European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/7434

13.12.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/7434)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Béarn“

PDO-FR-A0597-AM03

Datum obvestila: 8. oktober 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

Poglavje I specifikacije je bilo v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 1 Geografsko območje, spremenjeno tako, da je bil dodan sklic na uradni geografski kodeks, ki določa seznam občin po departmajih na nacionalni ravni.

V enotnem dokumentu je bil ta sklic vstavljen v točki o razmejenem geografskem območju.

Poglavje I je bilo v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 2 Razmejeno območje parcel, spremenjeno tako, da je bil dodan sklic na organ, ki je odobril območje parcel, določeno za pridelavo. Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Kratek opis vin

Zaradi jasnosti je bil opis vin dopolnjen z navedbo, da so lastnosti v skladu s pravili iz zakonodaje EU.

Enotni dokument je spremenjen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Béarn

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009

4.   Opis vin

1.   Rdeča vina

KRATEK OPIS

Mirna rdeča vina se lahko pridobijo z zvrščanjem. Gre poudariti, da so glavne sorte vinske trte, ki se uporabljajo, lokalnega porekla ter da so dobro prilagojene talnim in podnebnim razmeram regije. To vinom s to označbo daje del njihove izvirnosti. Rdeča vina imajo dober taninski potencial. Pogosto prevladujejo sadne arome, ki lahko s staranjem postanejo kompleksnejše.

Vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsaka serija, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, vsebuje:

—

volumenski delež skupnega alkohola največ 13,5 % po obogatitvi,

—

največ 0,4 g/L (grama na liter) jabolčne kisline,

—

delež fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ: 3 g/l za rdeča vina, pri katerih volumenski delež naravnega alkohola znaša največ 14 %; 4 g/l za rdeča vina, pri katerih volumenski delež naravnega alkohola znaša več kot 14 %.

Druge lastnosti so privzeto v skladu z vrednostmi, ki jih določa zakonodaja EU.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Bela vina

KRATEK OPIS

Vina se lahko pridobivajo z zvrščanjem. Gre poudariti, da so glavne sorte vinske trte, ki se uporabljajo, lokalnega porekla ter da so dobro prilagojene talnim in podnebnim razmeram regije. To vinom s to označbo daje del njihove izvirnosti. V belih vinih so izraženi ravnotežje med svežino in oljnatostjo ter posebna kompleksnost vonja s prevladujočimi sadnimi in cvetličnimi aromatičnimi notami.

Vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsaka serija, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, vsebuje:

—

volumenski delež skupnega alkohola največ 13,5 % po obogatitvi,

—

največ 4 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze).

Druge lastnosti so privzeto v skladu z vrednostmi, ki jih določa zakonodaja EU.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

3.   Vina rosé

KRATEK OPIS

Vina rosé so običajno bledo rožnate pa vse do izrazitejše rožnate barve. Za ta vina, ki so sveža in voljna ter imajo prijetno strukturo, so značilne aromatične note rdečega jagodičja in agrumov. Vina se lahko pridobivajo z zvrščanjem. Gre poudariti, da so glavne sorte vinske trte, ki se uporabljajo, lokalnega porekla ter da so dobro prilagojene talnim in podnebnim razmeram regije. To vinom s to označbo daje del njihove izvirnosti.

Vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsaka serija, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, vsebuje:

—

volumenski delež skupnega alkohola največ 13,5 % po obogatitvi,

—

največ 4 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter za vina rosé. Ta vsebnost se lahko poveča na 5 gramov na liter, če je vsebnost skupnih kislin, izražena v H2SO4, najmanj 81,6 miliekvivalenta (ali 4 grame H2SO4) na liter. Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih.

Druge lastnosti so privzeto v skladu z vrednostmi, ki jih določa zakonodaja EU.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

—

Bela vina in vina rosé se pridelujejo z neposrednim stiskanjem.

—

Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.

—

Delež skupnega alkohola največ 13,5 % po obogatitvi.

Poleg teh določb se za enološke postopke pri teh vinih upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Pridelovalna praksa

—

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami znaša najmanj 2,5 metra.

Vinske trte za pridelavo rdečih vin in vin rosé v naslednjih občinah departmaja Pyrénées-Atlantiques: Abos, Arbus, Artiguelouve, Aubertin, Bosdarros, Cardesse, Cuqueron, Estialesq, Gan, Gelos, Haut-de-Bosdarros, Jurançon, Lacommande, Lahourcade, Laroin, Lasseube, Lasseubétat, Lucq-de-Béarn, Mazères-Lezons, Monein, Narcastet, Parbayse, Rontignon, Saint-Faust in Uzos so lahko zasajene z razdaljo med vrstami največ 2,80 metra.

Te določbe se ne uporabljajo pri terasasti zasaditvi vinske trte.

—

Pravila rezi

Trsi se obrezujejo z enojno ali dvojno rezjo guyot z največ:

16 očesi na trs za sorte vinske trte tannat N, manseng N, gros manseng B, raffiat de moncade B;

20 očesi na trs za druge sorte vinske trte.

Število enoletnih rodnih mladik na posamezen trs po cvetenju (fenofaza 23 po Lorenzu) je največ:

12 očes na trs za sorte vinske trte tannat N, manseng N, gros manseng B, raffiat de moncade B;

16 očes na trs za druge sorte vinske trte.

—

Namakanje se lahko dovoli.

5.2   Največji donosi

1.

Béarn – rdeča in bela vina ter vina rosé

60 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in zorenje vina potekajo na geografskem območju, ki je na datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 zajemalo ozemlje naslednjih občin:

—

departma Gers: Maumusson-Laguian, Riscle (samo za ozemlje nekdanje občine Cannet), Viella,

—

departma Hautes-Pyrénées: Castelnau-Rivière-Basse, Hagedet, Lascazères, Madiran, Saint- Lanne in Soublecause,

—

departma Pyrénées-Atlantiques: Abos, Arbus, Arricau-Bordes, Arrosès, Artiguelouve, Aubertin, Aubous, Aurions-Idernes, Aydie, Baigts-de-Béarn, Bellocq, Bérenx, Bétracq, Bosdarros, Burosse-Mendousse, Cadillon, Cardesse, Carresse, Castagnède, Castetpugon, Castillon (kanton Lembeye), Conchez-de-Béarn, Corbère-Abères, Crouseilles, Cuqueron, Diusse, Escurès, Estialescq, Gan, Gayon, Gelos, Haut-de-Bosdarros, L’Hôpital-d’Orion, Jurançon, Lacommande, Lagor, Lahontan, Lahourcade, Laroin, Lasserre, Lasseube, Lasseubetat, Lembeye, Lespielle-Germenaud-Lannegrasse, Lucq-de-Béarn, Mascaraàs-Haron, Mazères-Lezons, Moncaup, Moncla, Monein, Monpezat, Mont-Disse, Mourenx, Narcastet, Ogenne-Camptort, Oraàs, Orthez, Parbayse, Portet, Puyoo, Ramous, Rontignon, Saint-Faust, Saint-Jean-Poudge, Salies-de-Béarn, Salles-Mongiscard, Sauvelade, Séméacq-Blachon, Tadon-Sadirac-Viellenave, Tadousse-Ussau, Uzos, Vialer in Vielleségure.

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Vamaralet B

Courbu noir N

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Gros manseng B

Lauzet B

Manseng noir N

Petit courbu B

Petit manseng B

Raffiat de moncade B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Tannat N

8.   Opis povezave

Béarn – rdeča in bela vina ter vina rosé

Geografsko območje je sestavljeno iz treh vinorodnih jeder province Béarn. V celoti leži ob vznožju Pirenejev v območju gričev ter ima zelo raznolika tla in krajevne podnebne razmere.

Vinogradi so razpršeni ter se v pokrajino vključujejo nevpadljivo in pretrgano. So del raznolike mešane rastlinske pridelave. Skale, ki tvorijo te reliefe, so sestavljene pretežno iz sedimentov celinskega izvora (molasa, lapor, apnenec, glina, rdečkasti pesek (sables fauvess), prodnate plasti), včasih tudi morskega izvora (fliš). V kvartarju je pokrajino prekril eolski melj, ki je ponekod še vedno prisoten.

Tla na tem območju so prav tako zelo raznolika, čeprav so večinoma sprana in kisla. Prisotnih je nekaj apnenčastih tal. Skelet v teh tleh je spremenljiv: najvišje ležeče prodnate plasti bogatijo pobočja, fliš se pojavlja v obliki oglatih kamenčkov. Pesek in grušč izboljšujeta odcejanje vode. Na splošno tla dobro odcejajo vodo in se segrevajo, med drugim zaradi skeleta. Bregovi so pogosto nesimetrični. Zelo razgibani svet ustvarja različne lege in zlasti številna topla pobočja, obrnjena proti jugu, vzhodu ali zahodu, ki imajo dovolj naklona za odtekanje deževnice.

Pretežno oceansko podnebje, vlažno in blago, prinaša od 1 000 mm padavin na leto na severu območja do 1 300 mm na leto na zahodu, ki so dokaj enakomerno razporejene skozi celo leto, z bolj suhim obdobjem poleti in na začetku jeseni. V tem obdobju pogosto (enkrat v treh dneh) piha topel in suh južni veter, ki je podoben fenu.

V cerkvenih in lokalnih arhivih izvemo, da so bili vinogradi na delu območja dobro uveljavljeni že od 13. stoletja.

Sredi 14. stoletja so se začela bela in rdeča vina iz Béarna pod tem imenom izvažati v Holandijo. Ta izvoz se je razvijal do 19. stoletja.

Od 15. stoletja naprej je preko območji Bigorre in Pyrénées potekala še ena tržna povezava za ta vina. Od 16. stoletja so bele sorte vinske trte zajemale v glavnem sorte petit manseng B, gros manseng B, arrufiac B, courbu B in raffiat de moncade B.

V 18. stoletju je bilo rdečih sort malo: poleg sort fer N in bouchy (cabernet franc N) še tannat N, lokalna sorta z močno barvo in taninsko strukturo.

Na začetku 20. stoletja so vina rosé s to označbo postala dobro znana, za kar gre zasluga sejmom v pariški regiji.

Leta 1951 je bila za vina rosé in bela vina podeljena označba porekla „vin délimité de qualité supérieure“ (vino višje kakovosti z razmejenega območja) „Béarn“.

Béarn je leta 1975 pridobil kontrolirano označbo porekla za rdeča in bela vina ter vina rosé.

V 20. stoletju se je površina vinogradov močno zmanjšala. Od leta 1980 pa se spet širi. Uporabljene površine še naprej zajemajo okrog 300 hektarov.

Danes vina iz Béarna ponovno pridobivajo pomembno regionalno podobo po zaslugi vinogradnikov, ki si prizadevajo prenašati naprej in izboljšati svoje znanje in spretnosti.

V krajini geografskega območja z razgibanim svetom, ki je deloma gozdnat, z različnimi legami in zelo raznolikimi tlemi so vinogradi nujno razporejeni pretrgano, pri čemer ustvarjajo krajino z bogatim vzorcem. Nakloni gričev ustvarjajo ugodne krajevne podnebne razmere, ki omogočajo odvajanje odtekanje deževnice, in če imajo dobro lego, osončenost in ugodne temperature za zorenje grozdja. Topli in suhi južni veter, ki piha v obdobju zorenja grozdja, je spodbudil vinogradništvo v tej načeloma vlažni regiji.

Na parcelnem območju, namenjenem za pridelavo grozdja, so natančno razmejene parcele, ki so najprimernejše za zdravo zorenje grozdja: te parcele imajo dobro lego in razmeroma dobro odcejanje tal.

V povezavi s trgi, ki so bili na voljo, so se razvili sloveči vinogradi, ki temeljijo na lokalnem sortnem sestavu. Prilagoditev lokalnih sort vinske trte precej vlažnemu podnebju in poznemu zorenju je bila ena od ključnih lastnosti slovesa teh vinogradov skozi stoletja. Te sorte potrebujejo posebno znanje in spretnosti, ki so se razvili na tem geografskem območju: obvladovanje taninskega potenciala rdečih sort in upravljanje močnega alkoholnega potenciala belih sort z izbiro datuma trgatve in z zvrščanjem.

Rdeča in bela vina ter vina rosé so pridobljena pretežno z zvrščanjem. Gre poudariti, da so glavne sorte vinske trte, ki se uporabljajo, lokalnega porekla ter da so dobro prilagojene talnim in podnebnim razmeram regije. To vinom s to označbo daje del njihove izvirnosti.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla AOC „Béarn“ se lahko dopolni z dopolnilnim geografskim imenom večje geografske enote „Sud-Ouest“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-e0ba1d9e-eb8f-41fa-a1b9-42d7432efce4


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/7434/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)