European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2026/2621

26.5.2026

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 10. marca 2026

o predlogu uredbe o poenostavitvi digitalnega zakonodajnega okvira (zbirni sveženj za digitalno področje)

(CON/2026/9)

(C/2026/2621)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 9. decembra 2025 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2016/679, (EU) 2018/1724, (EU) 2018/1725 in (EU) 2023/2854 ter direktiv 2002/58/ES, (EU) 2022/2555 in (EU) 2022/2557 glede poenostavitve digitalnega zakonodajnega okvira ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1807, (EU) 2019/1150 in (EU) 2022/868 ter Direktive (EU) 2019/1024 (zbirni sveženj za digitalno področje) (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti na izvajanje denarne politike v skladu s členom 127(2), prva alinea, in členom 282(1) Pogodbe, nemoteno delovanje plačilnih sistemov v skladu s členom 127(2), četrta alinea, in členom 282(1) Pogodbe, bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) Pogodbe ter naloge ECB v zvezi z zbiranjem statističnih informacij na podlagi člena 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). V skladu s členom 17.5, prvi stavek, Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1

ECB podpira predlagano uredbo, ki je pomembna reforma za poenostavitev in optimizacijo uporabe digitalnih pravil v Uniji. Če bo predlagana uredba uresničila cilja, da se spodbudijo politike, ki krepijo konkurenčnost Unije, in zmanjša regulativno breme za ljudi, podjetja in organe uprave, bo odpravila ovire za zagotavljanje storitev in podprla razvoj digitalnega gospodarstva v Uniji, hkrati pa upoštevala potrebo po ohranitvi najvišjih standardov pri spodbujanju vrednot Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Digitalno gospodarstvo postaja vse pomembnejše in bi lahko imelo posledice za izvajanje denarne politike, saj vpliva na okolje, v katerem deluje denarna politika, in sicer z raznolikim spreminjanjem vzorcev potrošnje in proizvodnje, poslovnih modelov in relativnih cen v euroobmočju in državah članicah. Ta gibanja pomembno vplivajo na spremenljivke, pomembne za denarno politiko, in njihovo merjenje, vključno z zaposlenostjo, produktivnostjo, potencialnim proizvodom in inflacijo. Vplivajo tudi na način, kako se odločitve o denarni politiki prenesejo v gospodinjstva in podjetja, kar povečuje negotovost in zapletenost, s katerima se soočajo oblikovalci politik.

1.2

ECB zlasti pozdravlja predloge za poenostavitev ureditev za souporabo podatkov med državnimi organi in podjetji ter določb, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, iz Uredbe (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih). ECB je močno vključena v zbiranje, razvoj, pripravo in izkazovanje podatkov, ki jih uporablja pri opravljanju nalog in dejavnosti, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti. Ta pristojnost vključuje zbiranje statističnih informacij, kadar je to potrebno za opravljanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) v skladu s členom 5 Statuta ESCB. ECB je vključena tudi v številne pobude za sodelovanje, ki podpirajo izmenjavo podatkov in sodelovanje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter s pristojnimi organi držav članic, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Pri opravljanju svojih nalog lahko v nekaterih okoliščinah obdeluje tudi osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: EUDPR). ECB zato podpira ukrepe za vzpostavitev skladnega in povezanega regulativnega okvira, ki prispeva k razpoložljivosti in uporabi podatkov.

1.3

ECB je odgovorna tudi za zagotavljanje skladnosti z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: DORA) za kreditne institucije, razvrščene kot pomembne na podlagi člena 6(4) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 (5), v skladu s pooblastili za bonitetni nadzor in nalogami, prenesenimi z navedeno uredbo (6). V tej vlogi ECB prejema poročila, ki jih pomembne kreditne institucije predložijo pristojnim nacionalnim organom o večjih incidentih, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: incidenti, povezani z IKT), in pomembnih kibernetskih grožnjah. Poleg tega je ena od temeljnih nalog ESCB podpirati nemoteno delovanje plačilnih sistemov v skladu s členom 127(2), četrta alinea, Pogodbe, kakor je ponovljen v členu 3.1 Statuta ESCB. V tem okviru ECB v skladu z uredbo DORA prejema poročila o incidentih od plačilnih institucij in institucij za izdajo elektronskega denarja ter kreditnih institucij. ECB glede na te odgovornosti in naloge na splošno pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo poenostavitev in harmonizacijo okvira za poročanje o incidentih, povezanih z IKT, v Uniji ter uvedbo centraliziranega poročanja o večjih incidentih, povezanih z IKT. Ker ima finančni sektor vodilno vlogo pri izvajanju harmoniziranega, celovitega in učinkovitega okvira za poročanje o incidentih, ECB podpira ukrepe, ki poenostavljajo izpolnjevanje zahtev za poročanje o incidentih, na podlagi izkušenj, pridobljenih v finančnem sektorju.

1.4

Vendar ima ECB pomisleke, v kolikšni meri bi predlagana uredba uresničila cilj poenostavitve v posebnih primerih, ko ne zmanjšuje bremena zagotovitve skladnosti z zakonodajo, s katerim se soočajo podjetja in javni organi. ECB zato v tem mnenju podaja nekatere posebne tehnične pripombe in predloge k predlagani uredbi.

1.5

Zaradi teh pomislekov ECB tudi pozdravlja dejstvo, da bo Komisija do 12. septembra 2028 ocenila glavna poglavja akta o podatkih, nova poglavja pa v petih letih od začetka veljavnosti predlagane uredbe (7). Prav tako je pomembno, da ostane nespremenjena klavzula o pregledu v uredbi DORA (8), ki zahteva, da Komisija opravi pregled in predloži poročilo o delovanju številnih vidikov uredbe DORA. Ta postopek pregleda bi moral zagotoviti, da bodo zadevne uredbe še naprej učinkovite pri uresničevanju svojih ciljev in s tem podpirajo razvoj digitalnega gospodarstva v Uniji.

2.   Digitalna pravila

2.1

ECB v celoti podpira predlagano uredbo kot prvi korak k poenostavitvi digitalnih pravil in optimizaciji njihove uporabe. Sklop digitalnih pravil, ki se je sčasoma razvil na področju podatkov, umetne inteligence, spletnih platform, varstva podatkov in kibernetske varnosti, je postal zapleten in zdaj vsebuje razdrobljene in prekrivajoče se določbe, ki ustvarjajo negotovost za javne organe in podjetja.

2.2

V aktu o podatkih izvedena konsolidacija pravil iz Uredbe (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o ponovni uporabi zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja v državah članicah, s pravili iz Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (10) o ponovni uporabi dokumentov, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic ali javna podjetja, vzpostavlja skladnejšo strukturo in doslednejše opredelitve ključnih pojmov, kar lajša uporabo pravil o souporabi podatkov. K temu prispeva razveljavitev zastarelih pravil, zlasti tistih iz Uredbe (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

2.3

Nacionalnim centralnim bankam (NCB), ki so običajno organi javnega sektorja držav članic in zato zanje veljajo pravila, namenjena lažji ponovni uporabi podatkov, se s tem zagotavlja želena jasnost. ECB in NCB bodo imele koristi tudi od jasnejših ureditev v zvezi z razpoložljivostjo podatkov, zlasti glede virov odprtih podatkov, ki so razvrščeni kot nabori podatkov velike vrednosti (12). ECB te nabore podatkov obsežno uporablja pri izvajanju svoje naloge v skladu s členom 5(1) Statuta ESCB, tj. pri zbiranju potrebnih statističnih informacij za izpolnjevanje nalog ESCB.

2.4

Informacije o družbah in lastništvu družb se na primer uporabljajo za vodenje registra podatkov o institucijah in povezanih družbah (RIAD), ki je skupni niz referenčnih podatkov o pravnih in drugih statističnih institucijah, katerih zbiranje podpira poslovne procese v celotnem Eurosistemu ter opravljanje nalog ESCB in enotnega mehanizma nadzora (EMN) (13). Kadar ECB lahko uporabi odprte podatke, tj. podatke v odprtem formatu, ki jih lahko vsakdo prosto uporablja, ponovno uporablja in deli za kakršen koli namen (14), lahko zmanjša breme poročanja takih podatkov s strani poročevalskih enot in te informacije brez omejitev deli znotraj ESCB in z drugimi javnimi organi, s katerimi sodeluje. ECB pozdravlja dejstvo, da ureditve v zvezi z razpoložljivostjo podatkov in dokumentov državnih organov za podjetja (15) ne posegajo v pravno ureditev Unije, ki izključuje dostop do občutljivih podatkov in dokumentov zaradi statistične zaupnosti in poslovne skrivnosti.

2.5

Predlagana uredba uvaja pomembno spremembo (16) obveznosti imetnikov podatkov, da dajo podatke na voljo ECB ter drugim organom javnega sektorja, Komisiji in organom Unije, kadar obstaja izjemna potreba po uporabi teh podatkov (17). Ta določba omogoča, da ECB od imetnikov podatkov zahteva, da dajo podatke na voljo, kadar je to potrebno za odziv na splošno nevarnost ali kadar dokaže izjemno potrebo po teh podatkih. Ker so imetniki podatkov opredeljeni široko (18), določba omogoča, da ECB v teh izjemnih primerih zbira podatke od širšega kroga oseb, kot je to dovoljeno, kadar ECB zbira statistične informacije na podlagi svojih obstoječih pooblastil. ECB lahko zbira statistične informacije samo od članov poročevalske populacije, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2533/98 (19), ki spadajo predvsem v sektor „finančne družbe“, kakor je opredeljen v Evropskem sistemu računov (20), ali so pravne in fizične osebe, ki imajo finančna stanja ali opravljajo finančne transakcije.

2.6

ECB je v preteklosti že izdala mnenje, da ima ureditev, v kateri se javnim organom omogoči, da dostopajo do podatkov, ki so v zasebni lasti, in jih uporabljajo za opredeljene namene v javnem interesu, precejšnje koristi (21). ECB pri izvajanju nalog na področju denarne politike obsežno uporablja tako uradno statistiko, ki jo pripravi ob pomoči NCB in Evropskega statističnega sistema (ESS), kot tudi neuradne in netradicionalne vire podatkov. Netradicionalni podatki se lahko pridobijo na primer iz visokofrekvenčnih informacij o cenah, kazalnikov mobilnosti prebivalstva ali drugih virov podatkov, ki niso nujno v lasti finančnih družb. ECB ima pooblastilo, da te podatke zahteva od zasebnih imetnikov podatkov, le v primerih, ko obstaja izjemna potreba.

2.7

Glavna sprememba, ki bi jo uvedla predlagana uredba, je, da se primeri, v katerih se to pooblastilo lahko uporabi, omejijo na splošno nevarnost in se drugi primeri, v katerih bi lahko obstajala izjemna potreba po uporabi podatkov, izključijo. ECB bi morala dokazati, da so nekateri podatki izjemno potrebni za opravljanje njenih predpisanih nalog v javnem interesu pri odzivanju na splošno nevarnost, njeni blažitvi ali podpiranju okrevanja po njej.

2.8

ECB podpira cilje teh sprememb, saj meni, da je primerno poenostaviti okvir za souporabo podatkov med podjetji in državnimi organi v skladu z aktom o podatkih ter razjasniti morebitne dvoumnosti, ki so se pojavile pri uvajanju obveznosti za podjetja. Prav tako meni, da je bistveno ohraniti vlogo uradne statistike v skladu z aktom o podatkih, saj posodobljeni okvir Unije za evropsko statistiko na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (22) ne obravnava splošne nevarnosti (23).

2.9

Vendar v nasprotju s člani ESS, ki lahko pod določenimi pogoji zbirajo podatke od zasebnih imetnikov podatkov za opravljanje svojih statističnih nalog (24), ECB nima pooblastil za zbiranje statističnih informacij od zasebnih imetnikov podatkov, ki niso poročevalske enote, razen kadar obstaja izjemna potreba. ECB se lahko za pridobivanje takih podatkov opre le na mehanizme, ki omogočajo izmenjavo podatkov med ESS in ESCB. Če se področje uporabe zadevne določbe omeji le na splošno nevarnost, je izjemno pomembno zagotoviti, da se lahko nemoteno in nedvoumno uporabi v nujnih primerih, ko so dodatni viri podatkov potrebni, da lahko ECB opravi svojo nalogo zbiranja statističnih podatkov ali druge naloge na področju centralnega bančništva ali bonitetnega nadzora. ECB zato priporoča nadaljnjo poenostavitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati javni organi pri pridobivanju podatkov, saj bi to prispevalo k zmanjšanju zapletenosti, s katero se soočajo imetniki podatkov pri preverjanju, ali so ti pogoji izpolnjeni.

2.10

Poleg tega ECB meni, da bi bilo treba storiti več za razjasnitev pojma „splošna nevarnost“. Eden od elementov opredelitve pojma je, da mora biti „določena ali uradno razglašena v skladu z ustreznimi postopki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava“ (25). Ker pa v primarnem in sekundarnem pravu obstajajo različne pravne podlage, ki omogočajo ugotovitev ali razglasitev splošne nevarnosti, bi moralo biti jasneje opredeljeno, da v primeru take ugotovitve ali razglasitve pojem „splošna nevarnost“ ne zahteva izpolnjevanja dodatnih meril – glede na nujnost, s katero je treba obravnavati splošno nevarnost. Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta (26) na primer omogoča, da Svet aktivira previdnostni način na notranjem trgu, kadar obstaja grožnja, da bo prišlo do krize, ki bi v naslednjih šestih mesecih utegnila prerasti v izredne razmere na notranjem trgu. Pojasniti je treba, da kadar naloge javnega organa vključujejo ublažitev splošne nevarnosti, grožnja splošne nevarnosti upravičuje obstoj izjemne potrebe po pridobitvi podatkov. Poleg tega Sklep Sveta 2014/415/EU (27), ki za izvajanje solidarnostne klavzule (člen 222 Pogodbe) vzpostavlja enotne ureditve za politično odzivanje na krize, ne omejuje nabora okoliščin, v katerih se navedeni sklep uporablja, na izjemne razmere, ki so „časovno omejene“ (28). Zato bi moralo biti jasneje opredeljeno, da pojem splošne nevarnosti zajema situacije, ki so enake tistim, v katerih se uveljavijo izredne ureditve na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, in ni bolj restriktiven.

2.11

V zvezi z ureditvijo nadomestila (29) ECB pozdravlja zahtevo, da se podatki, potrebni za odziv na splošno nevarnost, dajo na voljo brezplačno, razen če je imetnik podatkov mikropodjetje ali malo podjetje. Vendar meni, da je pomembno zagotoviti, da javnim organom, kadar se jim odobri dostop do podatkov v zasebni lasti, ne bi smeli nastati nerazumni stroški. Ker vsaka zahteva po podatkih služi javnemu interesu, bi bilo treba podatke dati na voljo za ceno, ki ustreza stroškom, in brez uvedbe „razumne marže“ (30).

3.   Varstvo podatkov

3.1

ECB pozdravlja spremembe predlagane uredbe, katerih cilj je poenostavitev zakonodaje o varstvu podatkov. Na področjih iz pristojnosti ECB je več točk, ki jih je treba dodatno preučiti, da bi dosegli cilj poenostavitve v smislu zmanjšanja upravnega bremena ter zagotovitve učinkovitega, pravočasnega in varnega poročanja o incidentih.

3.2

ECB v sodelovanju z NCB izvaja širok nabor dejanj obdelave osebnih podatkov. Poleg tega ECB sodeluje s pristojnimi nacionalnimi organi pri izvajanju dejavnosti obdelave osebnih podatkov na področju bančnega nadzora. ECB kot institucija Unije obdeluje osebne podatke v skladu z uredbo EUDPR, NCB in pristojni nacionalni organi pa osebne podatke obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (31) (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov).

3.3

V primerih, ko ECB in NCB in/ali pristojni nacionalni organi skupaj določijo namene in sredstva obdelave osebnih podatkov, tako obdelavo izvajajo kot skupni upravljavci (32). Kadar pa en subjekt določi namene in sredstva obdelave, drugi pa obdeluje osebne podatke v njegovem imenu, je njuno razmerje opredeljeno kot razmerje med upravljavcem in obdelovalcem (33). V obeh primerih ECB obdeluje osebne podatke v skladu z uredbo EUDPR, medtem ko NCB in pristojni nacionalni organi osebne podatke obdelujejo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov. Zato isto dejanje obdelave hkrati urejata dva različna, vendar dopolnjujoča se pravna instrumenta Unije.

3.4

Eden od takih primerov je, ko ECB in NCB, ki so udeležene v storitvi poravnave takojšnjih plačil v TARGET (TIPS), obdelujejo osebne podatke v sistemu TIPS. V tem primeru je bil sklenjen dogovor o skupnem upravljanju. Podobno lahko obdelava osebnih podatkov v okviru prihodnjega digitalnega eura zahteva sklenitev pogodbe ali dogovora o varstvu podatkov med ECB in NCB euroobmočja.

3.5

Pri izvajanju nalog ESCB in EMN v sodelovanju z NCB in pristojnimi nacionalnimi organi je za ECB izjemno pomembno, da so pravni akti, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov, čim bolj usklajeni in medsebojno združljivi. ECB zato pozdravlja to, da se predlagane spremembe splošne uredbe o varstvu podatkov in uredbe EUDPR uvajajo hkrati, kar prispeva k vzpostavitvi skladnega in doslednega pravnega okvira. S tem se zagotavlja, da različni roki za začetek veljavnosti in uporabo pravnih aktov ne povzročijo pravne negotovosti.

3.6

Glede na sodelovanje ECB z NCB in pristojnimi nacionalnimi organi pri obdelavi osebnih podatkov, kadar je to potrebno za izvajanje nalog ESCB in EMN, ECB izpostavlja v razmislek naslednje točke:

3.7

V zvezi z mehanizmom enotne vstopne točke ECB priporoča, da skupni upravljavci pridobijo pooblastilo za obveščanje o kršitvah varnosti osebnih podatkov v imenu vseh skupnih upravljavcev (34). To je izvedljivo, ker predlagana uredba uvaja usklajeno enotno vstopno točko, prek katere lahko subjekti z enim samim obvestilom hkrati izpolnijo svoje obveznosti poročanja o incidentih na podlagi več pravnih aktov Unije. Z operacionalizacijo načela „enkratno poročanje, večkratna delitev“ se namerava z enotno vstopno točko zmanjšati upravno breme za subjekte in hkrati zagotoviti učinkovito, pravočasno in varno poročanje o incidentih. S tem namenom naj bi enotna vstopna točka služila kot skupni kanal za predložitev obvestil v skladu z več pravnimi instrumenti (35). ECB je v preteklosti že izdala mnenje, da odločno podpira izmenjavo informacij med organi, da se omogoči medsektorsko učenje, prispeva k preprečevanju in učinkovitemu upravljanju kibernetskih napadov ter spodbuja skladno ocenjevanje tveganj, povezanih z IKT, v vsej Uniji (36). Glede na navedeno ECB podpira uvedbo enotne vstopne točke v okviru poročanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov.

3.8

Če se bo mehanizem enotne vstopne točke uporabil za dejavnosti skupne obdelave, ki jih izvaja ECB v sodelovanju z NCB (in pristojnimi nacionalnimi organi), bodo imele NCB po predlagani uredbi koristi zaradi uporabe enotne vstopne točke za prejem obvestil o incidentih. Po drugi strani pa bi se ECB kot institucija Unije v skladu s predlagano uredbo še naprej opirala na kanal za poročanje, vzpostavljen z uredbo EUDPR, prek katerega o incidentih obvešča Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (37).

3.9

ECB ponovno poudarja, da je treba racionalizirati, pospešiti in kar najbolj povečati izmenjavo informacij o incidentih ter zagotoviti skladnost med splošno uredbo o varstvu podatkov in uredbo EUDPR. Zato bi bilo primerno, da se uredba EUDPR vključi med pravne akte Unije, na podlagi katerih je treba enotno vstopno točko uporabiti za obveščanje o kršitvah varnosti osebnih podatkov.

3.10

V zvezi z enotnim poročanjem o kršitvah varnosti podatkov v primerih skupnega upravljanja ECB meni, da bi morali imeti skupni upravljavci možnost, da prosto določijo, ali to možnost uporabijo in pod kakšnimi pogoji. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je nedavno potrdil, da pri ugotavljanju, ali mora ECB obvestiti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o kršitvi varnosti osebnih podatkov, ni pomembno, ali je ECB kot skupni upravljavec odgovorna za nastanek te kršitve. Že samo dejstvo, da ECB pri dejanju obdelave, v katerem je prišlo do kršitve varnosti osebnih podatkov, nastopa kot skupni upravljavec, zadostuje, da mora obvestiti Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, če so izpolnjeni pogoji iz uredbe EUDPR (38).

3.11

Opozoriti je treba, da bi lahko v številnih primerih, ko je med ECB in vsemi NCB Eurosistema sklenjen dogovor o skupnem upravljanju, ena sama kršitev varnosti osebnih podatkov privedla do 22 obvestil, ki bi bila verjetno vsa vsebinsko podobna ali enaka. Tak sistem bi bil v nasprotju s ciljem poenostavitve upravnega bremena za javne organe. Zato bi bilo primerno določiti, da lahko o kršitvah varnosti osebnih podatkov skupni upravljavci prek enotne vstopne točke obvestijo pristojne nadzorne organe le enkrat. V skladu s cilji poenostavitve se tak sistem poročanja ne bi uporabil, če ni verjetno, da bi bile z zadevno kršitvijo varnosti osebnih podatkov ogrožene pravice in svoboščine posameznikov (39).

3.12

ECB zato priporoča, da se skupnim upravljavcem prepusti, da v posebnem dogovoru o skupnem upravljanju določijo, ali želijo uporabiti možnost enkratnega obveščanja v imenu vseh skupnih upravljavcev in pod kakšnimi pogoji. Tako obvestilo bi se prek enotne vstopne točke predložilo enkrat in bi se naslovilo na vse ustrezne nadzorne organe, pri čemer ne bi bila okrnjena vloga, ki jo ima obveznost obveščanja pri zagotavljanju popolne preglednosti in celovite izmenjave informacij.

4.   Poročanje o incidentih

4.1

Kakor je navedeno v odstavku 1.3, ECB pozdravlja pobudo za poenostavitev in uskladitev postopkov poročanja o incidentih, povezanih z IKT, ter uvedbo centraliziranega poročanja o večjih incidentih, povezanih z IKT. Vendar bi se moralo s tem v vsakem primeru zmanjšati upravno breme za nadzorovane kreditne institucije, plačilne institucije, institucije za izdajo elektronskega denarja in javne organe. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bila določena stopnja poenostavitve postopkov poročanja že dosežena z izvajanjem uredbe DORA v finančnem sektorju. Uredba DORA je učinkovito nadomestila različne zahteve glede poročanja o incidentih, povezanih z IKT, za finančne subjekte (40), s čimer se je znatno zmanjšalo njihovo breme poročanja ter so se uvedli uspešni in učinkoviti mehanizmi usklajevanja med različnimi pristojnimi organi (41). Uredba DORA je ta cilj dosegla z določitvijo skupnih taksonomij, predlog in postopkov poročanja ter z opredelitvijo ene same vstopne točke za ta poročila.

4.2

ECB podpira ta prizadevanja za poenostavitev, vendar ima do ukrepov za poročanje o incidentih, povezanih z IKT, iz predlagane uredbe tudi zadržke, in sicer iz treh glavnih razlogov.

4.3

Prvič, predlog o enotni vstopni točki ni učinkovit pri zmanjševanju bremena poročanja za finančne subjekte in druga podjetja, za katera veljajo zahteve glede poročanja o incidentih. Čeprav enotna vstopna točka zagotavlja obstoj enotnega portala za poročanje o incidentih, to ne spremeni dejstva, da še vedno obstajajo različne taksonomije, predloge in postopki poročanja, ki veljajo za vsako poročilo o incidentih, predloženo na podlagi različnih okvirov, ki niso uredba DORA. Za prijavo incidenta mora finančni subjekt pripraviti različna poročila v skladu z različno zakonodajo (npr. na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov in uredbe DORA). Zgolj možnost, da se ta poročila pošljejo enemu prejemniku, še ne zmanjšuje znatno upravnega bremena. Zato bi bilo primerno upoštevati regulativne tehnične standarde, sprejete na podlagi uredbe DORA, da se omogočijo učinkovitejši in bolj poenostavljeni postopki poročanja (42). ECB bi pozdravila tudi nadaljnjo uskladitev in po potrebi združitev taksonomij, predlog in postopkov poročanja o incidentih na podlagi različnih okvirov, da bi se dosegla resnična poenostavitev.

4.4

Drugič, poročilo o incidentih, predloženo na podlagi uredbe DORA, sproži časovno kritične procese, ki lahko vključujejo aktivacijo kriznih postopkov. Vključitev novega akterja in sistema v postopek prejemanja teh poročil o incidentih pomeni dodatna tveganja za razpoložljivost zahtevanih informacij in njihovo pravočasno poročanje. Zato je najučinkovitejša in najodpornejša možnost ta, da se ta poročila pošljejo neposredno pristojnemu organu, kakor je predvideno v uredbi DORA (43), da bi se izognili nepotrebnim zamudam pri nadzorniškem odzivu na potencialno kritične razmere.

4.5

Tretjič, upoštevati bi bilo treba že vložena prizadevanja in stroške na strani finančnega sektorja pri izvajanju uredbe DORA, ki se uporablja šele od 17. januarja 2025. Nadzorovane kreditne institucije in pristojni organi so v izvajanje novega okvira vložili znatna sredstva. S tega vidika bi bilo koristno, da se poročanje o incidentih, povezanih z IKT, prek enotne vstopne točke vključi pozneje. Tako bi bilo na voljo več časa za preučitev morebitnih izboljšav in načinov za nadaljnjo poenostavitev upravnega bremena za EMN in nadzorovane kreditne institucije.

4.6

ECB zato predlaga, da se uredba DORA izvzame iz predlagane uredbe. Primerno bi tudi bilo, da se ločeno pridobijo izkušnje z novo enotno vstopno točko (ki zajema druge uredbe, vključno z uredbo EUDPR) in na novo uvedeno ureditvijo poročanja na podlagi uredbe DORA, šele nato pa preuči, kako jih najbolje upoštevati v poznejši fazi.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletišču EUR-Lex.

V Frankfurtu na Majni, 10. marca 2026

Predsednica ECB

Christine LAGARDE


(1)  COM (2025) 837 final.

(2)  Uredba (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive (EU) 2020/1828 (akt o podatkih) (UL L, 2023/2854, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj).

(3)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(4)  Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2554/oj).

(5)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1024/oj).

(6)  Člen 46, točka (a), uredbe DORA.

(7)  Člen 1(26) predlagane uredbe, ki spreminja člen 49 akta o podatkih. Glej tudi odstavek 1.2 Mnenja Evropske centralne banke CON/2022/30 z dne 5. septembra 2022 o predlogu uredbe o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) (UL C 402, 19.10.2022, str. 5).

(8)  Člen 58 uredbe DORA.

(9)  Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o evropskem upravljanju podatkov in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Akt o upravljanju podatkov) (UL L 152, 3.6.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/868/oj).

(10)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1024/oj).

(11)  Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1807/oj).

(12)  V skladu s členom 13(1) direktive o odprtih podatkih so tematske kategorije naborov podatkov velike vrednosti geoprostorski podatki, opazovanje zemlje in okolje, meteorološki podatki, statistični podatki, družbe in lastništvo družb ter mobilnost. V skladu s členom 13(2) se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte, s katerimi spremeni Prilogo I z dodajanjem novih tematskih kategorij naborov podatkov velike vrednosti, da se odrazi tehnološki in tržni razvoj.

(13)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, 18.6.2018, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2018/876/oj).

(14)  Glej uvodno izjavo 16 Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1024/oj).

(15)  Člen 1(18) predlagane uredbe, ki v akt o podatkih dodaja novo poglavje VIIc.

(16)  Člen 1(7) predlagane uredbe, ki v akt o podatkih vstavlja nov člen 15a.

(17)  Člena 14 in 15 akta o podatkih.

(18)  „Imetnik podatkov“ je v členu 2(13) akta o podatkih opredeljen kot „fizična ali pravna oseba, ki ima v skladu s to uredbo, veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklical ali ustvaril med opravljanjem povezane storitve“.

(19)  Člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1998/2533/oj).

(20)  Glej Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010), dostopen na spletišču Eurostata na naslovu www.ec.europa.eu/eurostat.

(21)  Odstavek 2.3.1 Mnenja CON/2022/30.

(22)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/223/oj).

(23)  Uvodna izjava 15 predlagane uredbe.

(24)  Člen 17b Uredbe (ES) št. 223/2009.

(25)  Člen 2(29) Uredbe (EU) 2023/2854.

(26)  Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti) (UL L, 2024/2747, 8.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2747/oj).

(27)  Sklep Sveta 2014/415/EU z dne 24. junija 2014 o načinu izvajanja solidarnostne klavzule s strani Unije (UL L 192, 1.7.2014, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/415/oj).

(28)  Člen 2(29) Uredbe (EU) 2023/2854.

(29)  Člen 1(12) predlagane uredbe, ki nadomešča člen 20 akta o podatkih.

(30)  Glej odstavek 2.3.3 Mnenja CON/2022/30.

(31)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(32)  V smislu člena 26 splošne uredbe o varstvu podatkov in člena 28 uredbe EUDPR.

(33)  V smislu člena 28 splošne uredbe o varstvu podatkov in člena 29 uredbe EUDPR.

(34)  Kakor se zahteva v členu 34 uredbe EUDPR.

(35)  Ti vključujejo splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in Direktivo (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj); Uredbo (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj) in Direktivo (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2557/oj) (direktiva o odpornosti kritičnih subjektov).

(36)  Glej odstavek 3.3.1 Mnenja Evropske centralne banke CON/2022/14 z dne 11. aprila 2022 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (UL C 233, 16.6.2022, str. 22).

(37)  Kakor se zahteva v členu 34 uredbe EUDPR.

(38)   EDPS Supervisory Opinion 18/2025 on a draft joint controllership arrangement between the European Central Bank and National Competent Authorities in the context of the Single Supervisory Mechanism (Case 2024-1002), dostopno na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na naslovu www.edps.europa.eu.

(39)  Člen 34 uredbe EUDPR.

(40)  V zvezi s tem glej uvodne izjave 16, 18, 19 in 23 uredbe DORA.

(41)  To je omogočilo reševanje vprašanja vzporednega poročanja na podlagi uredbe DORA, Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/2366/oj) ter ustreznih smernic EBA, kakor je bilo ugotovljeno v odstavku 4.2.2 Mnenja Evropske centralne banke CON/2021/20 z dne 4. junija 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (UL C 343, 26.8.2021, str. 1).

(42)  Kakor je predvideno v uvodni izjavi 54 predlagane uredbe.

(43)  Člen 19 uredbe DORA.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/2621/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)