C_2021175SL.01003201.xml

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi pakt o migracijah in azilu

(2021/C 175/06)

Poročevalka:

Antje GROTHEER (DE/PES), podpredsednica mestne skupščine, Bremen

Referenčni dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem paktu o migracijah in azilu

(COM(2020) 609 final)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in predlagane Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije]

(COM(2020) 610 final)

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU

(COM(2020) 611 final)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817

(COM(2020) 612 final)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila

(COM(2020) 613 final)

Spremenjeni predlog uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac

(COM(2020) 614 final)

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1364 z dne 23. septembra 2020 o zakonitih poteh do zaščite v EU: spodbujanje preselitve, humanitarnega sprejema in drugih dopolnilnih poti

(C(2020) 6467 final)

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1365 z dne 23. septembra 2020 o sodelovanju med državami članicami pri operacijah, ki se izvajajo s plovili, ki jih imajo v lasti ali upravljajo zasebni subjekti za namene dejavnosti iskanja in reševanja

(C(2020) 6468 final)

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1366 z dne 23. septembra 2020 o mehanizmu EU za pripravljenost na krize v zvezi z migracijami in upravljanje takšnih kriz (načrt za pripravljenost na migracije in migracijske krize)

(C(2020) 6469 final)

Sporočilo Komisije – Smernice Komisije o izvajanju pravil EU o opredelitvi in preprečevanju pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju

(C(2020) 6470 final)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027

(COM(2020) 758 final)

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju azila in migracij ter spremembi Direktive Sveta 2003/109/ES in predlagane Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije]]

Predlog spremembe 1

COM(2020) 610 final, uvodna izjava 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Premestiti bi bilo treba samo osebe, za katere je bolj verjetno, da bodo imele pravico do zadrževanja v Uniji. Zato bi bilo treba področje uporabe premestitve prosilcev za mednarodno zaščito omejiti na tiste, za katere se ne uporablja postopek na meji iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku].

Obrazložitev

Za pravilno uporabo tega merila bi bilo treba določiti, da Komisija pripravi in redno posodablja seznam varnih držav za morebitne postopke vračanja.

Predlog spremembe 2

COM(2020) 610 final, uvodna izjava 36

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ta uredba bi se morala uporabljati za prosilce za subsidiarno zaščito in osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, da se zagotovi enaka obravnava vseh prosilcev in upravičencev do mednarodne zaščite ter doslednost uporabe z veljavnim pravnim redom Unije na področju azila, zlasti z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

Ta uredba bi se morala uporabljati za prosilce za subsidiarno zaščito, osebe, upravičene do subsidiarne zaščite , ter osebe, ki so prosilci ali upravičenci drugih oblik zaščite, ki jih nudijo države članice , da se zagotovi enaka obravnava vseh prosilcev in upravičencev do mednarodne zaščite ter doslednost uporabe z veljavnim pravnim redom Unije na področju azila, zlasti z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].

Obrazložitev

Menimo, da je treba uporabo Uredbe razširiti ne le na prosilce za mednarodno in subsidiarno zaščito in upravičence do nje, temveč tudi na osebe, ki so prosilci ali upravičenci drugih oblik zaščite, ki jih nudijo države članice.

Predlog spremembe 3

COM(2020) 610 final, uvodna izjava 47

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitev družinskega člana v tej uredbi bi morala vključevati sorojenca ali sorojence prosilca. Združitev sorojencev je še posebej pomembna za izboljšanje možnosti integracije prosilcev in s tem zmanjšanje nedovoljenega gibanja. Obseg opredelitve družinskega člana bi moral odražati tudi realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi morala zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države , a pred prihodom na ozemlje države članice. S to omejeno in ciljno usmerjeno razširitvijo obsega opredelitve naj bi se zmanjšale spodbude za nekatere primere nedovoljenega gibanja prosilcev za azil znotraj EU.

Opredelitev družinskega člana v tej uredbi bi morala vključevati sorojenca ali sorojence prosilca. Združitev sorojencev je še posebej pomembna za izboljšanje možnosti integracije prosilcev in s tem zmanjšanje nedovoljenega gibanja. Obseg opredelitve družinskega člana bi moral odražati tudi realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi morala zato vključevati družine, izoblikovane zunaj izvorne države pred prihodom na ozemlje države članice in po njem . S to omejeno in ciljno usmerjeno razširitvijo obsega opredelitve naj bi se zmanjšale spodbude za nekatere primere nedovoljenega gibanja prosilcev za azil znotraj EU.

Obrazložitev

Družinska jedra so pogosto oblikovana v državah članicah gostiteljicah, zato je treba zagotoviti pravico do združevanja družine, ko pride do prerazporeditve, ne glede na čas in kraj, kjer se je jedro izoblikovalo. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost diskriminirajočih določb.

Predlog spremembe 4

COM(2020) 610 final, uvodna izjava 63

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V podporo državam članicam, ki izvajajo solidarnostni ukrep premestitve, bi bilo treba zagotoviti finančna sredstva iz proračuna Unije. Da bi države članice spodbudili k dajanju prednosti premestitvi mladoletnikov brez spremstva , bi bilo treba zagotoviti višji spodbujevalni prispevek.	V podporo državam članicam, ki izvajajo solidarnostni ukrep premestitve, bi bilo treba zagotoviti finančna sredstva iz proračuna Unije. Da bi države članice spodbudili k dajanju prednosti premestitvi mladoletnikov in žensk, ki potujejo same , bi bilo treba zagotoviti višji spodbujevalni prispevek.

Obrazložitev

Zagotoviti bi bilo treba višjo finančno spodbudo za premestitev vseh otrok (skupaj z njihovimi starši in sorojenci), ne le za premestitev mladoletnikov brez spremstva. To pa bi moralo veljati tudi za ženske, ki potujejo same. Ženske in dekleta so po številnih poročilih sprejemnih centrov izpostavljene velikemu tveganju nasilja na podlagi spola. Prenatrpanost v nekaterih grških žariščnih točkah je povzročila znatno povečanje tveganja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, še posebej za ženske, ki potujejo same in pogosto niso nameščene ločeno. Po podatkih Komisije so posebej ranljive migrantke in begunke ter mladi brez spremstva poleg tega izpostavljeni večjemu tveganju, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Da bi ta tveganja zmanjšali, bi morale biti na voljo višje finančne spodbude za premestitev žensk.

Predlog spremembe 5

COM(2020) 610 final, člen 2(w)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„migracijski pritisk“ pomeni situacijo, v kateri prihod velikega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ali tveganje takega prihoda, med drugim po operacijah iskanja in reševanja ter kot posledica geografske lokacije države članice in posebnih dogodkov v tretjih državah, povzroči obremenitev celo dobro pripravljenega azilnega in sprejemnega sistema ter ki zahteva takojšnje ukrepanje;

„migracijski pritisk“ pomeni situacijo, v kateri prihod velikega števila državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ali tveganje takega prihoda na lokalni, regionalni in/ali nacionalni ravni , med drugim po operacijah iskanja in reševanja ter kot posledica geografske lokacije države članice ali njene regije in posebnih dogodkov v tretjih državah, povzroči obremenitev celo dobro pripravljenega azilnega in sprejemnega sistema ter ki zahteva takojšnje ukrepanje;

Obrazložitev

Prihod migrantov, ki nima posledic za celotni nacionalni azilni in sprejemni sistem, lahko kljub temu izrazito obremeni posamezne regije in kraje, ki lahko postanejo celo preobremenjeni.

Predlog spremembe 6

COM(2020) 610 final, člen 6(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice vzpostavijo nacionalne strategije za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za izvajanje učinkovitega sistema upravljanja azila in migracij v skladu z načeli iz tega dela. Te strategije vključujejo kontingentno načrtovanje na nacionalni ravni ob upoštevanju kontingentnega načrtovanja oziroma načrtovanja ravnanja v izrednih razmerah v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [Agencija Evropske unije za Azil], Uredbo (EU) 2019/1896 (Evropska agencija za mejno in obalno stražo) in Direktivo XXX/XXX/EU [direktivo o pogojih za sprejem] ter poročil Komisije, izdanih v okviru načrta za pripravljenost na migracije in migracijske krize. Take nacionalne strategije vključujejo informacije o tem, kako država članica izvaja načela iz tega dela in pravne obveznosti, ki iz njega izhajajo na nacionalni ravni. Upoštevajo tudi druge relevantne strategije in obstoječe podporne ukrepe, zlasti ukrepe na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije] in Uredbe (EU) XXX/XXX [Agencija Evropske unije za azil], ter so skladne in se dopolnjujejo z nacionalnimi strategijami za integrirano upravljanje meja, oblikovanimi v skladu s členom 8(6) Uredbe (EU) 2019/1896. Upoštevajo tudi rezultate spremljanja, ki ga opravita Agencija za azil in Evropska agencija za mejno in obalno stražo, rezultate ocenjevanja, opravljenega v skladu z Uredbo Sveta št. 1053/2013, ter rezultate spremljanja v skladu s členom 7 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju].

Države članice si prizadevajo za nacionalne strategije za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za izvajanje učinkovitega sistema upravljanja azila in migracij v skladu z načeli iz tega dela. Te strategije bi morale vključevati lokalno, regionalno in nacionalno kontingentno načrtovanje ob upoštevanju kontingentnega načrtovanja oziroma načrtovanja ravnanja v izrednih razmerah v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [Agencija Evropske unije za Azil], Uredbo (EU) 2019/1896 56 (Evropska agencija za mejno in obalno stražo) in Direktivo XXX/XXX/EU [direktivo o pogojih za sprejem] ter poročil Komisije, izdanih v okviru načrta za pripravljenost na migracije in migracijske krize. Take nacionalne strategije bi morale temeljiti na sodelovanju na več ravneh med zainteresiranimi stranmi iz regionalnih in lokalnih organov, javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe ter vključevati informacije o tem, kako država članica izvaja načela iz tega dela in pravne obveznosti, ki iz njega izhajajo na nacionalni ravni. Morale bi upoštevati tudi druge relevantne strategije in obstoječe podporne ukrepe, zlasti ukrepe na podlagi Uredbe (EU) XXX/XXX [Sklad za azil in migracije] in Uredbe (EU) XXX/XXX [Agencija Evropske unije za azil], ter biti skladne z nacionalnimi strategijami za integrirano upravljanje meja, oblikovanimi v skladu s členom 8(6) Uredbe (EU) 2019/1896. Upoštevajo tudi rezultate spremljanja, ki ga opravita Agencija za azil in Evropska agencija za mejno in obalno stražo, rezultate ocenjevanja, opravljenega v skladu z Uredbo Sveta št. 1053/2013, ter rezultate spremljanja v skladu s členom 7 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju].

Obrazložitev

Po mnenju OR bi lahko obvezna uvedba nacionalnih strategij povzročila težave v zvezi s sorazmernostjo tega ukrepa. Poleg tega je treba bolj poudariti lokalni in regionalni vidik, saj se na tej ravni v praksi izvajajo strategije.

Predlog spremembe 7

COM(2020) 610 final, člen 11(1)(h)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
o tem, da bodo pristojni organi držav članic in Agencije za azil obdelovali osebne podatke prosilca, tudi za izmenjavo podatkov o njem, zgolj za namen izpolnjevanja obveznosti na podlagi te uredbe;	o tem, da bodo pristojni organi držav članic in Agencije za azil obdelovali osebne podatke prosilca, tudi za izmenjavo podatkov o njem, zgolj za namen izpolnjevanja obveznosti na podlagi te uredbe in da se ti podatki ne bodo posredovali državi izvora ;

Obrazložitev

Menimo, da bi bilo treba predvideti prepoved sporočanja podatkov, ki se nanašajo nanje, državam izvora prosilcev, in da bi morali biti strogo zaupni.

Predlog spremembe 8

COM(2020) 610 final, člen 12(6)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica, ki vodi osebni razgovor, pripravi pisni povzetek, ki vsebuje vsaj poglavitne informacije, ki jih je prosilec zagotovil med razgovorom. Povzetek je lahko bodisi v obliki poročila bodisi na standardnem obrazcu. Država članica prosilcu ali pravnemu svetovalcu ali drugemu zagovorniku, ki prosilca zastopa, pravočasno zagotovi dostop do povzetka.	Država članica, ki vodi osebni razgovor, pripravi pisni povzetek, ki vsebuje vsaj poglavitne informacije, ki jih je prosilec zagotovil med razgovorom. Povzetek je lahko bodisi v obliki poročila bodisi na standardnem obrazcu ter temelji na kontrolnem seznamu . Država članica prosilcu ali pravnemu svetovalcu ali drugemu zagovorniku, ki prosilca zastopa, pravočasno zagotovi dostop do povzetka.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo.

Predlog spremembe 9

COM(2020) 610 final, člen 21

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 21

Vstop

1. Kadar se na podlagi dokazov ali posrednih okoliščin s seznamov, opisanih v seznamih iz člena 30(4) te uredbe, vključno s podatki iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna prva država članica, v katero je vstopil na ta način. Če se prošnja registrira več kot tri leta po datumu nezakonitega prehoda meje, ta odgovornost preneha.

2. Pravilo iz odstavka 1 se uporablja tudi, kadar je bil prosilec na ozemlje izkrcan po operaciji iskanja in reševanja.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če se lahko na podlagi dokazov ali posrednih okoliščin, opisanih v seznamih iz člena 30(4) te uredbe, vključno s podatki iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], ugotovi, da je bil prosilec v skladu s členom 57 te uredbe po prestopu meje premeščen v drugo državo članico. V tem primeru je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna slednja.

Obrazložitev

Ker je v novem paktu o migracijah in azilu predlagan solidarnostni mehanizem in povečana operativna odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex in ker so obmejne lokalne in regionalne oblasti obremenjene zaradi obvezne uporabe postopka na meji, dodelitev odgovornosti za prošnjo za azil na podlagi merila nezakonitega vstopa prek zunanje meje ni več utemeljena. To merilo veliko bolj vodi v preprečevanje solidarne porazdelitve. Poleg tega dodelitev odgovornosti državi članici vstopa za osebe, izkrcane po operacijah iskanja in reševanja, ogroža njihovo učinkovitost, saj države članice že v preteklosti niso dovolile izkrcanj, da bi se izognile prevzemanju odgovornosti. Črtanje člena 21 predloga (= odgovornost države članice vstopa) ne bi v večini primerov odkritih nezakonitih prihodov nikakor spremenilo odgovornosti države članice ob zunanji meji. V skladu s členom 9(1) predloga morajo osebe, ki iščejo zaščito, za to zaprositi v državi članici prvega vstopa. V skladu s členom 8(2) predloga ostane za azilni postopek odgovorna ta država članica, kadar na osnovi meril ni mogoče določiti nobene druge odgovorne države članice. Črtanje bi razbremenilo nacionalne uprave in zmanjšalo stroške, ki bi nastali zaradi nepotrebnega upravnega bremena. Že danes je uspešnost poskusov ponovne predaje izjemno majhna, če nezakonitega vstopa ni mogoče dokazati s podatki iz Eurodaca. S črtanjem člena 21 bi bili ti poskusi odpravljeni.

Predlog spremembe 10

COM(2020) 610 final, člen 29(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar država članica, v kateri je bila prošnja za mednarodno zaščito registrirana, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, nemudoma, vsekakor pa v dveh mesecih od datuma registracije prošnje, od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca. Ne glede na prvi pododstavek se v primeru zadetka v sistemu Eurodac s podatki, zbranimi v skladu s členoma 13 in 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], ali v sistemu VIS s podatki, zbranimi v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008, zahteva za sprejem pošlje v enem mesecu od prejema takega zadetka. Kadar zahteva za sprejem prosilca ni poslana v obdobjih, določenih v prvem in drugem pododstavku, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v kateri je bila prošnja registrirana. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, lahko država članica, ki določa odgovorno državo članico, če meni, da je to v mladoletnikovo korist, nadaljuje postopek za določitev odgovorne države članice in od druge države članice zahteva, da prosilca sprejme kljub temu, da so roki iz prvega in drugega pododstavka potekli.

Kadar država članica, v kateri je bila prošnja za mednarodno zaščito registrirana, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, nemudoma, vsekakor pa v dveh mesecih od datuma registracije prošnje, od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca. Ne glede na prvi pododstavek se v primeru zadetka v sistemu Eurodac s podatki, zbranimi v skladu s členoma 13 in 14a Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac], ali v sistemu VIS s podatki, zbranimi v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008, zahteva za sprejem pošlje v enem mesecu od prejema takega zadetka. Kadar zahteva za sprejem prosilca ni poslana v obdobjih, določenih v prvem in drugem pododstavku, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v kateri je bila prošnja registrirana. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, lahko država članica, ki določa odgovorno državo članico, če meni, da je to v mladoletnikovo korist, in po tem, ko je prisluhnila mladoletniku, kadar je to mogoče, nadaljuje postopek za določitev odgovorne države članice in od druge države članice zahteva, da prosilca sprejme kljub temu, da so roki iz prvega in drugega pododstavka potekli.

Obrazložitev

V okviru postopka določanja odgovorne države članice se zdi terminologija, uporabljena v tem členu, preveč diskrecijska, zato je bolje, da se mladoletniku brez spremstva prisluhne, kadar je to mogoče.

Predlog spremembe 11

COM(2020) 610 final, člen 55(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar se država članica zaveže k prevzemu vračanja, nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, ki jim je država članica prejemnica izdala odločbo o vrnitvi, pa se v osmih mesecih ne vrnejo ali niso odstranjeni, država članica, ki prevzema vračanje, zadevne osebe prevzame na svoje ozemlje v skladu s postopkom iz členov 57 in 58. To obdobje začne teči od sprejetja izvedbenega akta iz člena 53(1) ali, če je primerno, člena 49(2).

Kadar se država članica zaveže k prevzemu vračanja, nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, ki jim je država članica prejemnica izdala odločbo o vrnitvi, pa se v osmih mesecih ne vrnejo ali niso odstranjeni, država članica, ki prevzema vračanje, zadevne osebe prevzame na svoje ozemlje v skladu s postopkom iz členov 57 in 58 , potem ko se je z lokalnimi in/ali regionalnimi oblastmi, na ozemlju katerih naj bi prišlo do predaje, posvetovala o izvedljivosti . To obdobje začne teči od sprejetja izvedbenega akta iz člena 53(1) ali, če je primerno, člena 49(2).

Obrazložitev

S predlogom spremembe se zagotovi, da se lahko lokalne in/ali regionalne oblasti, ki morajo namestiti osebe, prispele v okviru prevzema vračanja, čim bolje pripravijo na to nalogo.

Predlog spremembe 12

COM(2020) 610 final, člen 55(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo eno ali več naslednjih dejavnosti, ki jih izvaja prevzemna država članica:

Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo eno ali več naslednjih dejavnosti, ki jih izvaja prevzemna država članica , o katerih se država članica prejemnica po potrebi posvetuje s pristojnimi lokalnimi in/ali regionalnimi oblastmi :

(a)	svetovanje nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav o vračanju in reintegraciji;

(a)	svetovanje nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav o vračanju in reintegraciji;

(b)	uporaba nacionalnega programa in virov za zagotavljanje logistične, finančne in druge materialne pomoči ali pomoči v naravi, vključno z reintegracijo, nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav, ki so pripravljeni prostovoljno oditi;

(b)	uporaba nacionalnega programa in virov za zagotavljanje logistične, finančne in druge materialne pomoči ali pomoči v naravi, vključno z reintegracijo, nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav, ki so pripravljeni prostovoljno oditi;

(c)	vodenje ali podpiranje političnega dialoga in izmenjav z organi tretjih držav z namenom omogočanja ponovnega sprejema;

(c)	vodenje ali podpiranje političnega dialoga in izmenjav z organi tretjih držav z namenom omogočanja ponovnega sprejema;

(d)	navezovanje stikov s pristojnimi organi tretjih držav zaradi preverjanja istovetnosti državljanov tretjih držav in pridobitve veljavnega potovalnega dokumenta;

(d)	navezovanje stikov s pristojnimi organi tretjih držav zaradi preverjanja istovetnosti državljanov tretjih držav in pridobitve veljavnega potovalnega dokumenta;

(e)	organiziranje praktičnih ureditev za izvrševanje vračanja v imenu države članice prejemnice, kot so čarterski ali redni leti ali prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi v tretjo državo vrnitve.

(e)	organiziranje praktičnih ureditev za izvrševanje vračanja v imenu države članice prejemnice, kot so čarterski ali redni leti ali prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi v tretjo državo vrnitve.

Ti ukrepi ne vplivajo na obveznosti in odgovornosti države članice prejemnice, določene v Direktivi 2008/115/ES.

Obrazložitev

S predlogom spremembe želimo zagotoviti, da bodo lokalne in/ali regionalne oblasti, ki predane osebe poznajo zaradi njihovega sprejema, vključene tudi v ukrepe v okviru prevzema vračanja, s čimer bi se zagotovilo spoštovanje pravic teh oseb in nemoten prenos odgovornosti.

Predlog spremembe 13

COM(2020) 610 final, člen 57(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predaja zadevne osebe iz države članice prejemnice v državo članico premestitve se izvede v skladu z nacionalnim pravom države članice prejemnice po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najpozneje v štirih tednih po prejemu potrditve od države članice premestitve ali po končni odločitvi o pritožbi ali ponovnem pregledu odločitve o predaji, če v skladu s členom 33(3) obstaja odložilni učinek.

Obrazložitev

Učinkovit sprejem bo mogoč, če bodo tudi pristojne lokalne in regionalne oblasti neposredno obveščene ter bo z njimi opravljeno posvetovanje, da se bodo lahko ustrezno pripravile na sprejem.

Predlog spremembe 14

COM(2020) 610 final, člen 72

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.	člen 16 se nadomesti z naslednjim:

1.	člen 16 se nadomesti z naslednjim:

[…]

2. Države članice so lahko po potrebi upravičene tudi do dodatnega zneska v višini 10 000 EUR za družinske člane oseb iz odstavka 1, če so te osebe sprejete zaradi zagotovitve enotnosti družine. Pri tem je treba še posebej poskrbeti, da bo del tega zneska izplačan neposredno lokalnim in regionalnim oblastem, na ozemlju katerih bodo osebe sprejete zaradi premestitve ali humanitarnih razlogov.

2.	člen 17 se nadomesti z naslednjim:

2.	člen 17 se nadomesti z naslednjim:

[…]

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da se v okviru razpoložljivih sredstev po potrebi prilagodijo zneski iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, da se upoštevajo trenutna stopnja inflacije, relevantne spremembe na področju premestitve prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo ter dejavniki, na podlagi katerih se da najbolje izkoristiti uporabo finančne spodbude iz navedenih zneskov.

Obrazložitev

Z dodanim besedilom želimo zagotoviti, da bodo pristojne lokalne in regionalne oblasti prejele potrebno finančno podporo.

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU

Predlog spremembe 15

COM(2020) 611 final, člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(i)

uvodna izjava 10 se nadomesti z naslednjim:

(10)

„Prizadevanja držav članic pri uporabi te uredbe, še posebej prizadevanja držav članic, katerih azilni in sprejemni sistemi so podvrženi izrazitemu in nesorazmernemu pritisku, bi bilo treba ustrezno podpreti s sredstvi iz Sklada za azil, migracije in vključevanje. Tudi lokalnim in regionalnim oblastem je treba dati na voljo ustrezna sredstva, vključno z možnostjo neposrednega dostopa do Sklada za azil, migracije in vključevanje“. Poleg tega mora EU dodeliti posebna sredstva, da se regijam, ki se soočajo s povečanim migracijskim pritiskom, zlasti tistim na zunanjih mejah EU, omogoči, da sprejmejo mladoletnike brez spremstva, ki prihajajo na njihova ozemlja, in jim pomagajo.“

uvodna izjava 31 se nadomesti z naslednjim:

(ii)	uvodna izjava 31 se nadomesti z naslednjim:

(31)	Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti dejanske in pravne razloge za to in ga seznaniti s posledicami odločitve ter možnostmi za njeno izpodbijanje.

„(31)

Za zagotavljanje pravic prosilca bi morala biti odločitev o njegovi prošnji podana v pisni obliki. Če z odločitvijo mednarodna zaščita ni priznana, bi bilo prosilcu treba navesti dejanske in pravne razloge za to in ga seznaniti s posledicami odločitve ter možnostmi za njeno izpodbijanje.

(31a)

Da bi povečali učinkovitost postopkov ter zmanjšali tveganje pobega in verjetnost nedovoljenega gibanja, med izdajo negativne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito in odločbe o vrnitvi ne bi smelo biti postopkovnih vrzeli. Prosilcem, katerih prošnje so zavrnjene, bi bilo treba takoj izdati odločbo o vrnitvi. Brez poseganja v pravico do učinkovitega pravnega sredstva bi morala biti odločba o vrnitvi bodisi del negativne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito bodisi bi morala, če gre za ločen akt, biti izdana hkrati in skupaj z negativno odločbo.“;

(31a)

Da bi povečali učinkovitost postopkov ter zmanjšali tveganje pobega in verjetnost nedovoljenega gibanja, med izdajo negativne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito in odločbe o vrnitvi ne bi smelo biti postopkovnih vrzeli. Prosilcem, katerih prošnje so zavrnjene in ki jim država članica ne sklene izdati lastnega dovoljenja za prebivanje ali zagotoviti pravice do prebivanja zaradi težavne situacije ali iz humanitarnih ali drugih razlogov , bi bilo treba takoj izdati odločbo o vrnitvi. Brez poseganja v pravico do učinkovitega pravnega sredstva bi morala biti odločba o vrnitvi bodisi del negativne odločbe o prošnji za mednarodno zaščito bodisi bi morala, če gre za ločen akt, biti izdana hkrati in skupaj z negativno odločbo.“;

Obrazložitev

To priporočilo krepi regionalne in lokalne strukture ter izpolnjuje pretekle zahteve OR na tem področju. Poleg tega je bistveno, da EU nameni posebna sredstva regijam z večjim migracijskim pritiskom.

Predlog spremembe 16

COM(2020) 611 final, točka (5), uvodna izjava (40h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pri uporabi postopka na meji za izvedbo vračanja bi se morale uporabljati nekatere določbe [prenovljene direktive o vračanju], saj urejajo elemente postopka vračanja, ki jih ta uredba ne določa, zlasti določbe o opredelitvah pojmov, ugodnejših določbah, nevračanju, največji koristi otroka, družinskem življenju in zdravstvenem stanju, tveganju pobega, obveznosti sodelovanja, roku za prostovoljno vrnitev, odločbi o vrnitvi, odstranitvi, odlogu odstranitve, vračanju in odstranitvi mladoletnikov brez spremstva, prepovedih vstopa, varovalnih ukrepih pred vrnitvijo, pridržanju, pogojih pridržanja , pridržanju mladoletnikov in družin ter nujnih razmerah. Za zmanjšanje tveganja nedovoljenega vstopa in gibanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere se uporablja postopek na meji za izvedbo vračanja, se lahko nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav odobri rok za prostovoljno vrnitev, ki ni daljši od 15 dni, brez poseganja v možnost, da kadar koli prostovoljno izpolnijo obveznost vrnitve.

Pri uporabi postopka na meji za izvedbo vračanja bi se morale uporabljati nekatere določbe [prenovljene direktive o vračanju], saj urejajo elemente postopka vračanja, ki jih ta uredba ne določa, zlasti določbe o opredelitvah pojmov, ugodnejših določbah, nevračanju, največji koristi otroka, družinskem življenju in zdravstvenem stanju, tveganju pobega, obveznosti sodelovanja, roku za prostovoljno vrnitev, odločbi o vrnitvi, odstranitvi, odlogu odstranitve, vračanju in odstranitvi mladoletnikov brez spremstva, prepovedih vstopa, varovalnih ukrepih pred vrnitvijo, pridržanju, pogojih pridržanja ter nujnih razmerah. Za zmanjšanje tveganja nedovoljenega vstopa in gibanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere se uporablja postopek na meji za izvedbo vračanja, se lahko nezakonito prebivajočim državljanom tretjih držav odobri rok za prostovoljno vrnitev, ki ni daljši od 15 dni, brez poseganja v možnost, da kadar koli prostovoljno izpolnijo obveznost vrnitve.

Obrazložitev

OR se zavzema za popolno opustitev pridržanja otrok.

Predlog spremembe 17

COM(2020) 611 final, točka (13), člen 35a

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Zavrnitev prošnje in izdaja odločbe o vrnitvi	Zavrnitev prošnje in izdaja odločbe o vrnitvi
Kadar se prošnja zavrže kot nedopustna ali zavrne kot neutemeljena ali očitno neutemeljena tako glede statusa begunca kot glede statusa subsidiarne zaščite oziroma zavrže kot implicitno ali izrecno umaknjena, države članice izdajo odločbo o vrnitvi, ki je v skladu z Direktivo XXX/XXX/EU [direktiva o vračanju]. Odločba o vrnitvi se izda kot del odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ali v ločenem aktu. Kadar se odločba o vrnitvi izda kot ločen akt, se izda hkrati in skupaj z odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito.“;	Kadar se prošnja zavrže kot nedopustna ali zavrne kot neutemeljena ali očitno neutemeljena tako glede statusa begunca kot glede statusa subsidiarne zaščite oziroma zavrže kot implicitno ali izrecno umaknjena in država članica ne sklene osebi izdati lastnega dovoljenja za prebivanje ali zagotoviti pravice do prebivanja zaradi težavne situacije ali iz humanitarnih ali drugih razlogov , države članice izdajo odločbo o vrnitvi, ki je v skladu z Direktivo XXX/XXX/EU [direktiva o vračanju]. Odločba o vrnitvi se izda kot del odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ali v ločenem aktu. Kadar se odločba o vrnitvi izda kot ločen akt, se izda hkrati in skupaj z odločbo o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito.“;

Obrazložitev

Predlog Komisije državam članicam ne dovoli zagotavljanja zaščite iz humanitarnih ali družinskih razlogov zunaj mednarodne zaščite, ne da bi začele postopek vračanja. To je v nasprotju s členom 3(2) predloga direktive o pogojih za sprejem (COM(2016) 466 final), ki državam članicam zagotavlja prav to pravico. („Ta uredba se ne uporablja za druge nacionalne humanitarne statuse, ki jih izdajo države članice na podlagi svoje nacionalne zakonodaje tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite.“) Poleg tega so države članice v določenih razmerah celo dolžne zagotavljati zaščito, recimo v primeru nevarnosti za zdravje, kar je v skladu s sodno prakso Sodišča od zadeve M’Bodj naprej. Poleg tega je ta določba nepotrebna, saj člen 6(1) Direktive 2008/115/ES (direktiva o vračanju) države članice zavezuje, da izdajo odločbo o vrnitvi v primeru nezakonitega bivanja. Predlagana sprememba je v skladu s členom 6(4) direktive o vračanju.

Predlog spremembe 18

COM(2020) 611 final, točka (14), člen 40(1)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 40 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se doda naslednja točka:

(a)	v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(i)

je prosilec državljan tretje države, za katero je delež pozitivnih odločitev organa za presojo o priznanju mednarodne zaščite po najnovejših razpoložljivih letnih podatkih Eurostata na ravni Unije do 20 %, ali je imel, če gre za osebo brez državljanstva, pred tem običajno prebivališče v taki tretji državi, razen če je v zadevni tretji državi od objave ustreznih podatkov Eurostata prišlo do znatnih sprememb ali pa prosilec spada v posebno kategorijo oseb, za katere deleža do 20 % ni mogoče šteti za reprezentativnega glede na njihovo potrebo po zaščiti. “;

„(i)	je mogoče v nekaterih primerih o prošnji prosilca na podlagi ugotovitev iz prvega razgovora sprejeti odločitev v kratkem času in se lahko v primeru zavrnitve prošnje upravičeno pričakuje hitra vrnitev v matično državo ali tretjo državo, pripravljeno na sprejem “;

[…]

Obrazložitev

Navezovanje sankcij na državljanstvo, ki nastane zaradi navezovanja na stopnje zaščite, ni združljivo z mednarodnimi in evropskimi prepovedmi diskriminacije, če v posameznem primeru ni razlogov za to. OR zato predlaga postopek, usmerjen v možnost vračanja in verjetnost hitrega odločanja v posameznih primerih, kakršen se od leta 2019 uporablja v azilnem postopku v Švici. Tako bi bilo mogoče v kratkem času sprejeti bistveno več odločitev kot pri navezovanju na stopnje zaščite. To tudi in še posebej pripomore k razbremenitvi lokalnih in regionalnih oblasti na obmejnih območjih. Ta model poleg tega omogoča hitre odločitve, v katerih se prizna zaščita, ter trajno pospeši vključevanje oseb, ki očitno potrebujejo zaščito, npr. oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so rešene iz stiske na morju.

Predlog spremembe 19

COM(2020) 611 final, točka (14), člen 40(5)(c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

b)	v odstavku 5 se doda naslednja točka:

b)	v odstavku 5 se doda naslednja točka:

„(c)

„(c)	je mogoče v nekaterih primerih o prošnji prosilca na podlagi ugotovitev iz prvega razgovora sprejeti odločitev v kratkem času in se lahko v primeru zavrnitve prošnje upravičeno pričakuje hitra vrnitev v matično državo ali tretjo državo, pripravljeno na sprejem “;

Obrazložitev

Predlog spremembe 20

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Država članica obravnava prošnjo v postopku na meji v primerih iz odstavka 1 v okoliščinah iz točk (c), (f) ali (i) člena 40(1).	Država članica obravnava prošnjo v postopku na meji v primerih iz odstavka 1 v okoliščinah iz točk (f) ali (i) člena 40(1) ter iz točke (c) samo v primerih, ko okoliščine nakazujejo, da je mogoče v posameznem primeru pričakovati hitro odločitev in vračilo .

Obrazložitev

To bi razbremenilo lokalne in regionalne oblasti, ki skrbijo za namestitev prosilcev v času postopkov na meji.

Predlog spremembe 21

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Postopek na meji se lahko za mladoletnike brez spremstva in mladoletnike, mlajše od 12 let, ter njihove družinske člane uporabi le v primerih iz člena 40(5)(b).	Postopek na meji se lahko za mladoletnike in družinske člane , ki jih spremljajo, uporabi le v primerih iz člena 40(5)(b) ali v primerih, v katerih je mogoče pričakovati hitro mednarodno zaščito po obravnavi v skladu s členom 40(5)(c) . Mladoletnikov se med postopkom na meji ne sme pridržati.

Obrazložitev

Vse osebe, mlajše od 18 let, so enakovredno upravičene do mednarodne zaščite mladoletnikov. Posebni postopki naj se torej uporabljajo le, če je to v posameznem primeru v interesu mladoletne osebe ali utemeljeno z resnimi razlogi v skladu s členom 40(5)(b) predloga („grožnja nacionalni varnosti ali javnemu redu“). Zaradi postopkovnih razlogov ne sme priti do pridržanja. Pri tem gre za dobrobit mladoletnih oseb in varnostne interese držav članic; to stališče je OR izrazil že v preteklosti.

Predlog spremembe 22

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(9)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice postopka na meji ne uporabljajo ali ga prenehajo uporabljati v kateri koli fazi postopka, kadar:

[…]

(b)	prosilcem s posebnimi procesnimi potrebami ni mogoče zagotoviti potrebne podpore na lokacijah iz odstavka 14;

(b)	imajo prosilci posebne procesne potrebe, razen če je v posameznem primeru zagotovljeno, da je mogoče zagotoviti potrebno podporo na lokacijah iz odstavka 14;

Obrazložitev

Prosilci s posebnimi procesnimi potrebami morajo imeti v posameznih primerih dostop do ustreznih podpornih ukrepov, sicer se jih ne bi smelo napotiti v postopek na meji.

Predlog spremembe 23

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(11)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Postopek na meji je čim krajši, hkrati pa omogoča popolno in pravično obravnavo prošenj. Zajema odločitev iz odstavkov 2 in 3 ter po potrebi kakršno koli odločitev o pritožbi in se zaključi v 12 tednih po registraciji prošnje. Po tem obdobju se prosilcu dovoli vstop na ozemlje države članice, razen kadar se uporablja člen 41a(1).

Z odstopanjem od rokov iz členov 34, 40(2) in 55 države članice sprejmejo določbe o trajanju postopka obravnave in pritožbenega postopka, ki zagotavljajo, da se v primeru pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje v okviru postopka na meji odločitev o taki pritožbi izda v 12 tednih od registracije prošnje.

Postopek na meji je čim krajši , da se pripomore k razbremenitvi obmejnih regij , hkrati pa omogoča popolno in pravično obravnavo prošenj. Zajema odločitev iz odstavkov 2 in 3 ter po potrebi kakršno koli odločitev o pritožbi in se zaključi v 8 tednih po registraciji prošnje. Po tem obdobju se prosilcu dovoli premik na ozemlje države članice, razen kadar se uporablja člen 41a(1). Z odstopanjem od rokov iz členov 34, 40(2) in 55 države članice sprejmejo določbe o trajanju postopka obravnave in pritožbenega postopka, ki zagotavljajo, da se v primeru pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje v okviru postopka na meji odločitev o taki pritožbi izda v 8 tednih od registracije prošnje.

Obrazložitev

Obdobje 20 tednov je nerazumljivo dolg rok, ki prosilce zavezuje, da ostanejo na tranzitnih območjih, in tako nesorazmerno obremenjuje obmejne regije. Sodišče Evropske unije je v sodbi o madžarskem tranzitnem območju z dne 14. maja 2020 navedlo, da je treba specifične postopke na meji izvesti v razumnem času in da je treba že po štirih tednih dovoliti vstop za začetek rednega postopka. Zadrževanje na tranzitnih območjih pomeni odvzem svobode, zato je treba mejne postopke na teh območjih izvesti hitro. Obdobje več kot osmih tednov, ki je dvakrat daljše od obdobja, ki je trenutno dovoljeno v skladu s členom 43 direktive o azilnih postopkih (štiri tedne), bi verjetno tako Sodišče Evropske unije kot Evropsko sodišče za človekove pravice štela za nerazumljivo. Osem tednov je v večini primerov dovolj za izvedbo azilnega postopka. Če se postopek zaključi z negativno odločitvijo, je predvidenih dodatnih osem tednov za postopek vračanja. Če celoten postopek traja več kot tri mesece, ni verjetno, da bo vračanje mogoče izvesti hitro, kot je predvideno v postopku na meji.

Predlog spremembe 24

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(13)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Med obravnavanjem prošenj, za katere se uporablja postopek na meji, se prosilci zadržijo na zunanji meji, v njeni bližini ali na tranzitnih območjih. Vsaka država članica najpozneje [dva meseca po datumu začetka uporabe te uredbe] Komisiji sporoči lokacije na zunanjih mejah, v bližini zunanje meje ali na tranzitnih območjih, na katerih se bo izvajal postopek na meji, tudi ko se bo uporabljal odstavek 3, ter zagotovi, da zmogljivosti teh lokacij zadostujejo za obravnavanje vlog iz navedenega odstavka. Vse spremembe glede določitve lokacij, na katerih se bo izvajal postopek na meji, se Komisiji sporočijo dva meseca pred učinkovanjem sprememb.

Med obravnavanjem prošenj, za katere se uporablja postopek na meji, se prosilci zadržijo na zunanji meji, v njeni bližini ali na tranzitnih območjih. Vsaka država članica najpozneje [dva meseca po datumu začetka uporabe te uredbe] Komisiji sporoči lokacije na zunanjih mejah, v bližini zunanje meje ali na tranzitnih območjih, na katerih se bo izvajal postopek na meji, tudi ko se bo uporabljal odstavek 3, ter zagotovi, da zmogljivosti teh lokacij zadostujejo za obravnavanje vlog iz navedenega odstavka. Temu sporočilu je treba priložiti poročilo o posvetovanju s pristojnim lokalnim in regionalnim organom, na ozemlju katerega naj bi bili ti postopki izvedeni. Vse spremembe glede določitve lokacij, na katerih se bo izvajal postopek na meji, se Komisiji sporočijo dva meseca pred učinkovanjem sprememb.

Obrazložitev

Pri načrtovanju lokacij za izvajanje postopkov na meji je pomembno ustrezno upoštevati potrebe pristojnih lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 25

COM(2020) 611 final, točka (15), člen 41(14)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V primerih, ko zmogljivost lokacij, ki so jih države članice sporočile v skladu z odstavkom 14, začasno ne zadošča za obravnavo prosilcev iz odstavka 3, lahko države članice določijo druge lokacije na svojem ozemlju in po sporočilu Komisiji tam začasno in za najkrajši potrebni čas nastanijo prosilce.“;	V primerih, ko zmogljivost lokacij, ki so jih države članice sporočile v skladu z odstavkom 14, začasno ne zadošča za obravnavo prosilcev iz odstavka 3, lahko države članice po poprejšnjem posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi organi določijo druge lokacije na svojem ozemlju in po sporočilu Komisiji tam začasno in za najkrajši potrebni čas nastanijo prosilce.“;

Obrazložitev

Pri načrtovanju lokacij za izvajanje postopkov na meji je pomembno ustrezno upoštevati potrebe pristojnih lokalnih in regionalnih organov.

Predlog spremembe 26

COM(2020) 611 final, točka (16), člen 41a(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Osebe iz odstavka 1 se zadržijo največ 12 tednov na lokacijah na zunanji meji, v njeni bližini ali na tranzitnih območjih; kadar jih država članica ne more nastaniti na teh lokacijah, lahko uporabi druge lokacije na svojem ozemlju. To obdobje 12 tednov se začne, ko prosilec, državljan tretje države ali oseba brez državljanstva nima več pravice ostati in se mu ne dovoli ostati.

Osebe iz odstavka 1 se nastanijo za največ 8 tednov na lokacijah na zunanji meji, v njeni bližini ali na tranzitnih območjih; kadar jih država članica ne more nastaniti na teh lokacijah, lahko po posvetovanju s pristojnimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi uporabi druge lokacije na svojem ozemlju. To obdobje 8 tednov se začne, ko prosilec, državljan tretje države ali oseba brez državljanstva nima več pravice ostati in se mu ne dovoli ostati.

Obrazložitev

Pri načrtovanju lokacij za izvajanje postopkov na meji je pomembno ustrezno upoštevati potrebe pristojnih lokalnih in regionalnih organov. Za izvedbo postopka vračanja bi moralo biti na voljo največ osem tednov, da se razbremenijo obmejne regije. Sodišče Evropske unije je v sodbi o madžarskem tranzitnem območju z dne 14. maja 2020 navedlo, da je treba specifične postopke na meji izvesti v razumnem času in da je treba že po štirih tednih dovoliti vstop za začetek rednega postopka. Zadrževanje na tranzitnih območjih pomeni odvzem svobode, zato je treba mejne postopke na teh območjih izvesti hitro. Obdobje več kot osmih tednov, ki je dvakrat daljše od obdobja, ki je trenutno dovoljeno v skladu s členom 43 direktive o azilnih postopkih (štiri tedne), bi verjetno tako Sodišče Evropske unije kot Evropsko sodišče za človekove pravice štela za nerazumljivo. Osem tednov je v večini primerov dovolj za izvedbo azilnega postopka. Če se postopek zaključi z negativno odločitvijo, je predvidenih dodatnih osem tednov za postopek vračanja. Če celoten postopek traja več kot tri mesece, ni verjetno, da bo vračanje mogoče izvesti hitro, kot je predvideno v postopku na meji. Člen 34 predloga uredbe o azilnem postopku iz leta 2016 predvideva, da je treba odločitve o dopustnosti prošnje in o uporabi sporazumov s tretjo državo sprejeti v enem mesecu. Obdobje več kot dveh mesecev za sprejetje odločitve v postopku na meji bi bilo torej s pravnega vidika nerazumljivo. Kratka obdobja je treba predvideti tudi zato, ker je verjetneje, da do vračanja pride po hitrih postopkih s čim krajšimi čakalnimi dobami. Poleg tega je treba uskladiti terminologijo v predlogu; dvomljivim izrazom, ki bi lahko dejansko pomenili pridržanje, kot je „zadržati“, bi se bilo treba izogniti in jih nadomestiti z izrazi, ki so s pravnega vidika natančni, kot je „nastaniti“, in so v skladu z revidirano direktivo o pogojih za sprejem.

Predlog spremembe 27

COM(2020) 611 final, točka (18), člen 53(9)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Države članice zagotovijo samo eno pritožbeno stopnjo v zvezi z odločitvami, sprejetimi v okviru postopka na meji.	Države članice v zvezi z odločitvami, sprejetimi v okviru postopka na meji , zagotovijo pravno sredstvo v skladu s členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah . Za pritožbe v skladu s členom 55 veljajo časovne omejitve, predvidene v nacionalnem pravu. Prosilci imajo pravico, da v skladu s členom 54 med postopkom pritožbe in v pričakovanju rezultata ostanejo na ozemlju držav članic.

Obrazložitev

Stroga omejitev na zgolj eno pritožbeno stopnjo in tog rok za postopke na meji posegata v pristojnosti držav članic, ki lahko s postopkovnega vidika samostojno odločajo o zagotavljanju pravnega sredstva v okviru postopkov na meji. V skladu s sodno prakso Sodišča pa so zavezane spoštovanju člena 47 Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da morajo biti predpisi o pravnih sredstvih skladni z načeli nediskriminacije, enakovrednosti in učinkovitosti. To pomeni, da nista dovoljena nepravično obravnavanje v primerjavi z drugimi prosilci za azil in različna obravnava v primerjavi z drugimi podobnimi upravnimi sodnimi postopki. Predlog spremembe zagotavlja skladnost s temi zahtevami. Ravno tako ni mogoče na ravni EU določiti enotnega roka, v katerem je treba izdati odgovor na pritožbo, zato je najbolje, da se ga določi v skladu z nacionalnim upravnim pravom.

Predlog spremembe 28

COM(2020) 612 final, uvodna izjava 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Preverjanje bi bilo treba opraviti na zunanji meji ali v njeni bližini , preden se zadevnim osebam dovoli vstop na ozemlje . Države članice bi morale uporabljati ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi se zadevnim osebam preprečil vstop na ozemlje med preverjanjem. V posameznih primerih lahko to po potrebi vključuje pridržanje v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja to področje.

Preverjanje bi bilo treba opraviti na zunanji meji ali v njeni bližini. Države članice bi morale uporabljati ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi se zadevnim osebam preprečil premik na ozemlje med preverjanjem. V posameznih primerih , razen v primerih mladoletnih oseb, lahko to po potrebi vključuje pridržanje v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja to področje. Če je rezultat postopka preverjanja zavrnitev nadaljnjega premika, se uporablja člen 14 zakonika o schengenskih mejah.

Obrazložitev

Mednarodno pravo prepoveduje, da se otrokom iz upravnih razlogov odvzame svoboda, in Sodišče Evropske unije je odločilo, da mladoletnikov v okviru migracij ni mogoče sistematično obravnavati kot odraslih. Zavrnitev nadaljnjega premika po preverjanju je treba natančno utemeljiti in poleg tega mora biti v skladu z zakonikom o schengenskih mejah.

Predlog spremembe 29

COM(2020) 612 final, uvodna izjava 20

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale določiti primerne lokacije za preverjanje na zunanji meji ali v njeni bližini , pri čemer bi morale upoštevati geografsko lego in obstoječo infrastrukturo ter zagotoviti, da se lahko za prijete državljane tretjih držav in tiste, ki pridejo na mejni prehod, hitro začne preverjanje. Naloge v zvezi s preverjanjem se lahko izvajajo na žariščnih območjih iz točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta23.

Države članice bi morale določiti primerne lokacije za preverjanje, pri čemer bi morale upoštevati mnenja pristojnih lokalnih in regionalnih oblasti, geografsko lego in obstoječo infrastrukturo ter zagotoviti, da se lahko za prijete državljane tretjih držav in tiste, ki pridejo na mejni prehod, hitro začne preverjanje. Naloge v zvezi s preverjanjem se lahko izvajajo na žariščnih območjih iz točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta23.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da primerne lokacije izberejo glede na svoje nacionalne danosti in možnosti. Zlasti bi morale imeti možnost, da se z decentralizacijo odzovejo na posebno obremenitev regij na zunanji meji ali v njeni bližini. Pomembno pa je, da se pri načrtovanju lokacij za izvajanje preverjanj ustrezno upoštevajo potrebe pristojnih lokalnih ali regionalnih organov.

Predlog spremembe 30

COM(2020) 612 final, uvodna izjava 24

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Do zaključka preverjanja bi morali organi, pristojni za preverjanje, izpolniti obrazec za operativni razgovor. Obrazec bi bilo treba poslati organom, ki obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito, ali organom, pristojnim za vračanje, odvisno od tega, na koga se posameznik napoti. V prvem primeru bi morali organi, odgovorni za preverjanje, navesti tudi vse elemente, ki bi lahko bili pomembni za določitev, ali bi morali pristojni organi prošnjo zadevnega državljana tretje države predložiti v pospešeni postopek obravnave ali v postopek na meji.

Do zaključka preverjanja bi morali organi, pristojni za preverjanje, izpolniti obrazec za operativni razgovor. Obrazec bi bilo treba poslati organom, ki obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito, ali organom, pristojnim za vračanje, ter po potrebi tudi organom, ki so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za zaščito zdravja in varnosti, in/ali organom, pristojnim za posebej ranljive osebe, kot so mladoletniki brez spremstva ali ženske, ki potujejo same , odvisno od tega, na koga se posameznik napoti. V prvem primeru bi morali organi, odgovorni za preverjanje, navesti tudi vse elemente, še posebej morebitne posebne potrebe po zaščiti, ki bi lahko bili pomembni za določitev, ali bi morali pristojni organi prošnjo zadevnega državljana tretje države predložiti v pospešeni postopek obravnave ali v postopek na meji.

Obrazložitev

V primeru utemeljenih pomislekov glede zdravja ali varnosti se je treba obrniti na ustrezne pristojne organe. Četudi je pri preverjanju predvidena udeležba teh organov, je treba poskrbeti, da ti prejmejo vse ustrezne informacije. Enako velja v primerih, v katerih se med preverjanjem ugotovijo posebne potrebe po zaščiti, če je zanje v skladu z nacionalnim pravom pristojen drugi organ, kar je pogost pojav, kadar gre za otroke ter morebiti tudi žrtve trgovine z ljudmi in druge skupine. Zlasti je treba opozoriti na skupine, ki so najbolj ranljive in so izpostavljene zlorabam v celotnem migracijskem procesu, kot so mladoletniki brez spremstva ali ženske, ki potujejo same.

Predlog spremembe 31

COM(2020) 612 final, člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Preverjanje na zunanji meji

1. Ta uredba se uporablja za vse državljane tretjih držav, ki:

(a)

so prijeti zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje države članice po kopnem, morju ali zraku, razen državljanov tretjih držav, za katere država članica v skladu s členom 14(1) in (3) Uredbe (EU) št. 603/2013 ni dolžna pridobiti biometričnih podatkov iz razlogov, ki niso povezani z njihovo starostjo, ali

(a)

(b)	se izkrcajo na ozemlju države članice po operaciji iskanja in reševanja.

(b)	se izkrcajo na ozemlju države članice po operaciji iskanja in reševanja.

Za navedene osebe se preverjanje uporablja ne glede na to, ali so zaprosile za mednarodno zaščito.

V skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2016/399 (zakonik o schengenskih mejah) organ, ki je v nacionalnem pravu pooblaščen za zavrnitev vstopa, uporabi preverjanje za navedene osebe ne glede na to, ali so zaprosile za mednarodno zaščito.

Obrazložitev

S postopkom preverjanja se uvaja dodatni korak v procesih upravljanja migracij, ki so za številne države članice ob zunanjih mejah že sicer zahtevni. Preprečiti je treba, da bi bil to ločen postopek, ki bi zlasti državam ob zunanjih mejah povzročil bistveno dodatno breme, zato Odbor regij predlaga, da se ta postopek vključi v nadzor meje in ustreznim nacionalnim organom, pooblaščenim za zavrnitev vstopa v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2016/399 (zakonik o schengenskih mejah), naloži ta naloga, če na zunanji meji pride do preverjanja v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za vstop. S to vključitvijo v nadzor meje in nalogami mejnih organov je bolje zagotovljeno, da bo preverjanje služilo želenemu namenu, in sicer da se prijete osebe čim prej napotijo na ustrezne postopke ter da se postopki nadaljujejo brez prekinitve in odlašanja. Ker za državljane tretjih držav iz člena 3 obstajajo trije možni postopki (zavrnitev vstopa, posredovanje organom, pristojnim za postopek vračanja, posredovanje organom za presojo ali državi članici, pristojni za azilni postopek na podlagi solidarnostnega mehanizma), med njimi zavrnitev vstopa na meji v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 (zakonik o schengenskih mejah), se s to vključitvijo preverjanja zagotovita enotno ukrepanje in povezava preverjanja z morebitno zavrnitvijo vstopa, kar bistveno poenostavi učinkovito izvajanje postopka. Poleg tega je mogoče rezultat preverjanja brez dodatnih vmesnih korakov upoštevati pri odločitvi o zavrnitvi vstopa.

Predlog spremembe 32

COM(2020) 612 final, člen 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Preverjanje na ozemlju

Države članice uporabljajo preverjanje za državljane tretjih držav, ki so jih odkrile na njihovem ozemlju, kadar nič ne nakazuje, da so prečkali zunanjo mejo z namenom zakonitega vstopa na ozemlje držav članic. Za razbremenitev organov držav članic bi se bilo treba izogniti podvajanju delov postopka preverjanja, na primer v primeru prošenj za mednarodno zaščito.

Obrazložitev

Preverjanje se izvede ločeno samo, če je to potrebno. Pri prošnjah za mednarodno zaščito so nekateri deli preverjanja (identifikacija, posebne potrebe po zaščiti) že zajeti v obveznostih iz uredbe Eurodac in direktive o pogojih za sprejem. Preverjanje bi moralo biti del teh postopkov.

Predlog spremembe 33

COM(2020) 612 final, člen 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 6

Zahteve v zvezi s preverjanjem

1. V primerih iz člena 3 se preverjanje izvaja na lokacijah na zunanjih mejah ali v njihovi bližini .

1. V primerih iz člena 3 se preverjanje izvaja na primernih lokacijah v posamezni državi članici . Te lokacije se določijo po posvetovanju s pristojnim lokalnim ali regionalnim organom.

2. V primerih iz člena 5 se preverjanje izvaja na kateri koli ustrezni lokaciji na ozemlju države članice.

2. V primerih iz člena 5 se preverjanje izvaja na kateri koli ustrezni lokaciji na ozemlju države članice. Te lokacije se določijo po posvetovanju s pristojnim lokalnim ali regionalnim organom.

3. V primerih iz člena 3 se preverjanje izvede nemudoma, vsekakor pa se zaključi v 5 dneh od prijetja na območju zunanje meje, izkrcanja na ozemlju zadevne države članice ali prihoda na mejni prehod. V izjemnih okoliščinah, kadar je treba hkrati opraviti preverjanje nesorazmernega števila državljanov tretjih držav, kar v praksi onemogoča, da bi se preverjanje zaključilo v navedenem roku, se lahko rok 5 dni podaljša za največ dodatnih 5 dni.

Kar zadeva osebe iz člena 3(1)(a), za katere se uporablja člen 14(1) in (3) Uredbe (EU) št. 603/2013, se obdobje preverjanja, kadar na zunanji meji ostajajo fizično prisotne več kot 72 ur, skrajša na dva dni.

V postopkih je treba vedno poskrbeti za ustrezno presojo vsakega primera, da se prepreči diskriminatorno izvajanje postopka.

4. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o izjemnih okoliščinah iz odstavka 3. Komisijo obvestijo tudi takoj, ko razlogi za podaljšanje obdobja preverjanja ne obstajajo več.

5. Preverjanje iz člena 5 se izvede nemudoma, vsekakor pa se zaključi v 3 dneh od prijetja.

6. Preverjanje vključuje naslednje obvezne elemente:

(a)	predhodni zdravstveni pregled in pregled ranljivosti iz člena 9;

(b)	identifikacija iz člena 10;

(c)	evidentiranje biometričnih podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah iz člena 14(6), če še ni bilo izvedeno;

(d)	varnostno preverjanje iz člena 11;

(e)	izpolnjevanje obrazca za operativni razgovor iz člena 13;

(f)	napotitev na ustrezni postopek v skladu s členom 14.

(a)	predhodni zdravstveni pregled in pregled ranljivosti iz člena 9;

(b)	identifikacija iz člena 10;

(c)	evidentiranje biometričnih podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah iz člena 14(6), če še ni bilo izvedeno;

(d)	varnostno preverjanje iz člena 11;

(e)	izpolnjevanje obrazca za operativni razgovor iz člena 13;

(f)	napotitev na ustrezni postopek v skladu s členom 14.

7. Države članice imenujejo organe, pristojne za izvajanje preverjanja.

7. Države članice v skladu s členoma 3 in 5 imenujejo organe, pristojne za izvajanje preverjanja.

Države članice imenujejo usposobljeno zdravstveno osebje za izvajanje zdravstvenega pregleda iz člena 9. Po potrebi so vključeni tudi nacionalni organi za zaščito otrok in nacionalni poročevalci za boj proti trgovini z ljudmi.

Pri izvajanju preverjanja lahko pristojnim organom pomagajo ali jih podprejo strokovnjaki ali uradniki za zvezo in skupine, ki jih napotita Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter [Agencija Evropske unije za azil] v okviru svojih pooblastil.

Obrazložitev

Države članice bi morale imeti možnost, da primerne lokacije izberejo glede na svoje nacionalne danosti in možnosti. Zlasti bi morale imeti možnost, da se z decentralizacijo odzovejo na posebno obremenitev regij na zunanji meji ali v njeni bližini. Pri načrtovanju lokacij za izvajanje preverjanj se morajo ustrezno upoštevati potrebe pristojnih lokalnih ali regionalnih organov.

Postopek se ne sme izvajati na diskriminatoren način. Pri imenovanju pristojnih organov se je treba držati predlaganih določb iz členov 3 in 5, da se prepreči podvajanje pristojnosti.

Predlog spremembe 34

COM(2020) 612 final, člen 9(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kadar obstajajo znaki, da je državljan tretje države ranljiv ali da ima posebne potrebe v zvezi s sprejemom in postopkovne potrebe, prejme pravočasno in ustrezno podporo glede na svoje telesno in duševno zdravje. Mladoletnikom nudi podporo osebje, ki je usposobljeno in kvalificirano za obravnavanje mladoletnikov, v sodelovanju z organi za zaščito otrok.

Kadar obstajajo znaki, da je državljan tretje države ranljiv ali da ima posebne potrebe v zvezi s sprejemom in postopkovne potrebe, prejme pravočasno in ustrezno podporo glede na svoje telesno in duševno zdravje , ki jo nudijo specializirane svetovalne službe ali pristojni organi, pri čemer je treba tudi zagotoviti, da so na voljo ustrezni strokovnjaki za obravnavo posebnih potreb nekaterih skupin državljanov tretjih držav, kot so nosečnice, žrtve nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja, invalidi ter LGBTIQ osebe . Mladoletnikom nudi podporo osebje, ki je usposobljeno in kvalificirano za obravnavanje mladoletnikov, v sodelovanju z organi za zaščito otrok. V ta namen je treba nacionalne organe, pristojne za zaščito otrok, nemudoma obvestiti o prisotnosti mladoletnikov. Preverjanje se za mladoletnike brez spremstva ne opravlja, temveč se jih nemudoma napoti na pristojne organe za zaščito otrok. Kadar obstajajo razlogi za resne varnostne pomisleke v smislu člena 40(5)(b), se poleg tega obvestijo še pristojni organi.

Obrazložitev

Če se ugotovijo posebne potrebe po zaščiti, je potrebna podpora specializiranih svetovalnih služb ali organov, pristojnih za zaščito takšnih oseb, da se zagotovi pravočasna in ustrezna pomoč. Poleg tega je treba poskrbeti, da so organi, pristojni za zaščito otrok, nemudoma obveščeni o prisotnosti mladoletnikov. Če gre za mladoletne osebe brez spremstva, jih je treba napotiti na pristojne organe, da lahko ti izvedejo ukrepe za zaščito in podporo, predvidene v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu, in da se zlasti imenuje skrbnik ali zastopnik. Zaščito potrebujejo tudi LGBTIQ osebe, saj so še zadnja skupina najbolj ranljivih migrantov. Trenutno jih v Evropo prihaja veliko število, vendar zanje nimamo pravih sistemov zaščite.

Predlog spremembe 35

COM(2020) 612 final, člen 14

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 14	Člen 14
Izid preverjanja	Izid preverjanja
[…]	[…]
2. Državljani tretjih držav, ki so vložili prošnjo za mednarodno zaščito, se skupaj z obrazcem iz člena 13 te uredbe napotijo na organe iz člena XY Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku]. Ob tej priložnosti organi, ki izvajajo preverjanje, v obrazcu za operativni razgovor opozorijo na vse elemente, ki se na prvi pogled zdijo pomembni za napotitev zadevnih državljanov tretjih držav v pospešeni postopek obravnave ali postopek na meji.	2. Državljani tretjih držav, ki so vložili prošnjo za mednarodno zaščito, se skupaj z obrazcem iz člena 13 te uredbe napotijo na organe iz člena XY Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku]. Ob tej priložnosti organi, ki izvajajo preverjanje, v obrazcu za operativni razgovor opozorijo na vse elemente, ki na prvi pogled podpirajo napotitev zadevnih državljanov tretjih držav v pospešeni postopek obravnave ali postopek na meji ali tej napotitvi nasprotujejo . Zlasti je treba opozoriti na ugotovitve ali sume v zvezi s posebnimi potrebami po zaščiti, še posebej v primeru mladoletnikov brez spremstva.
[…]	[…]
7. Kadar se državljani tretjih držav iz člena 3(1) in člena 5 napotijo na ustrezni postopek v zvezi z azilom ali vračanjem, se preverjanje konča. Če vsi pregledi niso bili zaključeni v rokih iz člena 6(3) in (5), se preverjanje v zvezi s to osebo, ki se napoti na ustrezni postopek, kljub temu konča.	7 . Po potrebi se obvestijo organi, pristojni za zdravstveno varstvo, zaščito varnosti ali zaščito posebnih skupin, zadevne osebe pa se napotijo na te organe, če je to predvideno v nacionalnem pravu.
	8 . Kadar se državljani tretjih držav iz člena 3(1) in člena 5 napotijo na ustrezni postopek v zvezi z azilom ali vračanjem, se preverjanje konča. Če vsi pregledi niso bili zaključeni v rokih iz člena 6(3) in (5), se preverjanje v zvezi s to osebo, ki se napoti na ustrezni postopek, kljub temu konča.

Obrazložitev

Da se zagotovi, da osebe s posebnimi potrebami po zaščiti niso napotene v postopek na meji ali pospešeni postopek, ki bi ga bilo mogoče v teh primerih izpeljati le ob znatnih pravnih in praktičnih težavah, je treba pojasniti, da se te osebe napotijo na organ za presojo, preden ta odloči o vrsti postopka. Zlasti v primerih tveganja za zdravje in varnost ne bi smela biti edina možnost napotitev na organ za presojo ali na organe, pristojne za postopek vračanja. Poleg tega bi morale države članice ohraniti možnost, da za določene skupine s posebnimi potrebami po zaščiti predvidijo specifične pristojnosti. Zlasti je treba upoštevati posebne ukrepe za zaščito tujih mladoletnikov brez spremstva.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju v kriznih razmerah in primeru višje sile na področju migracij in azila

Predlog spremembe 36

COM(2020) 613 final, uvodna izjava 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Postopkovna pravila iz Uredbe (EU) XXX/XXX [upravljanje azila in migracij] za izvajanje prevzema premestitev in vračanja bi bilo treba uporabljati za zagotovitev ustreznega izvajanja solidarnostnih ukrepov v kriznih razmerah, vendar bi jih bilo treba prilagoditi resnosti in nujnosti teh razmer. Zlasti mladoletnike brez spremstva bi bilo treba čim prej premestiti v države članice, ki so pristojne za njih, ali na druga območja EU, če imajo družinske člane v drugih državah članicah.

Obrazložitev

OR se že dolgo zavzema za to, da se mladoletnikom brez spremstva izboljša dostop do pravic, izhaja pa iz (pravne) nujnosti, da je treba koristi otroka upoštevati prednostno. EU mora pomagati, da se mladoletniki brez spremstva premestijo v druge države članice, če imajo v njih družinske člane, s čimer bo ublažila pritisk na obmejne regije ter ravnala v duhu solidarnosti in deljene odgovornosti, ki bi ju moral zagovarjati novi pakt.

Predlog spremembe 37

COM(2020) 613 final, uvodna izjava 14

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se državam članicam zagotovi potrebna prožnost pri soočanju z velikim pritokom migrantov, ki izrazijo namero, da bodo zaprosili za azil, bi bilo treba razširiti uporabo postopka na meji iz člena 41 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku], postopek kriznega upravljanja na področju azila pa bi moral državam članicam omogočiti, da v okviru postopka na meji sprejmejo odločitev tudi o utemeljenosti prošnje v primerih prosilcev, ki imajo državljanstvo tretje države, ali oseb brez državljanstva, ki so nekoč običajno prebivale v tretji državi, če je za te prosilce delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito na ravni EU 75 % ali manj . Zato bi morale države članice pri uporabi kriznega postopka na meji še naprej uporabljati postopek na meji, kakor je določen v členu 41 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku], vendar bi lahko uporabo postopka na meji razširile na državljane, ki prihajajo iz tretjih držav, za katere je povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za azil na ravni EU nad 20 % vendar pod 75 %.

Obrazložitev

V zaostrenih razmerah postopki na meji dodatno bremenijo obmejne regije. Države članice bi morale imeti možnost, da se po posvetovanju s Komisijo odpovejo postopkom na meji, da bi učinkovito obvladale prihode, ter azilne postopke izvedejo na svojem ozemlju, ki ni ob meji.

Predlog spremembe 38

COM(2020) 613 final, uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zaradi morebitnega pritiska na azilni sistem bi morale imeti države članice v kriznih razmerah možnost, da prosilcem, za katere se uporablja postopek na meji,

ne dovolijo vstopa na svoje ozemlje za daljše obdobje, kot je določeno v členu 41(11) in (13) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku]. Vendar bi bilo treba postopke dokončati čim prej, v vsakem primeru pa bi se obdobje lahko podaljšalo le za dodatno obdobje, ki ni daljše od osmih tednov; če teh postopkov ne bi bilo mogoče zaključiti do izteka tega podaljšanega obdobja, bi bilo treba prosilcem dovoliti vstop na ozemlje države članice za namene dokončanja postopka za mednarodno zaščito .

Zaradi morebitnega pritiska na azilni sistem , vendar ob upoštevanju bremena za regije, ki jih je prizadela takšna kriza, bi morale imeti države članice v kriznih razmerah možnost, da prosilcem, za katere se uporablja postopek na meji, ne dovolijo premika na svoje ozemlje za daljše obdobje, kot je določeno v členu 41(11) in (13) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku]. Vendar bi bilo treba postopke dokončati čim prej, v vsakem primeru pa bi se obdobje lahko podaljšalo le za dodatno obdobje, ki ni daljše od osmih tednov; če teh postopkov ne bi bilo mogoče zaključiti do izteka tega podaljšanega obdobja, se prosilcem dovoli premik na ozemlje države članice za namene dokončanja postopka za mednarodno zaščito.

Obrazložitev

Postopkov na meji ne bi smeli podaljševati, ne da bi se najprej preverile posledice za regije.

Predlog spremembe 39

COM(2020) 613 final, uvodna izjava 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V kriznih razmerah bi morale imeti države članice možnost, da začasno prekinejo obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, ki jih vložijo razseljene osebe iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v izvorno državo, kjer bi se v izrednih razmerah oboroženega spopada soočale z visoko stopnjo tveganja, da bodo izpostavljene samovoljnemu nasilju. V takem primeru bi bilo treba tem osebam priznati status takojšnje zaščite. V kriznih razmerah bi morale imeti države članice tudi diskrecijsko pravico, da priznajo status takojšnje zaščite otrokom in posebej ranljivim skupinam, pa tudi drugim skupinam oseb, ki takšno zaščito potrebujejo, če to omogoča nacionalna zakonodaja. Države članice bi morale obravnavo njihovih prošenj nadaljevati najpozneje eno leto po začasni prekinitvi.

Obrazložitev

V kriznih razmerah, ki jih ureja obravnavana uredba, otroci in osebe s posebnimi potrebami glede zaščite potrebujejo minimalno raven varnosti bivanja. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morale imeti države članice možnost, da državljanom tretjih držav dovolijo ostati na svojem ozemlju iz drugih razlogov, kot jih določajo nacionalna pravila.

Predlog spremembe 40

COM(2020) 613 final, člen 1(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 1

Predmet urejanja

[…]

2. V tej uredbi krizne razmere pomenijo:

(a)

bodisi izjemni primer množičnega pritoka državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nezakonito prispejo v državo članico ali se izkrcajo na njeno ozemlje po operacijah iskanja in reševanja, pri čemer ti dogodki nastopijo v tolikšnem obsegu glede na število prebivalcev in BDP zadevne države članice ter so take narave, da zaradi njih azilni sistem posamezne države članice ter njen sistem sprejema ali vračanja postane nefunkcionalen, kar ima lahko resne posledice za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema ali skupnega okvira iz Uredbe (EU) XXX/XXX [upravljanje azila in migracij], bodisi

(a)

bodisi izjemni primer množičnega pritoka državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nezakonito prispejo v državo članico ali se izkrcajo na njeno ozemlje po operacijah iskanja in reševanja, pri čemer ti dogodki nastopijo v tolikšnem obsegu glede na število prebivalcev in BDP zadevne države članice ter so take narave, da zaradi njih azilni sistem na lokalni, regionalni in/ali nacionalni ravni posamezne države članice ter njen sistem sprejema ali vračanja postane nefunkcionalen, kar ima lahko resne posledice za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema ali skupnega okvira iz Uredbe (EU) XXX/XXX [upravljanje azila in migracij], bodisi

(b)	neposredno tveganje za tak izjemni primer množičnega pritoka.

(b)	neposredno tveganje za tak izjemni primer množičnega pritoka.

Obrazložitev

Obremenitve zaradi visokega števila vstopov in prošenj so pogosto regionalne in so zlasti odvisne od poti potovanja oziroma vstopa. Tudi lokalna ali regionalna odpoved delovanja bi morala biti opredeljena kot krizna situacija, če ima za zadevne osebe enake posledice. S tem se izpostavi, da azilni sistem posamezne države članice z vidika odstotka na nacionalni ravni kot celota sicer še deluje, vendar lahko obstajajo kraji in regije, za katere to ne velja, ter da lahko nedelovanje povzroči velike težave pri zagotavljanju storitev ali njihov izpad na lokalni ravni.

Predlog spremembe 41

COM(2020) 613 final, člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. V kriznih razmerah iz člena 1(2) in v skladu s postopki iz člena 3 lahko države članice v zvezi s prošnjami, vloženimi v obdobju uporabe tega člena, odstopajo od člena 41 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku], kot sledi:

(a)

z odstopanjem od člena 41(2)(b) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] lahko države članice poleg primerov iz člena 40(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] v postopku na meji odločajo o utemeljenosti prošnje v primerih prosilcev, ki imajo državljanstvo tretje države, ali oseb brez državljanstva, ki so nekoč običajno prebivale v tretji državi, če je za te prosilce delež prošenj za mednarodno zaščito, ki so jih organi za presojo ugodno rešili, v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi podatki Eurostata o letnem povprečju na ravni Unije 75 % ali manj ;

(a)	z odstopanjem od člena 41(2)(b) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] se lahko države članice , po posvetovanju s Komisijo, odpovejo izvajanju postopkov na meji ;

(b)

z odstopanjem od člena 41(11) in (13) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] se najdaljše trajanje postopka na meji za obravnavanje prošenj iz navedenega člena lahko podaljša za dodatno obdobje največ osmih tednov. Po tem obdobju se prosilcu dovoli vstop na ozemlje države članice za namene dokončanja postopka za mednarodno zaščito.

(b)

z odstopanjem od člena 41(11) in (13) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] se najdaljše trajanje postopka na meji za obravnavanje prošenj iz navedenega člena lahko podaljša za dodatno obdobje največ šestih tednov. Po tem obdobju se prosilcu dovoli vstop na ozemlje države članice za namene dokončanja postopka za mednarodno zaščito.

Obrazložitev

V kriznih razmerah lahko uporaba postopka na meji povzroči dodatno breme za obmejne regije, zato bi morale imeti države članice možnost, da se po posvetovanju s Komisijo odpovejo postopku na meji, da si izboljšajo učinkovitost obvladovanja prihodov. Podaljšanje postopka na meji sme znašati le šest tednov, da na meji ne pride do (dodatne) preobremenitve.

Predlog spremembe 42

COM(2020) 613 final, člen 10(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 10	Člen 10
Priznanje statusa takojšnje zaščite	Priznanje statusa takojšnje zaščite
1. V kriznih razmerah iz člena 1(2)(a) in na podlagi izvedbenega akta, ki ga sprejme Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena, lahko države članice začasno prekinejo obravnavo prošenj za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] in Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] v zvezi z razseljenimi osebami iz tretjih držav, ki se soočajo z visoko stopnjo tveganja, da bodo izpostavljene samovoljnemu nasilju v izrednih razmerah oboroženega spopada, in se ne morejo vrniti v izvorno državo. V takem primeru države članice zadevnim osebam priznajo status takojšnje zaščite, razen če predstavljajo nevarnost za nacionalno varnost ali javni red države članice. Tak status ne posega v njihovo tekočo prošnjo za mednarodno zaščito v zadevni državi članici.	1. V kriznih razmerah iz člena 1(2)(a) in na podlagi izvedbenega akta, ki ga sprejme Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena, lahko države članice začasno prekinejo obravnavo prošenj za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] in Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] v zvezi z razseljenimi osebami iz tretjih držav, ki se soočajo z visoko stopnjo tveganja, da bodo izpostavljene samovoljnemu nasilju v izrednih razmerah oboroženega spopada, in se ne morejo vrniti v izvorno državo. V takem primeru države članice zadevnim osebam priznajo status takojšnje zaščite, razen če predstavljajo nevarnost za nacionalno varnost ali javni red države članice. V kriznih razmerah bi morale imeti države članice tudi diskrecijsko pravico, da priznajo status takojšnje zaščite otrokom in posebej ranljivim skupinam, pa tudi drugim skupinam oseb, ki takšno zaščito potrebujejo, če to omogoča nacionalna zakonodaja. Tak status ne posega v njihovo tekočo prošnjo za mednarodno zaščito v zadevni državi članici.

Obrazložitev

Spremenjeni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij] in Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preselitvi] za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva ter o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818

Predlog spremembe 43

COM(2020) 614 final, točka (14), člen 10(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsaka država članica pridobi biometrične podatke vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je star vsaj šest let, med preverjanjem iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] ali, če biometričnih podatkov ni bilo mogoče pridobiti med preverjanjem ali če se preverjanje za prosilca ni uporabilo, po registraciji prošnje za mednarodno zaščito iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] ter čim hitreje in najpozneje 72 ur po pridobitvi biometričnih podatkov slednje skupaj s podatki iz člena 12 (c) do (p) te uredbe posreduje centralnemu sistemu in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), CIR.	Vsaka država članica pridobi biometrične podatke vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je star vsaj dvanajst let, med preverjanjem iz Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] ali, če biometričnih podatkov ni bilo mogoče pridobiti med preverjanjem ali če se preverjanje za prosilca ni uporabilo, po registraciji prošnje za mednarodno zaščito iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku] ter čim hitreje in najpozneje 72 ur po pridobitvi biometričnih podatkov slednje skupaj s podatki iz člena 12 (c) do (p) te uredbe posreduje centralnemu sistemu in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), CIR.
Če se uporablja člen 3(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] in oseba med preverjanjem zaprosi za mednarodno zaščito, vsaka država članica za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je star vsaj šest let, uporabi biometrične podatke, pridobljene med preverjanjem, in jih skupaj s podatki iz člena 12(c) do (p) te uredbe posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), v CIR, in sicer najpozneje 72 ur po registraciji prošnje iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku].	Če se uporablja člen 3(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o preverjanju] in oseba med preverjanjem zaprosi za mednarodno zaščito, vsaka država članica za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je star vsaj dvanajst let, uporabi biometrične podatke, pridobljene med preverjanjem, in jih skupaj s podatki iz člena 12(c) do (p) te uredbe posreduje v centralni sistem in, če je ustrezno v skladu s členom 4(2), v CIR, in sicer najpozneje 72 ur po registraciji prošnje iz člena 27 Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnem postopku].
Če države članice ne spoštujejo roka 72 ur, jih to ne odveže obveznosti, da pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prosilca in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.	Če države članice ne spoštujejo roka 72 ur, jih to ne odveže obveznosti, da pridobijo biometrične podatke in jih posredujejo CIR. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila mogoča ustrezna primerjava iz člena 26, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prosilca in jih čim prej ponovno pošlje, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno odvzela.

Obrazložitev

Vizumski zakonik določa, da se prstni odtisi odvzamejo vsem prosilcem za vizum, ki so starejši od 12 let. Enako velja za otroke, ki vstopajo v EU zaradi kratkoročnega bivanja po sistemu vstopa/izstopa. S prilagoditvijo starostne meje v uredbi Eurodac meji, ki jo določata vizumski zakonik in sistem vstopa/izstopa, se zagotovita srednje- in dolgoročna skladnost ter zanesljivost podatkov.

Predlog spremembe 44

COM(2020) 614 final, točka (17), člen 13(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišla iz tretje države, in ki je niso poslali nazaj, ali ki ostaja fizično prisotna na ozemlju držav članic in ni priprta, zaprta ali pridržana celo obdobje med prijetjem in odstranitvijo na podlagi odločitve, da se jo pošlje nazaj.

Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj dvanajst let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ko je prišla iz tretje države, in ki je niso poslali nazaj, ali ki ostaja fizično prisotna na ozemlju držav članic in ni priprta, zaprta ali pridržana celo obdobje med prijetjem in odstranitvijo na podlagi odločitve, da se jo pošlje nazaj.

Obrazložitev

Predlog spremembe 45

COM(2020) 614 final, točka (18), člen 14(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in ki nezakonito biva na ozemlju te države članice.	Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj dvanajst let in ki nezakonito biva na ozemlju te države članice.

Obrazložitev

Predlog spremembe 46

COM(2020) 614 final, točka (19), člen 14a(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in ki se izkrca po operaciji iskanja in reševanja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij].	Vsaka država članica nemudoma pridobi biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj dvanajst let in ki se izkrca po operaciji iskanja in reševanja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) XXX/XXX [uredba o upravljanju azila in migracij].

Obrazložitev

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja predlog Komisije o novem paktu o migracijah in azilu, s katerim si Komisija prizadeva premagati blokado skupnega azilnega in migracijskega sistema, pri kateri države članice vztrajajo že pet let. Podpira namen Komisije, da oblikuje celovit sistem za dolgoročno upravljanje migracij, vključno z migracijami beguncev, ki bo temeljil na evropskih vrednotah, zlasti na vrednotah solidarnosti in dostojanstva, ter na pravu EU in mednarodnem pravu (1);

izraža zaskrbljenost, da lokalna in regionalna razsežnost v novih predlogih v okviru pakta ni dovolj upoštevana ter da bodo za prihod in registracijo ponovno odgovorne predvsem države ob zunanjih mejah EU. Zaradi tega je kritičen glede ohranitve merila prvega vstopa. Zato v interesu resnične solidarnosti poziva k hitri in pošteni dodelitvi prosilcev za azil drugim državam članicam in večji vključenosti nove Agencije Evropske unije za azil, lokalnih in regionalnih oblasti ter akterjev civilne družbe, da bi vzpostavili sodelovanje na več ravneh, ki bi vključevalo deležnike iz javnega in zasebnega sektorja;

ponovno poudarja, da je treba najti dolgoročno rešitev za izzive pri obravnavanju nezakonitih prihodov in nastanitvi oseb, ki iščejo zaščito, v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, pri tem pa zagotoviti, da se spoštuje načelo nevračanja in da se pri vseh odločitvah in ukrepih upoštevajo interesi oseb, ki potrebujejo zaščito. V ta namen predlaga, naj se v okviru uredbe upravljanju azila in migracij ter novega pakta o migracijah in azilu upoštevajo obstoječe dobre prakse prostovoljne ozemeljske porazdelitve na regionalni ravni, ki uporabljajo razdelitveni ključ na podlagi velikosti prebivalstva, brezposelnosti in dohodka (2);

ugotavlja, da ni bilo mogoče uvesti fiksne kvote za porazdelitev prosilcev za azil po vsej EU; kljub temu načeloma pozdravlja predlog Komisije o uvedbi solidarnostnega mehanizma, pri katerem morajo sodelovati vse države članice, pri čemer pa lahko same izbirajo med različnimi vrstami pomoči. Opozarja, da lahko ta mehanizem deluje le, če bo vzpostavljeno ravnovesje med prostimi mesti za sprejem beguncev in drugimi oblikami pomoči. Ključno je torej zagotoviti, da je število držav članic, ki sprejemajo begunce, ustrezno sorazmerno s številom tistih, ki izberejo drugo vrsto pomoči, ter z razmerjem med prosilci za azil, ki izpolnjujejo pogoje za azil, in tistimi, ki jih je treba vrniti;

glede na kompleksnost predlaganega postopka dvomi, da je mogoče sistem prevzema vračanja izvesti v praksi. V zvezi s tem predlaga uvedbo sistema gospodarskih spodbud in sankcij, da se zagotovi izvajanje solidarnostnega mehanizma;

poudarja pomen načel človekovih pravic in pravne države (npr. prost dostop do neodvisnega svetovanja in pravnega zastopanja ter do urada visokega komisarja OZN za begunce), ki veljajo tudi na zunanjih mejah Evropske unije; to velja še posebej za predlagane postopke na meji, ki so v skladu z evropskimi vrednotami in pravno državo in morajo zagotoviti, da ne pride do diskriminacije na podlagi državljanstva; za postopke na meji je treba izbrati drug model, ne pa modela, ki se navezuje na stopnjo zaščite. Novi postopki na meji morajo te standarde zagotavljati tudi v praksi;

predlaga, da sozakonodajalca preverita, ali so določbe v členih 53 in 54 predloga uredbe o azilnem postopku v skladu s sodno prakso Sodišča o učinkovitem pravnem varstvu in o nujnosti spoštovanja drugih načel evropskega prava in pravne države pri oblikovanju pravnega varstva na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

poziva, naj se predlagani postopek preverjanja izvaja tako, da bo mogoče že v zgodnji fazi učinkovito ugotoviti „posebno ranljivost“. Sem sodita prepoznavanje in primerna obravnava skupin ljudi, navedenih v direktivi o pogojih za sprejem in predlagani uredbi o azilnem postopku;

opozarja, da je za preverjanje predvidenih največ pet dni, vendar to v veliko primerih ne bo zadoščalo za dejansko prepoznavanje posebnih potreb po zaščiti. V obmejnih regijah je treba nameniti dodatne vire za preverjanje, da se zagotovita ustrezna izvedba postopka in učinkovito prepoznavanje posebnih potreb ter preprečijo diskriminatorne prakse, kot je rasno profiliranje;

10.

poudarja, da se je treba v postopku preverjanja izogniti podvajanju in povečati njegovo učinkovitost;

11.

opozarja, da se uspešno krizno upravljanje začne zlasti na lokalni in regionalni ravni, zato bi moralo biti usklajevanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi glavna prednostna naloga;

12.

predlaga, da se – ob upoštevanju diskrecijske pravice držav članic – takojšnja zaščita v kriznih razmerah prizna ne le beguncem iz oboroženih spopadov, temveč tudi drugim ranljivim skupinam ljudi, zlasti otrokom in žrtvam mučenja, travmatiziranim osebam ter žrtvam trgovine z ljudmi, katerih znaki niso zmeraj vidno prepoznavni;

13.

spominja, da je treba spoštovati Splošno uredbo o varstvu podatkov in splošna načela obdelave podatkov, ter poziva sozakonodajalca, da ustrezno upoštevata pridržke, ki jih je Evropski nadzornik za varstvo podatkov izrazil zlasti glede predlogov uredbe o preverjanju in uredbe Eurodac;

14.

predlaga, naj starostna meja za pridobivanje biometričnih podatkov v okviru uredbe Eurodac znaša 12 let, da se jo uskladi z zahtevami glede starosti iz vizumskega zakonika in sistema vstopa/izstopa. Shranjevanje biometričnih podatkov je vedno povezano s tveganjem za varstvo podatkov, zato je priporočljivo, da se podatki oseb, ki zadevnega problema morda še ne razumejo, ne shranjujejo za namene kazenskega pregona;

15.

pozdravlja željo Komisije, da se ustvarijo varne poti v Evropo. To je dodaten evropski prispevek k mednarodni zaščiti beguncev, ki ne more nadomestiti posameznih azilnih postopkov;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo programe za preselitev, vzpostavijo dodatne programe za humanitarni sprejem, kot so programi zasebnega sponzorstva, ter spodbujajo zaposlovanje kvalificiranih in nadarjenih delavcev iz tretjih držav;

17.

poudarja, da so številne lokalne in regionalne oblasti v vsej EU pripravljene aktivno sodelovati pri sprejemu in vključevanju oseb, ki potrebujejo zaščito, ter poudarja potencial pobude OR z naslovom Mesta in regije za vključevanje; predlaga, naj Evropska komisija upošteva dobre prakse v regijah in mestih pri vključevanju, da bi razširila njihovo uporabo tudi drugje, spodbudila nastajanje novih pobud in prispevala h konstruktivnejši javni razpravi o zakonodaji o azilu in migracijah;

18.

poziva k izvajanju in oblikovanju učinkovitih politik sodelovanja s tretjimi državami. V ta namen mora EU razviti novo strategijo za podporo trajnostnemu razvoju teh držav, zlasti afriških, tako da bo na podlagi pobud s področja zdravja, proizvodnje, izobraževanja, usposabljanja, gradnje infrastrukture ter trajnostnega in demokratičnega gospodarskega napredka spodbujala trajnostni gospodarski razvoj in demokratične procese, kar bo omogočilo, da njihovim prebivalcem ne bo treba migrirati;

19.

pričakuje, da se bodo prostovoljne ponudbe lokalne in regionalne ravni za sprejem posebej ranljivih oseb v okviru pakta o migracijah in azilu bolj priznavale;

20.

pozdravlja akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 kot nujno dopolnilo novega pakta o migracijah in azilu ter vlogo, ki je v njem priznana lokalnim in regionalnim oblastem; z zanimanjem pričakuje izvajanje partnerstva za vključevanje, ki sta ga sklenila Evropska komisija in Evropski odbor regij;

21.

meni, da so ukrepi pred odhodom in pred prihodom neločljivo povezani z učinkovitim razvojem zakonitih migracijskih poti, saj bo akcijski načrt tako lahko izpolnil svoj namen in uspešno zajel vse različne faze procesa vključevanja;

22.

poudarja, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti, vključno z makroregionalno ravnjo, preprostejši in bolj jasen dostop do finančne pomoči EU za integracijo in vključevanje;

23.

poudarja, da se je treba proti dezinformacijam o integraciji in migracijah boriti s konkretnimi dejstvi in številkami, ki odvračajo od diskriminacij, predsodkov, rasizma in ksenofobije. Zato poziva Evropsko komisijo, da v letno poročilo o strateškem predvidevanju zajame rezultate Letnega regionalnega in lokalnega barometra EU, ki na podlagi dokazov med drugim ponazarja tudi posledice migracij in vključevanja za mesta in regije; poziva jo tudi, naj vztraja pri humanistično naravnanih komunikacijskih in informacijskih kampanjah, ki so namenjene gostiteljskim družbam in namen katerih je pojasniti, da je treba migracijska gibanja ustrezno obravnavati in upravljati;

24.

odločno podpira namen Komisije, da okrepi boj proti tihotapljenju migrantov in odvračanje migrantov od življenjsko nevarnih potovanj. V zvezi s tem vztraja, da je treba okrepiti vlogo evropskih agencij in revidirati akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov, v katerem je jasno opredeljena tudi vloga zasebnega reševanja na morju. Nujno je preprečiti, da bi izpolnjevanje pravnih obveznosti (kot je dolžnost reševanja na morju) postalo kaznivo. OR meni, da bi bilo treba sodelovanje pri reševanju na morju usklajevati na evropski ravni in da bi ga morali državni in nedržavni akterji oblikovati v partnerstvu in z medsebojnim spoštovanjem;

25.

poziva, naj se posebna pozornost nameni morebitnim žrtvam trgovine z ljudmi (ženskam, mladim, otrokom) in poudarja pomen njihovega ustreznega prepoznavanja, saj je to faza, ko bi se lahko žrtvam trgovine z ljudmi zaradi neustrezne presoje kratile človekove pravice ali vrsta zaščit, ki bi jim jih bilo treba zagotoviti zaradi kršitev, katerih žrtve so. Meni, da je v zvezi s tem usklajevanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter medagencijsko sodelovanje bistvenega pomena v procesu odkrivanja, zgodnjega prepoznavanja in začetne pomoči, katerega cilj je popolna vključenost in integracija, da bi se izognili nevarnosti hudega izkoriščanja ranljivih oseb, kot so morebitne žrtve trgovine z ljudmi. Meni, da je treba za ustrezen sprejem, pri katerem se upoštevajo individualne potrebe žrtev trgovine z ljudmi, njihovo obravnavo izvajati na podlagi individualnih projektov, da se bodo tako spoštovali njihova identiteta, pričakovanja ter osebne sposobnosti in privilegiji. Poudarja, da je medagencijsko sodelovanje, osredotočeno na opolnomočenje žrtev, bistveno za njihovo vključitev v družbo, ki je osnova za njihovo popolno neodvisnost;

26.

meni, da lahko države članice cilje pakta o migracijah in azilu, zlasti uresničitev solidarnosti držav članic in celovitega pristopa, ki bi povezal politiko na področju migracij, azila, vključevanja in upravljanja meja, uresničijo le s skupnim delovanjem v okviru skupnega evropskega azilnega sistema in ob večjem upoštevanju interesov in zmožnosti vseh držav v solidarnostnem sistemu. Potrjuje, da so predlogi v okviru pakta v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 PEU, saj cilja/ciljev predlaganega ukrepa – reforme skupnega evropskega azilnega sistema – države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter se zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže(jo) na ravni Unije in ker ima predlagani ukrep v primerjavi z ukrepi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni jasne koristi. Spominja tudi, da je treba spoštovati načelo sorazmernosti.

V Bruslju, 19. marca 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Izjava predsedstva OR o položaju migrantov v Morii (COR-2020-02499), točka 9.

(2) Kot na primer v predlogu SHARE, pobudi baskovske vlade, ki so jo podprle različne regionalne vlade in katere namen je spodbujanje solidarnosti in soodgovornosti pri sprejemu beguncev ter prosilcev za azil ob uporabi ključa ozemeljske porazdelitve na podlagi omenjenih ključnih parametrov.