<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-05-202605C119202403500-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0350-24-202509031-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="29/06/2026 15:22:12" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="wfPK3wcgn+h9ejlBlrJiv+d491wcUUVvtK5Hog/9QU+tFExdt2JhrULiUaLwjdOXhgxzlp2rJm/7HGPkb83BlGNNTlugIMe+fbvmwtrHVjZx7MXhANSOAVSHeYoJnuAHB5GVVZQAvVaw+qLzFTIQzFnR296NGLLxBoTVASt9E9E=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0350" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 12-09-25 11:33:06" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="c545cd1eeb1040db969a8fb265710e2c" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0350" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C-350/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Crédit agricole Corporate &amp; Investment Bank</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JULIANE KOKOTT,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 25. septembra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-350/24
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      HJ
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Crédit agricole Corporate &amp; Investment Bank
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo – Direktiva 2006/54/ES – Uresničevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu – Prenos te direktive v pravu druge države članice – Razlaga, skladna z direktivo – Uporaba prava Unije za položaj, do katerega je prišlo pred izstopom, v sodnem postopku, začetem pred izstopom – Pravna varnost – Prepoved retroaktivnosti – Učinkovito pravno varstvo“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-3">
      Brexit means Brexit. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali kljub izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (brexit) obstaja obveznost na podlagi prava Unije, da se določbe, ki jih je Združeno kraljestvo pred tem sprejelo za prenos prava Unije, še naprej uporabljajo v skladu s pravom Unije? Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) to vprašanje zastavlja Sodišču v zvezi s „starim primerom“. Ta temelji na položaju, do katerega je dolgo pred izstopom prišlo v Združenem kraljestvu in ki je prav tako še pred izstopom privedel do tožbe pred francoskimi sodišči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinsko gre pri tem za določbo Direktive o enakem obravnavanju (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) glede dokaznega bremena pri očitku diskriminacije zaradi spola. Cour de cassation (kasacijsko sodišče) želi izvedeti, ali je treba določbo Združenega kraljestva o prenosu na podlagi prava Unije razlagati v skladu z direktivo oziroma ali celo pride v poštev neposredna uporaba določbe direktive. Pravo Unije pa uporabo teh instrumentov zahteva le, če se kljub izstopu še naprej uporablja za take stare primere v Združenem kraljestvu. Za odgovor na to vprašanje je potrebna razlaga člena 50 PEU in Sporazuma o izstopu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mednarodno pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 70(1) Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb z dne 23. maja 1969 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) (v nadaljevanju: Dunajska konvencija) ureja posledice prenehanja veljavnosti mednarodne pogodbe:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      „Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače ali se pogodbenice ne dogovorijo drugače, prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe v skladu z njenimi določbami ali s to konvencijo:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-19" title="page-4">
      a) pogodbenice odvezuje obveznosti, da mednarodno pogodbo še naprej izvajajo;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-4">
      b) ne vpliva na nobeno pravico, obveznost ali katero koli pravno stanje pogodbenic, nastalo z izvajanjem mednarodne pogodbe pred prenehanjem njene veljavnosti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Primarno pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 50, od (1) do (3), PEU ureja učinke izstopa iz Unije in sporazum o izstopu:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „1. Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      2. Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      3. Pogodbi se za zadevno državo prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu iz odstavka 2, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporazum o izstopu</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti odstavek preambule Sporazuma o izstopu spominja na člen 50 PEU:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      „OB SKLICEVANJU na to, da na podlagi člena 50 PEU v povezavi s členom 106a Pogodbe Euratom ter v skladu z ureditvijo iz tega sporazuma pravo Unije in Euratoma v celoti preneha veljati za Združeno kraljestvo od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V sedmem odstavku preambule Sporazuma o izstopu je poudarjen cilj pravne varnosti:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      „TRDNO ODLOČENI, da zagotovijo urejen izstop z različnimi določbami o ločitvi, katerih namen je preprečiti motnje ter zagotoviti pravno varnost državljanom, gospodarskim subjektom ter sodnim in upravnim organom v Uniji in Združenem kraljestvu, pri tem pa ne izključijo možnosti, da se zadevne določbe o ločitvi nadomestijo s sporazumi o prihodnjih odnosih“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člena 66 in 67 Sporazuma o izstopu vsebujeta prehodne določbe za civilnopravna vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C36Centre" id="para-33" title="page-5">
      „Člen 66
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-34" title="page-1">
      
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-35" title="page-5">
      Pravo, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene zadeve
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-36" title="page-1">
      
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      V Združenem kraljestvu se navedeni akti uporabljajo, kot sledi:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-5">
      (a)  Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)] se uporablja za pogodbe, sklenjene pred koncem prehodnega obdobja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-5">
      (b)  Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)] se uporablja za dogodke, ki povzročijo škodo, če je do takih dogodkov prišlo pred koncem prehodnega obdobja.
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-40" title="page-5">
      Člen 67
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-41" title="page-1">
      
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-42" title="page-5">
      Pristojnost, priznavanje in izvrševanje sodnih odločb ter sodelovanje osrednjih organov v zvezi z njimi
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-43" title="page-1">
      
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      1. V Združenem kraljestvu ter v državah članicah se v razmerah, v katerih je vključeno Združeno kraljestvo, za sodne postopke, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, in za postopke ali ukrepe, ki so povezani s takimi sodnimi postopki na podlagi členov 29, 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>)], členom 19 Uredbe (ES) št. 2201/2003[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>)] ali členoma 12 in 13 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)], uporabljajo naslednji akti ali določbe:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-5">
      (a) določbe o pristojnosti iz Uredbe (EU) št. 1215/2012;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-6">
      (b) določbe o pristojnosti iz Uredbe (EU) 2017/1001,[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)] Uredbe (ES) št. 6/2002,[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)] Uredbe (ES) št. 2100/94,[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)] Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)] ter Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)];
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-6">
      (c) določbe o pristojnosti iz Uredbe (ES) št. 2201/2003;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-6">
      (d) določbe o pristojnosti iz Uredbe (ES) št. 4/2009.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-49" title="page-6">
      2. V Združenem kraljestvu in v državah članicah se v razmerah, v katerih je vključeno Združeno kraljestvo, za priznavanje in izvrševanje sodb, sklepov, javnih listin, sodnih poravnav in dogovorov uporabljajo naslednji akti ali določbe:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-50" title="page-6">
      (a) Uredba (EU) št. 1215/2012 se uporablja za priznavanje in izvrševanje sodb, izdanih v sodnih postopkih, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, in za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, ter sodne poravnave, ki so bile potrjene ali zaključene pred koncem prehodnega obdobja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-51" title="page-6">
      (b) določbe Uredbe (ES) št. 2201/2003 o priznavanju in izvrševanju se uporabljajo za sodbe, izdane v sodnih postopkih, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine, in za dogovore, ki so bili sklenjeni pred koncem prehodnega obdobja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-6">
      (c) določbe Uredbe (ES) št. 4/2009 o priznavanju in izvrševanju se uporabljajo za odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred koncem prehodnega obdobja, in za javne listine, ki so bile sestavljene pred koncem prehodnega obdobja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-6">
      (d) Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)] se uporablja za sodbe, izdane v sodnih postopkih, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred koncem prehodnega obdobja, in javne listine, ki so bile sestavljene pred koncem prehodnega obdobja, če je bilo pred koncem prehodnega obdobja zaprošeno za potrditev kot evropski nalog za izvršbo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      3. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 126 Sporazuma o izstopu se je prehodno obdobje končalo 31. decembra 2020. V tem obdobju se je pravo Unije, ob določenih posamičnih izjemah v skladu s členi od 127 do 131, še naprej uporabljalo za Združeno kraljestvo in v Združenem kraljestvu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva o enakem obravnavanju</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodna izjava 30 Direktive o enakem obravnavanju zadeva ureditev dokaznega bremena v členu 19: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-7">
      „Pomembno vlogo pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja načela enakega obravnavanja ima sprejetje pravil o dokaznem bremenu. Kakor je to izreklo Sodišče, je treba torej sprejeti določbo, ki bo omogočala, da se dokazno breme prenese na toženo stranko, kadar gre za očiten primer domnevne diskriminacije, razen v zvezi s postopki, v katerih mora sodišče ali drugi pristojni nacionalni organ raziskati dejstva. Vendar pa je treba pojasniti, da presoja dejstev, na podlagi katerih se lahko domneva o neposredni ali posredni diskriminaciji, ostaja v pristojnosti nacionalnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso. Poleg tega naj bi države članice v kateri koli ustrezni fazi postopka uvedle dokazna pravila, ki so ugodnejša za tožeče stranke.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19(1) Direktive o enakem obravnavanju ureja dokazno breme:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-7">
      „1. Države članice v skladu z nacionalnimi pravosodnimi sistemi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se dokazovanje o tem, da kršitve načela enakega obravnavanja ni bilo, naloži toženi stranki, kadar osebe, ki se čutijo prizadete zaradi kršitve načela enakega obravnavanja, pred sodiščem ali drugim pristojnim organom izkažejo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Združenega kraljestva</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S členom 136 Equality Act 2010 (zakon o enakosti iz leta 2010) („Dokazno breme“) je v nacionalno zakonodajo prenesen člen 19 Direktive o enakem obravnavanju: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-7">
      „1. Ta člen se uporablja za vsak postopek v zvezi s kršitvijo tega zakona.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-7">
      2. Če obstajajo dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ob neobstoju vsakršnega drugega pojasnila odloči, da je oseba (A) kršila zadevne določbe, mora sodišče šteti, da se je ta kršitev zgodila.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-65" title="page-7">
      3. Vendar se odstavek 2 ne uporablja, če A dokaže, da A ni kršila zadevnih določb.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in predlog za sprejetje predhodne odločbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V predlogu za sprejetje predhodne odločbe je dejansko stanje predstavljeno tako, kot sledi v nadaljevanju, ne da bi bile podane navedbe o pristojnosti francoskih sodišč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ je bila od 17. januarja 2007 zaposlena pri Crédit Agricole Corporate &amp; Investment Bank (v nadaljevanju: CACIB). Za pogodbo o zaposlitvi se uporablja pravo Združenega kraljestva. Nazadnje je na eni od lokacij banke v tej državi zasedala mesto uslužbenca za sisteme za informiranje strank, preden je z 28. avgustom 2013 odšla na bolniški dopust.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ je 23. septembra 2013 na Conseil de prud’hommes Nanterre (delovno sodišče v Nanterru, Francija) vložila delovnopravno tožbo, s katero je s sklicevanjem na pogodbo o zaposlitvi uveljavljala zahtevke zaradi diskriminacije zaradi spola in psihičnega nadlegovanja. Navedeno sodišče je tožbo zavrnilo s sodbo z dne 26. junija 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ je pri Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu, Francija) vložila pritožbo. To sodišče je v sodbi z dne 27. maja 2021 presodilo, da HJ ni izkazala dejstev, ki jih je mogoče upoštevati kot pomembne okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o diskriminaciji v smislu členov od 13 do 19 in 136 Equality Act 2010 Združenega kraljestva. Odločilo je tudi, da ni dokazan obstoj diskriminatornega nadlegovanja v smislu člena 26 in povračilnih ukrepov v smislu člena 27 navedenega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo na Cour de cassation (kasacijsko sodišče).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stranki sta med drugim v sporu glede tega, ali kljub vmesnemu izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije obstaja obveznost na podlagi prava Unije, da se Equality Act 2010 in zlasti pravilo o dokaznem bremenu iz člena 136 razlagata v skladu s pravom Unije, torej zlasti v skladu s členom 19 Direktive o enakem obravnavanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cour de cassation (kasacijsko sodišče) je zato Sodišču predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-8">
      „1. Ali je treba Sporazum o izstopu razlagati tako, da mora sodišče, ki odloča po koncu prehodnega obdobja, če so dejstva nastala in/ali je bil postopek sprožen pred tem datumom, šteti zakonodajo Združenega kraljestva, s katero je bil prenesen člen 19 Direktive o enakem obravnavanju, za zakonodajo države članice, s katero je prenesena direktiva?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-75" title="page-8">
      2. Ali je treba člen 288 PDEU razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med posamezniki in mora uporabiti pravo druge države članice, podati – ne da bi načelo vzajemnega zaupanja to preprečevalo – tako razlago določb tega prava, ki je skladna z direktivo?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-76" title="page-9">
      3. Če nacionalno sodišče meni, da ni mogoče podati take skladne razlage, ali je dolžno – kot bi storilo pri svojem lastnem nacionalnem pravu – ne uporabiti tega prava, kadar gre za splošno načelo prava Unije ali določbo primarnega prava, konkretizirano z direktivo?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ, družba Crédit Agricole Corporate &amp; Investment Bank, Francoska republika, Republika Poljska, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Evropska komisija so predložili pisna stališča. Vsi razen Poljske so se udeležili tudi obravnave z dne 24. junija 2025.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije je pravo Unije sodišča te države zavezovalo, da nacionalno ureditev za prenos Direktive o enakem obravnavanju po možnosti razlagajo v skladu s to direktivo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Če to ne bi bilo mogoče, bi se zastavilo vprašanje neposredne uporabe zadevne določbe direktive (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) ali neposredne uporabe temeljne prepovedi diskriminacije v luči zadevne direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te obveznosti so nedvomno veljale v času dogodkov, ki so bili predmet postopka v glavni stvari, saj so se morali odviti pred tožbo z dne 23. septembra 2013, vloženo na Conseil de prud’hommes Nanterre (delovno sodišče v Nanterru). Veljale so tudi še ob zavrnitvi tožbe dne 26. junija 2019.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V času odločitve Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu) o pravnem sredstvu dne 27. maja 2021 pa je Združeno kraljestvo že izstopilo iz Evropske unije in tudi prehodno obdobje, v katerem se je pravo Unije tam večinoma še naprej uporabljalo, se je končalo 31. decembra 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja osrednje vprašanje predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče), ali v takem „starem primeru“ navedene obveznosti prava Unije kljub izstopu še naprej veljajo (točka B). Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali se v tem pogledu lahko ohranijo obveznosti na podlagi prava Unije glede take razlage določbe Združenega kraljestva, ki je skladna z zadevno direktivo (točka C). Najprej pa je treba navesti nekaj pripomb glede dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki zlasti vodijo k nedopustnosti tretjega vprašanja (točka A).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija in CACIB dvomita o tem, da so vsa ali vsaj nekatera vprašanja za predhodno odločanje upoštevna za odločitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ne vidi protislovja med členom 136 Equality Act 2010 in členom 19 Direktive o enakem obravnavanju. Prav tako naj ne bi bilo razvidno, da bi Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu) pri razlagi in uporabi člena 136 odstopilo od člena 19. Zato naj se ne bi postavljalo vprašanje, ali danes še obstaja obveznost na podlagi prava Unije glede take razlage določbe Združenega kraljestva, ki je skladna z zadevno direktivo, kaj šele vprašanje glede neposredne uporabe člena 19.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">CACIB pojasnjuje, da gre v postopku v glavni stvari za pravilo o dokazovanju, ki ne izhaja iz prava Unije, temveč iz francoske sodne prakse. To naj bi bila za domnevno diskriminirane osebe – dovoljena – ugodnejša ureditev francoskega prava, ki naj je ne bi bilo mogoče prenesti na prenos Direktive o enakem obravnavanju s strani Združenega kraljestva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">CACIB poleg tega poudarja, da sta stranki vsebinsko v sporu glede presoje dokazov s strani Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu), ki pa je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) ne more preizkusiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato naj Cour de cassation (kasacijsko sodišče) ne bi v zadostni meri pojasnilo, zakaj je predlog upošteven za odločitev. V resnici naj bi bila vprašanja hipotetična.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso pa za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča postavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko predlog nacionalnega sodišča zavrže samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, kadar je problem hipotetičen ali kadar Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe jasno kaže, zakaj Sodišče domneva upoštevnost vprašanj za predhodno odločanje in za ovrženje te domneve zahteva očitne razloge.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upoštevnost vprašanj za odločitev je namreč odvisna od pristojnosti za nadzor, ki jih ima Cour de cassation (kasacijsko sodišče) v postopku v glavni stvari v razmerju do Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu). Obseg teh pristojnosti je vprašanje francoskega prava, ki ga Sodišče ne more presojati. Za to je namreč pristojno samo Cour de cassation (kasacijsko sodišče).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko se zdi, da je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) v sestavi kot assemblée plénière (plenum) Sodišču predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, da bi pripravilo odločitev o morebitnem nadaljnjem razvoju teh pristojnosti za nadzor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s predlogom za sprejetje predhodne odločbe sta uporaba in razlaga tujega prava v francoskem pravu načeloma stvar sodišča, pristojnega za vsebinsko obravnavo zadeve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Zato sta pretežno izvzeti iz nadzora Cour de cassation (kasacijsko sodišče) kot revizijskega sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cour de cassation (kasacijsko sodišče) pa meni, da bi bilo treba za zagotovitev spoštovanja primarnosti prava Unije s strani francoske države izpopolniti naravo njegovega nadzora nad uporabo in razlago tujega prava, če so francoska sodišča dolžna presoditi skladnost predpisov druge države članice s pravom Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Gospa Berriat, nekdanja prva generalna tožilka senata za socialne zadeve pri Cour de cassation (kasacijsko sodišče), je v isti smeri v svojem mnenju glede postopka v glavni stvari predlagala strožji nadzor, če je treba tuje pravo razlagati v skladu s pravom Unije. Zato je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) tudi predlagala, naj Sodišču predloži prvi dve vprašanji. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi dve vprašanji za predhodno odločanje sta torej upoštevni za odločitev Cour de cassation (kasacijsko sodišče) o njegovih lastnih pristojnostih v zvezi s tekočim postopkom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer pa, v nasprotju s stališčem Komisije, ni dopustno ugibati, v čem bi Cour de cassation (kasacijsko sodišče) lahko videlo morebitno kršitev morebitne obveznosti razlage, skladne z direktivo, s strani Cour d’appel de Versailles (višje sodišče v Versaillesu), ki bi lahko terjala nadzor v revizijskem postopku. Cour de cassation (kasacijsko sodišče) trenutno še preverja, ali je sploh pristojno za nadzor. Rezultat takega nadzora zato še ni prejudiciran.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedbe v predlogu za sprejetje predhodne odločbe o vsebini člena 136 Equality Act 2010 pa dejansko ni razvidno, zakaj bi bilo treba odločiti o tretjem vprašanju za predhodno odločanje. Z običajnimi metodami razlage bi moralo biti brez težav mogoče to določbo razlagati tako, da se prepreči vsako protislovje s členom 19 Direktive o enakem obravnavanju. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi se kljub temu iz razlage člena 136 s strani sodišč Združenega kraljestva izkazalo, da je skladna razlaga izključena, bi bilo treba to glede na besedilo določbe navesti v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, da bi se ohranila domneva upoštevnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cour de cassation (kasacijsko sodišče) pa to vprašanje utemeljuje le s tem, da bi odgovor na to vprašanje lahko bil koristen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje je torej glede na navedbe v predlogu za sprejetje predhodne odločbe hipotetično in zato nedopustno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo vprašanje: ali gre še vedno za pravo Unije?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba preučiti prvo vprašanje, ali je treba določbo, kot je člen 136 Equality Act 2010, z vidika prava Unije kljub izstopu Združenega kraljestva vsaj pri starih primerih še vedno obravnavati kot prenos prava Unije, tako da obstaja obveznost razlage, ki je skladna z zadevno direktivo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po navedbah Združenega kraljestva njihova sodišča to določbo dejansko še vedno razlagajo v skladu z zadevno direktivo. Prav tako naj bi upoštevala sodno prakso Sodišča, ki je bila sprejeta do konca prehodnega obdobja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo pa zanika, da bi ta praksa temeljila na obveznosti, ki bi izhajala iz prava Unije. Nasprotno naj bi izhajala iz nacionalnih določb o izstopu iz Unije, to je iz Withdrawal Act (zakon o izstopu iz Evropske unije), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) s katerim je bilo med drugim skoraj celotno pravo Unije, veljavno v Združenem kraljestvu pred izstopom, preneseno v nacionalno pravo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tega stališča pa zlasti ob upoštevanju člena 70 Dunajske konvencije ni mogoče opreti ne na člen 50(3) PEU (glej točko 1) ne na Sporazum o izstopu (glej točko 2). Če pa sodišča držav članic v takih starih primerih iz Združenega kraljestva izjemoma uporabljajo pravo Unije, prav tako kot sodišča Združenega kraljestva ne morejo Sodišču predložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe za razlago tega prava glede zadev v glavni stvari (glej točko 3).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 50(3) PEU</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stališče Združenega kraljestva na prvi pogled ustreza členu 50(3) PEU. V skladu s tem se Pogodbi za državo, ki izstopi, prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu o nameri za izstop, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno sklene, da se to obdobje podaljša. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da se pravo Unije od konca prehodnega obdobja ne uporablja več za Združeno kraljestvo oziroma v Združenem kraljestvu (glej točko a). Veljavnost prava Unije pa za stare primere s tem ni prenehala (glej točko b).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prenehanje veljavnosti po koncu prehodnega obdobja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče člen 50(3) PEU pravilno razume tako, da se Pogodbi od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu 1. februarja 2020 za Združeno kraljestvo ne uporabljata več, tako da ta država od tega dneva ni več država članica. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S členi od 126 do 131 Sporazuma o izstopu je bila veljavnost prava Unije v Združenem kraljestvu z nekaj izjemami podaljšana do 31. decembra 2020, ko je se končalo prehodno obdobje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je predvideno v členu 50(2), drugi stavek, PEU, so bile v Sporazumu o izstopu za določena vprašanja sprejete posebne določbe, ki veljajo tudi po koncu prehodnega obdobja. Pravo Unije v obliki Sporazuma o izstopu tako zavezuje Združeno kraljestvo, da o teh vprašanjih odloča v skladu s temi določbami navedenega sporazuma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva o enakem obravnavanju pa ni predmet teh posebnih določb Sporazuma o izstopu. Zato ta sporazum od konca prehodnega obdobja ne zavezuje ne Združenega kraljestva ne njegovih sodišč k upoštevanju Direktive o enakem obravnavanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nadaljnja veljavnost za stare primere</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kaj pa iz tega sledi za stare primere, torej za položaje, do katerih je prišlo prej?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem pogledu bi se lahko menilo, da v skladu s členom 50(3) PEU iz prava Unije danes tudi za stare primere ne morejo več izhajati nobene nadaljnje obveznosti Združenega kraljestva, saj se „Pogodbi […] za [to] državo prenehata uporabljati“. Iz česa naj bi potem izhajalo pravilo prava Unije, ki bi Združeno kraljestvo zavezovalo, da pravo Unije še naprej uporablja za stare primere? Nobena od redkih določb prava Unije, ki so za to državo še naprej zavezujoče, tega ne ureja. To je sicer tudi stališče Združenega kraljestva v obravnavanem postopku. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podrobnejša preučitev pa pokaže, da ta razlaga člena 50(3) PEU ni nujna, saj določba tudi izrecno ne določa, da se pravo Unije po izstopu v zadevni državi ne uporablja več za stare primere. Za domnevo, da so države članice členu 50(3) PEU želele pripisati retroaktivni učinek (ex tunc), pa bi bila potrebna taka izrecna določba. Pravni predpisi namreč običajno veljajo šele od njihove objave (ex nunc). Retroaktivni učinek bi bil namreč le v redkih izjemnih primerih združljiv s temeljnim načelom pravne varnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združeno kraljestvo sicer poskuša utemeljiti, da ga danes pravo Unije in zlasti načelo pravne varnosti prava Unije ne zavezujeta več. To pa kljub temu ne pomeni, da bi bilo mogoče člen 50(3) PEU razumeti kot odstopanje od tega načela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo pravne varnosti namreč ni posebnost prava Unije, temveč načelo, skupno pravnim redom držav članic, ki izvira iz rimskega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) Zlasti je bistveni del pravnega reda Združenega kraljestva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) Zato ni mogoče izhajati iz tega, da so države članice v primeru izstopa želele vzeti v zakup tako resno zmanjšanje pravne varnosti, ki bi lahko šlo tudi v škodo njihovih lastnih državljanov in podjetij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se mednarodna skupnost pomena pravne varnosti še posebej zaveda v zvezi s prenehanjem veljavnosti mednarodnih pogodb, katerega posledice so določene v členu 70 Dunajske konvencije. Člen 70(1)(a) Dunajske konvencije, podobno kot člen 50(3) PEU, določa, da prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe pogodbenice odvezuje obveznosti, da mednarodno pogodbo še naprej izvajajo. Vendar pa prenehanje veljavnosti v skladu s členom 70(1)(b) ne vpliva na nobeno pravico, obveznost ali katero koli pravno stanje pogodbenic, nastalo z izvajanjem mednarodne pogodbe pred prenehanjem njene veljavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav Dunajska konvencija ne zavezuje ne Unije ne vseh držav članic, pa več njenih določb povzema pravila mednarodnega običajnega prava, ki kot taka zavezujejo institucije Unije in so del pravnega reda Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Kolikor je razvidno, ni sporno, da tudi člen 70 kodificira mednarodno običajno pravo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) ki samo temelji na splošno priznanih pravnih načelih pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav člen 70 Dunajske konvencije dopušča odstopajoče dogovore, pa v odsotnosti izrecne ureditve v členu 50 PEU menim, da je izključeno, da bi se ta določba razumela v smislu takega dogovora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporazum o izstopu</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Treba je še razjasniti, ali Sporazum o izstopu vsebuje poseben dogovor, ki odstopa od člena 70(1)(b) Dunajske konvencije in ki izključuje nadaljnjo uporabo Direktive o enakem obravnavanju v zadevi v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem pogledu je najprej treba ugotoviti, da Sporazum o izstopu ne vsebuje nobene določbe, ki bi izrecno zadevala uporabo Direktive o enakem obravnavanju ali prava Unije kot celote v starih primerih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporazum o izstopu pa za določene določbe izrecno določa, da še naprej veljajo za stare primere. V tem pogledu sta zlasti upoštevna člena 66 in 67 Sporazuma o izstopu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 66 Sporazuma o izstopu se uredbi o pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene zadeve, tudi v Združenem kraljestvu še naprej uporabljata za pogodbe, sklenjene pred koncem prehodnega obdobja, in za dogodke, ki povzročijo škodo, če je do takih dogodkov prišlo pred koncem navedenega obdobja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) V državah članicah, kakršna je v postopku v glavni stvari Francija, pa ti uredbi – kot navaja Komisija – veljata že neodvisno od Sporazuma o izstopu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega člen 67 Sporazuma o izstopu določa, da se določene določbe prava Unije o sodni pristojnosti in o izvrševanju sodb še naprej uporabljajo za sodne postopke, ki so se, tako kot postopek v glavni stvari, začeli pred koncem prehodnega obdobja. Zato morajo sodišča v Uniji v določenih okoliščinah priznati pristojnost sodišč Združenega kraljestva in države članice morajo določene sodbe zadnjenavedenih sodišč načelno izvršiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega CACIB a contrario izpeljuje, da pravo Unije za vprašanja, ki niso urejena v členih 66 in 67 ali v drugih določbah, tudi za stare primere ne velja več. Tako sklepa tudi Združeno kraljestvo, saj naj bi Sporazum o izstopu pomenil podrobno, celovito in popolno kodifikacijo, ki za določene, izrecno urejene stare primere predvideva uporabo prava Unije, vendar pa ne tudi za zadevo v glavni stvari. V nasprotnem primeru naj bi Sodišče kljub izstopu še naprej obdržalo pristojnost za presojo prava Združenega kraljestva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">HJ in Komisija pa takemu sklepu a contrario nasprotujeta. V prid njuni razlagi Sporazuma o izstopu govori cilj zagotavljanja pravne varnosti, ki je izražen v sedmem odstavku preambule sporazuma. Retroaktivna sprememba pravnega stanja je s tem načeloma nezdružljiva. To še toliko bolj velja v obravnavanem primeru, saj bi lahko bil izid tekočih sodnih postopkov odvisen od naključne okoliščine, ali so bili ti postopki zaključeni pred koncem prehodnega obdobja ali – tako kot postopek v glavni stvari – šele po njem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drži, da je Združeno kraljestvo prav zaradi zagotavljanja pravne varnosti ob izstopu skoraj celotno pravo Unije prevzelo v notranje pravo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) in da sodišča Združenega kraljestva te določbe še vedno razlagajo v luči prava Unije in sodne prakse Sodišča. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pa ne vpliva na preudarek, na katerem temelji že tukaj zastopana razlaga člena 50(3) PEU: glede na temeljni pomen načela pravne varnosti v odsotnosti izrecne ureditve ni mogoče izhajati iz tega, da sta se Unija in Združeno kraljestvo v Sporazumu o izstopu kot aktu prava Unije dogovorila, da se uporaba skoraj celotnega prava Unije za stare primere retroaktivno izključi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Omejitev postopka predhodnega odločanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Združenemu kraljestvu pa je treba pritrditi, da Sodišče ne bi smelo več imeti pristojnosti, da v zvezi s starimi primeri, o katerih odločajo sodišča držav članic, presoja združljivost – morebiti še naprej veljavne – zakonodaje Združenega kraljestva o prenosu s pravom Unije. Sporazum o izstopu glede tega vprašanja dejansko vsebuje določbe, ki sicer izrecno ne obsegajo zadeve v glavni stvari, a kažejo, kako je v tem primeru treba ravnati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 4(4) zadevnega sporazuma se določbe tega sporazuma, ki se sklicujejo na pravo Unije ali njegove pojme ali določbe, pri uvajanju in uporabi razlagajo skladno z relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije, kot je bila sprejeta pred koncem prehodnega obdobja. Člen 4(5) poleg tega določa, da sodni in upravni organi Združenega kraljestva pri razlagi in uporabi tega sporazuma upoštevajo relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije, kot je bila sprejeta po koncu prehodnega obdobja. S tem pa z izjemo redkih primerov, ki so v Sporazumu o izstopu izrecno urejeni, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) ni več povezana pravica sodišč Združenega kraljestva do predložitve vprašanj za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sklepam, da Sodišče od konca prehodnega obdobja ne more več sprejeti novih zavezujočih odločitev o razlagi prava Unije v zvezi s položaji, za katere se uporablja pravo Združenega kraljestva. To zlasti izključuje, da bi sodišča držav članic, ki se, kot v postopku v glavni stvari, ukvarjajo s starimi primeri iz Združenega kraljestva, Sodišču lahko predložila predlog za sprejetje predhodne odločbe za razlago določb, ki se uporabljajo za te primere. Sodba, ki jo Sodišče izreče v okviru predhodnega odločanja, je namreč za nacionalno sodišče pri rešitvi spora o glavni stvari zavezujoča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) in ni namenjena dajanju posvetovalnih mnenj glede splošnih ali hipotetičnih vprašanj. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) Zato ne zadošča, da bi se odločitev Sodišča zgolj upoštevala v smislu člena 4(5) Sporazuma o izstopu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato morajo sodišča držav članic stare primere, za katere se uporablja pravo Združenega kraljestva, obravnavati enako kot sodišča te države, in sicer tako, da spoštujejo upoštevno sodno prakso Sodišča, sprejeto pred koncem prehodnega obdobja, ter da ustrezno upoštevajo sodno prakso, sprejeto po koncu tega obdobja, vendar brez možnosti, da bi se lahko obrnila na Sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vmesni predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvo vprašanje je zato treba odgovoriti, da mora sodišče države članice, ki odloča po koncu prehodnega obdobja, določbo Združenega kraljestva, s katero je prenesen člen 19 Direktive o enakem obravnavanju, šteti za prenos prava Unije, kadar se njegova odločitev nanaša na položaj, do katerega je prišlo v Združenem kraljestvu pred tem trenutkom. Pri tem mora sodišče – tako kot tudi sodišče Združenega kraljestva – spoštovati upoštevno sodno prakso Sodišča, sprejeto pred koncem prehodnega obdobja, ter ustrezno upoštevati sodno prakso, sprejeto po koncu tega obdobja, vendar brez možnosti, da bi se lahko obrnilo na Sodišče s predlogom za sprejetje predhodne odločbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje: obveznost razlage, ki je skladna z direktivo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cour de cassation (kasacijsko sodišče) želi z drugim vprašanjem izvedeti, ali so sodišča držav članic, ki uporabljajo pravo drugih držav članic, zavezana to pravo, tako kot nacionalno pravo, razlagati skladno s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na to vprašanje je očiten. Kot je Sodišče že odločilo v dveh sodbah, ki sta navedeni tudi v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, morajo sodišča držav članic tudi pravo drugih držav članic uporabljati v skladu s pravom Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>) Celo Splošno sodišče Unije je v določenih primerih zavezano, da nacionalno pravo razlaga skladno s pravom Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta sklep je logičen, saj v vseh državah članicah Unije velja obveznost, da je treba nacionalno pravo razlagati skladno s pravom Unije. Ta obveznost je neločljiv del sistema PDEU, ker nacionalnim sodiščem omogoča, da v okviru svojih pristojnosti zagotovijo polni učinek prava Unije, kadar odločajo v sporih, ki so jim predloženi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dvomi o tem sklepu glede na navedbe v predlogu za sprejetje predhodne odločbe in še jasneje glede na mnenje generalne tožilke Berriat temeljijo na tem, da bi se razlaga prava druge države članice v skladu s pravom Unije lahko štela za poseg v njene suverene pravice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Ti pomisleki se izražajo tudi pri sklicevanju na vzajemno zaupanje v vprašanju za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kadar sodišča države članice uporabljajo pravo druge države članice, pa ta sodišča kot organi države članice nujno vplivajo na suverene pravice druge države članice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) Vedno obstaja tveganje uporabe zadevnih določb na način, ki se ga primarno pristojna sodišča druge države članice ne bi poslužila. Tak vpliv na suverene pravice pa se načeloma vzame v zakup s predpisi Unije o pravu, ki se uporablja, na primer z Uredbama Rim I in Rim II, navedenima v členu 66 Sporazuma o izstopu. Zato pri tem ne gre za poseg v te pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega Cour de cassation (kasacijsko sodišče) in generalna tožilka Berriat omenjata, da je Sodišče v enem primeru zavrnilo odgovor na vprašanje o skladni razlagi prava drugih držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>) Ta odločitev pa temelji zgolj na tem, da odgovor na vprašanje ni bil upošteven za odločitev. Ne more se je razumeti tako, da bi bila nacionalna sodišča pri uporabi prava drugih držav članic ovirana pri razlagi, skladni s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Od obveznosti razlage, skladne s pravom Unije, pa je treba razlikovati vprašanje, kakšen rezultat je mogoče doseči. Razlago v pravu Unije omejujejo splošna pravna načela Unije, zlasti načelo pravne varnosti in prepoved retroaktivnosti; prav tako ne sme biti podlaga za razlago contra legem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) Z drugimi besedami, obveznost skladne razlage preneha, kadar nacionalnega prava ni mogoče uporabiti tako, da bi se dosegel rezultat, ki je združljiv z rezultatom, ki ga zasleduje direktiva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je mogoče skladno razlago nacionalnega prava doseči le z uporabo tam priznanih metod razlage. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) Če so v državah članicah priznane različne metode razlage, si je zato mogoče predstavljati, da skladna razlaga podobno oblikovanih določb različnih držav članic o prenosu pripelje do različnih rezultatov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno sodišče, ki odloča o sporu med posamezniki in mora uporabiti pravo druge države članice, mora torej določbe tega prava razlagati skladno s pravom Unije z uporabo metod razlage, priznanih v tej drugi državi članici, ter ob spoštovanju splošnih pravnih načel.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišču zato predlagam, naj na vprašanja v predlogu za sprejetje predhodne odločbe odgovori tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-153" title="page-20">
      1. Sodišče države članice, ki odloča po koncu prehodnega obdobja, mora zakonodajo Združenega kraljestva, s katero je prenesen člen 19 Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, šteti za zakonodajo o prenosu prava Unije, kadar se njegova odločitev nanaša na položaj, do katerega je prišlo v Združenem kraljestvu pred tem trenutkom. Pri tem mora sodišče – tako kot tudi sodišče Združenega kraljestva – spoštovati upoštevno sodno prakso Sodišča, sprejeto pred koncem prehodnega obdobja, ter ustrezno upoštevati sodno prakso, sprejeto po koncu tega obdobja, vendar brez možnosti, da bi se lahko obrnilo na Sodišče s predlogom za sprejetje predhodne odločbe.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-154" title="page-20">
      2. Sodišče države članice, ki odloča o sporu med posamezniki in mora uporabiti pravo druge države članice, mora določbe tega prava razlagati skladno s pravom Unije z uporabo metod razlage, priznanih v tej drugi državi članici, ter ob spoštovanju splošnih pravnih načel.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: nemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Theresa May dne 11. julija 2016 (https://www.youtube.com/watch?v=zV6n6zNVw_I).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL 2006, L 204, str. 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2020, L 29, str. 7), ki ga je Svet Evropske unije odobril s Sklepom (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 (UL 2020, L 29, str. 1), nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2024 Skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, z dne 16. maja 2024, s katerim se na novo sprejet akt Unije vključi v Prilogo 2 k Windsorskemu okviru (UL L, 2024/2134).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) United Nations Treaty Series, zv. 1155, str. 331.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Uredba z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL 2008, L 177, str. 6).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Uredba z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (UL 2007, L 199, str. 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Uredba z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, Poglavje 19, zvezek 6, str. 243).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Uredba z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL 2009, L 7, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, Poglavje 13, zvezek 27, str. 142).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, Poglavje 3, zvezek 16, str. 390).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Uredba z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Direktiva z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, Poglavje 5, zvezek 2, str. 431).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Uredba z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, Poglavje 19, zvezek 7, str. 38).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej sodbe z dne 10. aprila 1984, von Colson in Kamann (14/83, EU:C:1984:153, točka 26); z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi (od C-397/01 do C-403/01, EU:C:2004:584, točka 114), in z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (obnova postopka, končanega s pravnomočno sodbo) (C-582/21, EU:C:2024:282, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbi z dne 26. februarja 1986, Marshall (152/84, EU:C:1986:84, točka 49), in z dne 12. julija 1990, Foster in drugi (C-188/89, EU:C:1990:313, točka 17).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo z dne 19. januarja 2010, Kücükdeveci (C-555/07, EU:C:2010:21, točka 27).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Sodbe z dne 24. junija 2008, Commune de Mesquer (C-188/07, EU:C:2008:359, točka 30); z dne 24. oktobra 2018, XC in drugi (C-234/17, EU:C:2018:853, točka 16), in z dne 8. aprila 2025, Evropsko javno tožilstvo (sodni nadzor postopkovnih aktov) (C-292/23, EU:C:2025:255, točka 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Točka 24 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Točka 40 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Mnenje z dne 5. aprila 2024 (Pourvoi no D 21-21.615, str. 24 in 25).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Obravnavano v sodbi Supreme Court (vrhovno sodišče, Združeno kraljestvo) z dne 10. julija 2024, Lipton and another/BA Cityflyer Ltd ([2024] UKSC 24, točke od 81 do 132).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Obravnavano v sodbi Supreme Court (vrhovno sodišče) z dne 10. julija 2024, Lipton and another/BA Cityflyer Ltd ([2024] UKSC 24, točke od 51 do 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodba z dne 9. junija 2022, Préfet du Gers in Institut national de la statistique et des études économiques (C-673/20, EU:C:2022:449, točka 55), in sklep z dne 16. junija 2021, Sharpston/Svet in Predstavniki vlad držav članic (C-685/20 P, EU:C:2021:485, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Tako razumem tudi European Union Committee pri House of Lords Združenega kraljestva, Brexit and the EU budget, 15. poročilo zasedanja 2016/17 z dne 4. marca 2017 (HL Paper 125, točki 133 in 135).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej sodbe z dne 12. oktobra 1978, Belbouab (10/78, EU:C:1978:181, točka 7); z dne 6. julija 2006, Kersbergen-Lap in Dams-Schipper (C-154/05, EU:C:2006:449, točka 42), in z dne 10. septembra 2024, Neves 77 Solutions (C-351/22, EU:C:2024:723, točka 102).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodbi z dne 25. februarja 1969, Klomp (23/68, EU:C:1969:6, točka 13), in z dne 29. marca 2011, ArcelorMittal Luxembourg/Komisija in Komisija/ArcelorMittal Luxembourg in drugi (C-201/09 P in C-216/09 P, EU:C:2011:190, točka 63). Glej tudi sodbi ESČP z dne 9. decembra 1994, Stran Greek Refineries in Stratis Andreadis/Grčija (CE:ECHR:1994:1209JUD001342787, točka 49), in z dne 28. oktobra 1999, Zielinski, Pradal in Gonzales in drugi/Francija (CE:ECHR:1999:1028JUD002484694, člen 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej sodbo Supreme Court (vrhovno sodišče) z dne 10. julija 2024, Lipton and another/BA Cityflyer Ltd ([2024] UKSC 24, točki 66 in 67), ter pritrdilno ločeno mnenje Lorda Lloyda-Jonesa k tej sodbi (točka 196).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodbe z dne 16. junija 1998, Racke (C-162/96, EU:C:1998:293, točke 24, 45 in 46); z dne 25. februarja 2010, Brita (C-386/08, EU:C:2010:91, točka 42), in z dne 27. februarja 2018, Western Sahara Campaign UK (C-266/16, EU:C:2018:118, točka 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Arbitražna odločba z dne 30. aprila 1990, Nova Zelandija/Francija (Rainbow Warrior) (United Nations Reports of International Arbitration Awards, zvezek XX, točka 75); Villiger, M. E. (2008), Commentary on the 1969 Vienna Convention on the Law of Treaties, Article 70, točka 14; Ascensio, H., v: Corten, O., Klein, P. (ur.) (2011), The Vienna Conventions on the Law of Treaties: a commentary (zvezek 2), Article 70, točka 8, in Wittich, S., v: Dörr, O., Schmalenbach, K. (2018), Vienna convention on the law of treaties, Art. 70, točki 40 in 41.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Villiger, M. E. (2008), Commentary on the 1969 Vienna Convention on the Law of Treaties, Art. 70, točka 14, in Ascensio, H., v: Corten, O., Klein, P. (2011), The Vienna Conventions on the Law of Treaties: a commentary (zvezek 2), Art. 70, točki 8 in 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) V tem smislu sodba z dne 14. septembra 2023, Diamond Resorts Europe in drugi (C-632/21, EU:C:2023:671, točka 66).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej sodbo Supreme Court (vrhovno sodišče, Združeno kraljestvo) z dne 10. julija 2024, Lipton and another/BA Cityflyer Ltd ([2024] UKSC 24, točka 66). Na strani Unije to ponazarja stališče odbora za pritožbe EUIPO, navedeno v sodbi Splošnega sodišča z dne 16. marca 2022, Nowhere/EUIPO – Ye (APE TEES) (T-281/21, EU:T:2022:139, točka 15).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej zgoraj točko 44.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej člen 6 Withdrawal Act.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Glej zgoraj točko 56.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Člena 158 in 160 Sporazuma o izstopu.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Sodbi z dne 3. februarja 1977, Benedetti (52/76, EU:C:1977:16, točki 26 in 27), in z dne 16. junija 2015, Gauweiler in drugi (C-62/14, EU:C:2015:400, točka 16).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Sodbe z dne 16. decembra 1981, Foglia (244/80, EU:C:1981:302, točka 18); z dne 16. julija 1992, Meilicke (C-83/91, EU:C:1992:332, točka 25), in z dne 1. avgusta 2025, Voore Mets in Lemeks Põlva (C-784/23, EU:C:2025:609, točka 64).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Sodbi z dne 18. novembra 2020, DelayFix (C-519/19, EU:C:2020:933, točka 51), in z dne 8. decembra 2022, Luxury Trust Automobil (C-247/21, EU:C:2022:966, točka 67).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Sodba z dne 15. julija 2025, ECB in Komisija/Corneli (C-777/22 P in C-789/22 P, EU:C:2025:580, točka 137).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Sodbe z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi (od C-397/01 do C-403/01, EU:C:2004:584, točka 114); z dne 24. januarja 2012, Dominguez (C-282/10, EU:C:2012:33, točka 24), in z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (obnova postopka, končanega s pravnomočno sodbo) (C-582/21, EU:C:2024:282, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Emiliouja v zadevi European Lotto and Betting in Deutsche Lotto- und Sportwetten (C-440/23, EU:C:2025:668, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Emiliouja v zadevi European Lotto and Betting in Deutsche Lotto- und Sportwetten (C-440/23, EU:C:2025:668, točke 48, 49 in 56) glede še širšega vprašanja pristojnosti za zavrnitev uporabe tujega prava.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Sodba z dne 15. decembra 2022, HUK-COBURG-Allgemeine Versicherung (C-577/21, EU:C:2022:992, točka 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Sodbe z dne 4. julija 2006, Adeneler in drugi (C-212/04, EU:C:2006:443, točka 110); z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (obnova postopka, končanega s pravnomočno sodbo) (C-582/21, EU:C:2024:282, točka 63), in z dne 5. junija 2025, Nuratau (C-349/24, EU:C:2025:397, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Sodbe z dne 8. novembra 2016, Ognyanov (C-554/14, EU:C:2016:835, točka 66); z dne 24. junija 2019, Popławski (C-573/17, EU:C:2019:530, točka 76), in z dne 15. julija 2025, ECB in Komisija/Corneli (C-777/22 P in C-789/22 P, EU:C:2025:580, točka 140).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Sodbe z dne 5. oktobra 2004, Pfeiffer in drugi (od C-397/01 do C-403/01, EU:C:2004:584, točka 116); z dne 4. julija 2006, Adeneler in drugi (C-212/04, EU:C:2006:443, točka 111); z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (obnova postopka, končanega s pravnomočno sodbo) (C-582/21, EU:C:2024:282, točka 62), in z dne 5. junija 2025, Nuratau (C-349/24, EU:C:2025:397, točka 46).</p>
</body>
</html>
