pierre-de-Boeuf. |
7. Sorte vinske trte
|
|
Marsanne B |
|
|
Roussanne B |
|
|
Syrah N – shiraz |
8. Opis povezave
Geografsko območje leži na desnem bregu Rone med geografskima območjema kontroliranih označb porekla „Saint-Péray“ na jugu in „Condrieu“ na severu.
V sistemu kontroliranih označb porekla doline reke Rone spada „Saint-Joseph“ med kontrolirane označbe porekla „Crus des Côtes du Rhône“.
Vinogradi se na dolžini približno 60 km razprostirajo nad Rono vzdolž osi sever–jug, pri čemer rastejo predvsem na podnebno najugodnejših legah, obrnjenih v smeri jug–jugovzhod in umeščenih na vzhodni rob Centralnega masiva.
Geografsko območje je tako skrbno razmejeno na ozemlju 23 občin departmaja Ardèche in treh občin departmaja Loire.
Podnebje, ki ga lokalno označujejo kot „lyonsko“, je celinsko, čeprav z nekaj zadnjimi sredozemskimi vplivi, ki se širijo navzgor po dolini Rone. Najpogosteje piha severni veter, lokalno imenovan bise. To je hladen in suh veter, ki suši listje in preprečuje razvoj glivičnih bolezni, vendar pa ustvarja tudi temperaturne razmere, ki teoretično niso ravno primerne za zorenje. Zaradi teh vetrovnih razmer je treba izbrati razmeroma zavetrne in sončne lege. Topli in vlažni južni veter, ki piha redkeje, spodbuja dobro zorenje, vendar pogosto prinaša dež.
Z zgodovinskega vidika je razvoj vinogradov in trgovine z vinom tesno povezan z levim bregom Rone, saj je po eni strani vzhodni del geografskega območja pripadal mestu Vienne, ki so mu rekli la vineuse (vinska) in ki je bilo prestolnica ozemlja Alobrogov, po drugi strani pa so obstajale tesne povezave med vinogradniškima občinama Tournon in Tain-l’Hermitage, ki druga nasproti druge ležita ob zoženju Rone. Grič Tain-l’Hermitage poleg tega stoji na geološki podlagi, ki je kos granitnega masiva, ki ga je Rona ločila od gore Tournon. Nazadnje, v sortnem sestavu na tem območju se je na obeh bregovih Rone prednostno uveljavil isti trojček: sorte syrah N, marsanne B in roussanne B.
Kljub zgodovinskim preobratom, ki so včasih prekinili to povezavo med bregovoma, je človeška skupnost na tem ozemlju znala izkoristiti svoje znanje in izkušnje ter z vztrajnostjo oblikovala posebno kakovost, ki se odraža v ugledu in slovesu njenih vin, znanih včasih pod imenom „vina iz Tournona“, včasih pa pod imenom „vina iz Mauvesa“. Na podlagi teh izkušenj so se vinogradi lahko razvijali še v drugih občinah severno od Tournona, hkrati pa ohranili svojo identiteto.
Sredozemski vplivi, ki se občutijo na najbolje izpostavljenih pobočjih tega območja, omilijo ostro podnebje, ki prihaja s severa, in hlad, ki ga s seboj prinaša severni veter. Gruščnata ali meliščna tla so dobro odcedna in topla, oblikovana v terase na strmih pobočjih, ki jih je človek znal vzdrževati in ponovno pridobiti, v povezavi z značilnim in ustaljenim sortnim sestavom skozi čas pa omogočajo, da se doseže potencial trgatve, ki ga z znanjem in izkušnjami znajo ohranjati. Vinogradniki, ki pridelujejo vino „Saint-Joseph“, z ohranjanjem tradicije ročne trgatve grozdja prispevajo k ohranjanju izvirnosti in značilnosti tega vinogradniškega gričevja.
Rdeča vina iz grozdja, ki je raslo v dobrih razmerah za zorenje in je bilo potrgano, ko so bile zaloge vode nadzorovane, tako odlikujeta voljnost in eleganca ob precejšnjem ekstraktu in aromatični kompleksnosti.
Čeprav bela vina predstavljajo le majhen delež proizvodnje, se tudi v njih kažejo vse znanje in vplivi tega gričevja. Izvirajo predvsem s karbonatnih tal na idealno izpostavljenih parcelah, s katerih črpajo to posebno uravnoteženost, v kateri oljnatost obvladuje živahnost ter poudarja cvetlično in medonosno aromatično cvetico.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja
|
(a) |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
|
|
(b) |
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Cru des Côtes du Rhône“ ali „Vignobles de la Vallée du Rhône“. Pogoji za uporabo večje geografske enote „Vignobles de la Vallée du Rhône“ so določeni s sporazumom, podpisanim med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje. Ta navedba mora biti v istem vidnem polju kot vse obvezne navedbe ter se mora natisniti v enaki pisavi in barvi kot označba, po velikosti pa ne sme presegati dveh tretjin označbe. |
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Ardèche: Alboussière, Arlebosc, Boffres, Bogy, Champis, Charmes-sur-Rhône, Cheminas, Colombier-le-Cardinal, Cornas, Eclassan, Etables, Gilhac-et-Bruzac, Peaugres, Plats, Quintenas, Saint-Barthélemy-le-Plain, Saint-Cyr, Saint-Georges-les-Bains, Saint-Romain-d’Ay, Saint-Romain-de-Lerps, Saint-Péray, Soyons, Thorrenc, Toulaud, Vernosc-lès-Annonay in Vinzieux, |
|
— |
departma Drôme: Albon, Andancette, Beaumont-Monteux, Beausemblant, Bourg-les-Valence, Chanos-Curson, Chantemerle-les-Blés, Châteauneuf-sur-Isère, Chavannes, Clérieux, Crozes-Hermitage, Erôme, Gervans, Granges-les-Beaumont, Larnage, Laveyron, Mercurol, La Motte-de-Galaure, Ponsas, Pont-de-l’Isère, La Roche-de-Glun, Saint-Barthélemy-de-Vals, Saint-Donat-sur-l’Herbasse, Saint-Rambert-d’Albon, Saint-Uze, Saint-Vallier, Serves-sur-Rhône, Tain-l’Hermitage, Triors, Valence in Veaunes, |
|
— |
departma Isère: Chonas-l’Amballan, Le Péage-de-Roussillon, Reventin-Vaugris, Les Roches-de-Condrieu, Sablons, Saint-Alban-du-Rhône, Saint-Clair-du-Rhône, Saint-Maurice-l’Exil, Salaise-sur-Sanne, Seyssuel in Vienne, |
|
— |
departma Loire: Bessey, La Chapelle-Villars, Chuyer, Lupé, Maclas, Pélussin, Roisey, Saint Michel sur Rhône, Saint-Romain-en-Jarez in Vérin, |
|
— |
departma Rhône: Ampuis, Condrieu, Les Haies, Loire-sur-Rhône, Longes, Sainte-Colombe, Saint-Cyr-sur-le-Rhône, Saint-Romain-en-Gal in Tupin-et-Semons. |
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/5920/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)